VI., it. 137. Po35n«na plačana v geisvlnl. ?i &lubllani9 ¥ l&refe 2©» Jasnila 1922. P@sam» Sto 75 p. HfiPREJ vlasilo Socialistične stranke Juisesflavife. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rač. št. "1.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. F&šisem ustvaiia nezavedno delavstvo! &šisw!^V0 trzaškega odseka italijanske skih čet j6 stranke in Poveljstvo fašistov- Dosehnlf e stopili in izročili vso oblast ne*nu akcijskemu odboru, ki se je v Ta akcijski odbor je las s sledečo vsebino: io vso oblast, ki sta ta nam. “KuisKemu odboru, ki se ,ie ' izdal m lvSt,anovi1, Ta akcijski odbor j ^ ^ lasi A nr/MT.I n o rt r.1r»/lnX« _L!— - ni^vl0 vodstvo stranke in povelj- ^t ter odrejamo: 1. Prostori »fa- J ’ - - JV»..4W . a« * * VJVUii taši sn m ?.v0ve naredbe zaprti. 2. Če- ra'o •i1. ani- 3- ^si fašisti se mo- ^rst. lfi .. Poveljem, ki se izdajo. — stajajo f*J-Un.ija 1922.ln skoro bi prišlo do popolne st,- . lI-ne zmage, --------------- sti Prav Tn Za,a-e- Se ne bi kapitali-^ladino „ re"?° poslužili nacionalistične svoje peklenska svrhe. Iz na- cionalističnih demonstracij, ki so bile razumljive zaradi zmagovitega pohoda Itali-iejz svetovne vojne, se ie kmalu porodil fašizem, in sicer kot pogubonosno orožje proti socialističnim stremljenjem. Ravno zaradi tega so fašisti nri kapitalistih zelo priljubljeni, od njih prejemajo visoke vsote za svoja vandalska gibanja in razumljivo je konečno, da imajo vnete zagovornike tudi pri vladi. Bolonjski dogodki so jasno pokazali, da se čutijo fašisti gospodarje v Italiji, kar jim je pa v prvi vrsti omogočila organizirana armada, ki jo izpopolnjujejo z mrzlično naglico. Da bi pa zadobil njihov ookret še posebno trdno podlago, so se odločili organizirati delavce v svojih sindikatih. V najkrajšem času bo gotovo prišlo do meščanske vojne med fašisti in socialisti, kateri so skoro brez moči proti fašistom, ki jim odvzemajo brezposelne delavce, ki se v svoji nezadovoljnosti bore sami proti sebi. Poleg tega pa jih podpira tudi kapitalistična vlada, ki si v veliki zadovoljnosti mane roke. ker ji še dolgo ne bodo štete njene ure. kakih slojev prihajajo voditelji raškega proletariata? Jjaio^skem gibanju pogosto *zabav- ČeJi DojaZJ.uševne. delavce. Ko so se pri V s°CiaU?i3a Drvi znaki notranjih sporov 2ej° r„, »enem gibanju, so ekstremisti i. nimam u ,ariab Po duševnih delavcih, ,?^stvom ^esar skupnega z delavskim + 50 si v, i-° so seveda tndili agitatorji, kiriatuf n , Za ^evizo: Vso moč prole-sbanke ;n av?tvo nai samo vodi svoje vHn0 na?iiSVOje organizacije. To je pra-S° nied afi Y kolikor je izvedljivo: Če Zakaj jim avcis.pos obni, nadarjeni ljudje, °v in Arrvi1^ ^ brez skrbi zaupali ura-&mttii,h upiS bla tisoče imamo inteli-spkih od« avcev in mn°gi so v zelo vi-ie tr?.?Yorn'h pozicijah. Toda človek ki s‘ orSL kolikor se ie učil. Delavec, i^ih in fetom služiti kruh v to- i !lam tictJa jkib» more posvetiti štu-^udirajt^ in pažnje' kakor ljudje, .^ank? secialistične in komunistične i Več ah 10 duševni delavci. Isto ve-S rankah. * matl] 0 vseh drugih delavskih ^esničn^fd1: Pravimo, vlada proletariat. .evni dJcf . se Slasilo, da vladajo du-efariat nad proletariatom 5 Wai- ^.zira z b°ster, ki odkrito simpa- v enBn kil11 režimom v Rusiji, sy°3ih člankov: fuski voditJ^1 kt>1] znani in najaktivnejši pednjih -v®? Lenina doli, izhajajo iz ^ Prihaio y j| slojev; le malo izmed la iz delavskih in kmečkih dru- za pro- (Po »Proletarcu«.) žin. Resnične so trditve,da prejšnje rusko revolucionarno gibanje ni nastalo v masah ruskega ljudstva, ampak so ga stvorili duševni delavci. To je do gotove mere resnično za vse dežele, toda za nobeno ne toliko, kakor za Rusijo...« V istem članku našteva Foster bolj znane osebnosti v vodstvu sovjetskega režima. Skoro vsakdo je poznan pod dvema imenonoma. Pad carizmom so se zatekali ruski revolucionarji k psevdonimom, pod katerimi so delovali. Tako so mnogi izmed njih danes boli poznani pod psevdonimi kakor pod svojimi pravimi imeni. Nikolaj L e n i n (V. I. Uljanov), predsednik sveta narodnih komisarjev, je vodilna oseba ruske revolucije. Rojen je bil v Simbirsku 10. aprila 1870 in je iz rodbine nižjega plemstva. Študiral je na vseučiliščih v Kazanu in Petrogradu. Njegov brat je bil leta 1887. ustreljen vsled revolucionarnega delovanja. Tudi Lenin je rojen upornik. Iz kazanske univerze je bil izključen, ker je deloval pri organiziranju dijaške demonstracije. Leta 1S97. je bil pregnan v Sibirijo., kjer je bil tri leta. Rusijo je zapustil leta 1900. Potem je potoval po Evropi. V socialističnem gibanju je bil za časa bivanja v inozemstvu vedno aktiven in ie kmalo postal vodja levega krila ruske socialdmokratske stranke. Leta 1903..je postalo to krilo boljše-viška frakcija, kar bi se reklo po naše, struja večine. Iz te frakcije je po padcu carizma nastala današnja ruska komuni- stična stranka. V revoluciji leta 1905. se je Lenin povrnil v Rusijo, odkoder pa je moral kmalu pobegniti, ker je carizem potlačil bivše takratne upore. Po padcu carizma leta 1917., se je zopet vrnil v Rusijo in v_časopisju je nastal velik krik. da je v službi kajzerjevega militarizma, kar naj bi potrjevalo to, da mu je nemška vlada omogočila potovanje iz Švice skozi Nemčijo v Rusijo. Od tistega časa je postal vodilna oseba ruske sovjetske republike. _ Lenin je za rusko sovjetsko politiko duševna sila. V sebi ima koncentrirane izredne državniške sposobnosti. V komunistični stranki je imel v začetku težke boje in mnogokrat je bila večina proti njemu. Poznejši potek dogodkov je skoro vedno pokazal, da jc imel Lenin prav in s tem ie rastel njegov ugled. Prilagajanje politike sovjetske vlade faktičnim razmeram ie njegovo delo. Nova ekonomska politika je njegovo delo. Foster pravi o njemu, »da je poznan vsled vedne pripravljenosti priznati svoje napake in jih popravljati.« Lenin govori več jezikov, kakor navadno vsi slovanski duševni delavci. Med masami je priljubljen in med priprostim ljudstvom postaja legendarna oseba. Tudi sovražnikov ima veliko, kar je samoposebi razumljivo. Leon T r o c k i j (Bronstein). vojni komisar, je za Leninom najvažnejša oseba v ruski revoluciji. V početku je bil posebno^ v Ameriki poznan kot prvi vodja boljševiške revolucije. V prvem svetu narodnih komisarjev je zavzemal mesto komisarja za zunanje zadeve, po brest-li-tovskem mjru pa ie dobil sedanjo pozicijo. Rojen je bil v Iiersonu v Rusiji leta 1877. Vsled svojega delovanja v delavskem gibanju ie bil leta 1989. obsojen na štiri leta prisilnega dela v Sibiriji. Posrečilo se mu ie pobegniti preje, predno je potekla njegova kazen. V revolueji leta 1905. je aktivno sodeloval in je bil nekaj časa predsednik petrogradskega sveta delavskih zastopnikov. Gpristične oblasti so ga ponovno dobile v svoje kremplje in ga poslale v Sibiriio, odkoder pa je pobegnil. Potem ie živel v Nemčiji. Avstriji, Franciji in večjih drugih deželah in nazadnje v Zedinjenih državah. Preganjali so ga sem in tam, dokler ni končno dospel v to deželo. V New Yorku je imel težak boj za obstanek: živel je zelo skromno. Potem ie postal urednik nekega ruskega dnevnika v New Yorku in je odpotoval v Rusijo po padcu carizma leta 1917, TrockH je dober organizator in dober govornik. Govori poleg ruskega, francoski, angleški in nemški jezile. Gregorij Zinovjev (Radomil-ski). predsednik HI. Internacionale, rojen v Novomirgorodu leta 18S3., je iz družine srednjega razreda. Leta 1908. je bil pregnan v Sibirijo, odkoder se mu je posrečilo pobegniti v inozemstvo. Do revolucije 1. 1917. je bil aktiven propagandist v inozemstvu, po padcu carizma pa so jo povrnil v Rusijo. Zinovjev jo pristaš levega krila v ruski komunistični stranki. Zinovjev ie največ odgovoren za taktiko komunistične Internacionale, ki je s svojimi 21. točkami napravila toliko razdora v delavskih vrstah. Tudi Zinovjev je duševni delavec in eden prvi borcev v ruskem revolucionarnem gibanju, tcda ni govornik. B u h a r i n (Ivanovič), urednik komunističnega organa »Pravda« je tudi vplivna oseba v komunstični stranki. Rojen je bil leta 1879., študiral je na vseučilišču v Moskvi. Njegov oče je bil dvorni svetnik. Tudi Buharin se prišteva k radikalnemu krilu ruskih komunistov. K a m e n o v (Rosenfeld) je predsednik moskovskega državnega sovjeta. Rojen je bit leta 1883. Študiral je na moskovskem vseučilišču. Kakor skoro vsi drugi ruski revolucionarji, je bil tudi on v t>ro-gnanstvu. (Konec prih.) Politiine vesti. + Varujmo se internacionalnih vezi, kakršne si predstavljajo buržujt. Radikalno časopisje še vedno poroča na dolgo in široko o kraljici Marioli, ki je v najbližjem sorodstvu s pruskimi Hohenzollernci. Povdarjajo. da je slovela za najlepšo princezinjo v Evropi ter prihajajo končno srečno do zaključka, da je rumunska kraljeva rodbina v sorodu z vsemi evropskimi dinastijami. Rumunska kraljeva rodbina je tista, ki prinaša Jugoslaviji — dragocene internacionalne vezi! Poleg tega še poročajo, da se v kratkem zaroči princ Pavle, bratranec našega kralja z rumunsko princezinjo Ileano. Tudi od te bližnje poroke si radikali veliko obetajo. In prav imajo, zakaj za kraljevo svatbo je izdala državna blagajna več sto milijonov kron! -f Čudne so vesti, ki se širijo v inozemstvu. Nemški in francoski časopisi poročajo, da je v zadnjem času pošiljal princ Jurij svojemu bratu Aleksandru dolga pisma, v katerih je povdarjal, da ima samo on pravico do prestolonasled-stva. Tudi ministrskemu predsedniku Pa-šiču je odposlal podobna pisma, v katerih ie sporočil, da se bo poslužil sile, če mu v Belgradu ne priznaio njegovih pravic do prestolonaslf dstva. Zaraditega so oblasti v Parizu na zahtevo jugoslovanskega poslanika proglasili princa Jurija za nemarno živčno obolelega človeka ter so ga že oddale v zdravilišče. Iz Belgrada pa poročajo, da je princ Jurij zbolel najbrž zaradi ran. zadobljenih v letu 1915. Ker krožijo tozadevne vesti v inozemstvu v precej kompromitirani obliki, smo radovedni, kaj bo poreklo k temu naše zunanje m nis-trstvo. + Na vsak način vlada neverjetna gniloba v naši državi. V Dalmaciji stojimo takorekoč pred meščansko vojno, na Hrvaškem, kjer je kapitalistično seme najbolj bohotno pognalo svoje saidove, pa se že vrši. Pred dnevi smo že poročali o krvavem spopadu med Sokoli in med blokaši, ki je zahteval več mrtvih in ranjenih. Policija je bila prisiljena proglasiti nekakšno obsedno stanje, ki pa ga je 17. t. m. že preklicalo. Sedaj, ko so se duhovi navidezno nekoliko polegli, pa beremo v inozemskih časopisih »Apel na prosvit-Ijene narode Evrope«. Ta apel, ki kroži v vseh mogočih jezikih po inozemskih časopisih, je podpisal »Odbor Rumunije, Banata, Timoka in Macedonije.« Apel našteva gorostasne krivice, ki se gode prebivalstvu v Sandžaku, Bosni in Hercego- vini, v Črni gori in Macedoniji. Apel natančno navaja nešteto požigov, ubojev, umorov ir. ropov. Krivci pa niso požigali domove samo poedinim osebam, temveč celim vasem. Pobili so moške in ženske, katerim so nosečim razparali trebuh ter vrgli ob zid šestmesečne plodove. Starce so nabijali na kol in počenjali še razne grozovitosti. Apel pravi, da so počenjali vse to srbski dobrovoljci v imenu »osvoboditve in ujedinjenja«. O vseh teh dogodkih so že poročali nekateri jugoslovanski časopisi, tako na primer »Hrvat« 6. t. m. Tudi pri tem apelu smo radovedni, kaj bo poreklo naše zunanje ministrstvo. + Samo 1800 milijonov dajejo letno za prosveto. Pred tedni je ustrelil vojak Bogdanovič na kolodvoru v Slov. Bistrici rekruta Svetka. Ta slučaj je zelo razburil naše ljudstvo in zgodilo se ie. da so o tem dogodku spregovorili naši ooslanci v parlamentu. Voini minister je odgovoril, da pride vojak Bogdanovič v najkrajšem času pred vojno sodišče, poleg tega pa bodo dobili _S.vetkovi starši bogato odškodnino. Želeti bi bilo. da bi odgovorni krogi malo globlje posegli ter zdravili nezdrave razmere bolj temeljito. Mislimo, da bi bilo zelo umestno dati tistih 6 mili-ard kron. ki ih izdaja belgrajska vlada za militarizem, za naše šolstvo, ki ie krvavo Dotrebno našemu 80% analfabetskemu ljudstvu. Potem se gotovo ne bodo več ponavljali podobni žalostni dogodki, ki jih je predvsem kriva kapitalistična vzgoja. preteklo soboto 'odpeljal Iz Beogra j^ia kjer se seda) mudi kralj Aleksander. Ce J ^ njegova intervencija kak uspeh, se tu Nesreča v premogokopu. V Krme J je pouesrečil rudar Ivan Škarja. ^ _ sremoga ga je zasula; dobil je te tranie poškodbe. Tržiču Deška in dekUžka meščanska sella v ^ konica šol. 1. 1921/22 v sredo dne 28. ]unu ^ Ta dan priredi razstavo ročnih del _ odprt* lcvadnici, ki se otvori ob 9. zjutraj m g__i8. celo sredo in na praznik 29 junij • raZ. Vstopnina prosta. V ieseni se otvor anj'e za reda, tako da bo šola popolna, Vpi io__l2. novo šol. 1. bo v sredo dno 28. junija i o in v sredo dne 13. sept. 1922 od 8. ■ 19£?. ni pouk se prične v četrtek dne 14. vstopa-ob 8. — K vpisovanju prineso na mjvo ^ ci zadnje šolsko izpričevalo, r joči učenci zadnje šoisko lzpriitcv«*.«. - - cep. ali izpisek iz rojstne knjige ter spric . ^ raV, ljenju koz. Za obilni poset razstave Pi nateljstvo. irffll. Velika ladijska nesreča v Han®« * V Hamburgu so na dnevnem rea ^ ske nesreče, ki zahtevajo o-bdo žrtev. Zadnja nesreča, ki je za s0, okoli 15 žrtev, se je pripetila prete■ j{j boto 17. t. m. Ko je oarnik »Alvarez so ga popravljali v ladjedelnic!.^^ ge. Dn@vn@ vesti. pristanišče. se je prevrnil in v se kundah potopil. Vsled silnega vr ie zdela pomoč skoro neizvrsljiva. ^ejav-Da so rešili okoli 130 delavcev. ,n stvo še ni rešilo vprašanja med ^ira bogastvom in tako se dogaja, j,aPi- dnevno v velikih masah za £OSP , ^ še taliste. To se bo godilo prav v0nčn° dolgo dokler se delavstvo ne no ta. SDametovalo ter se organizira vilo za svoie pravice. Zagrebški veleseim. so preše " V Zagorju se od pokrajinskega odbora sklicani shod ni vršil. Sodrug, ki je imel poskrbeti prostor, plakate itd., je po nesreči zaupal prijaznosti Čobalovcev, ki so mu obljubili, da bodo vse pripravili — potem pa niso .našli prostora! — Sevedav pokrajinski odbor bo že našel pota, da bo mogel govoriti. Ni še vseh nedelj konec. Jugoslavija ima tiskovno svobodo. Kdor ne verjame, temu povemo, da je vlada ustavila izhajanie lista »Nova vas«, glasila slovenske republikanske stranke. Ni nam žal za »Novo vas« in njeno demagogijo. žal nam je samo, da imamo tako tiskovno svobodo. Delavstvo, ne pozabi, da ti dajejo najbolj uspešno orožje v roke! Iz Belgrada poročajo, da se vrše .volitve v oblastne skupščine že 28. julija. Imenovanje velikih županov izide že tekom enega tedna. Sodrugi v mestih in na deželi, pripravljajte se na bližajoče volitve! Ne pozabite. da so volitve najbolj uspešno orožje v boiu proti kapitalistični gospodu V preteklosti smo sicer videli, da gazi buržoa-zija tudi tiste zakone, ki jih sama sklene, če ji ne prijajo. Sodrugi, vi^ pa dokažite s tem. da se boste korporativno podali na volišče ter volili socialistično stranko, da ne donuščate. da bi hodili po vaših telesih! To si naj bi posebno zapomnili sodrugi komunisti, ki bi ne smeli niti najmanj misliti na klerikalce, največje sovražnike delovnega ljudstva. Kar pokličite si v spomin njihove pravljice o nebesih oo smrti, pa vam mora biti dovolj. Delavstvo noče nebes šele po smrti, temveč že sedai, kar pa ie nemogoče, dokler bodo najzvestejši hlapci kapitalistične gospode ravno tisti klerikalci, ki nastopajo že od pradavnih časov z dvojnimi obrazi in na ta način zelo uspešno lovijo nezavedno delavstvo na svoje limanice. Potrjena Smrtna obsodba. Najvišje sodišče je potrdilo smrtno obsodbo atentatorja Stejlča. ki je poskušal svoj atentat na kralja Aleksandra. Smrtno obsodbo bedo izvršili v najkrajšem času. Zagovornik na smrt obsojenega Stejiča se ]C Zagrebški veleseim. V Zagrebu M sw • teklo soboto oitvorili veleseim. ■ iz tu- obilncvn številu udeležili razstaiv VoVinska >n inozemstva. Najbolj je zastopana n:arska. p strija. za katero pride tekstilna, hištvena itd. 0oriču bivšem0 Af Periču- UubVM ..:i sem , odgovoru. p,_ r\ci im pivu piomu prisiljen pisati drugo. Nimam ^ dolžanTuj.j sati še enkrat tistemu, ki mi ie - j svoie. tovora na tako vprašanje: mish^ pišem se ^ Drugo javno pismo S. županu, odvetniku v Ker na prvo pismo niste jsuvuia na « vqrri javnost si bo mislila svoje. Da . namef*0 ej. krat. ima svoj vzrok v tem. ^te^ ^ se ve »Zarja« piše v 3. štev.: ^ govora T.-osodil svoje ime še enkrat je nesramnosti. biW 1? l>st’_,KL P3> vz.;trjuc V -.cgn lisi’ 03, ral veseliti, da imamo sedaj {.^je. Te?a st0-p o spe Sev a ti naše skupno st:ie . __ par kakor vidimo, noče — ze ve ' , tisoč kronic ie tudi nexaj«. o-ospod Pod to ste dal svoj pod;?1«- - si • vetnik! ... -i?pozna. S1 od Vsak čitatelj. ki me bližjene'V seveda. & t sli. da sem podkupljen. °d_ vj« • Be mo-bank, drugi itak nimajo cena J • boSte jj Če vas zagrabim ored s?^'s* , ’je to s^e\ rebnti rekel, da niste čital. kako treba. eV. g. Prepeluh Pa še tega vam poslar,ske ž;ti, boste morebit.. da ste m' I , ''.,e smem nice, pa boste oproščen. Z.ato vSi preveč ste oprezen. seziS^- Vendar vam bom rriZ'®‘',na nekai boi ~ 113 socializem svoji odvetniški učenosti ste da sem namreč socialist, oa da sem namreč sociansi, i. pri vsi-. v, malih proti velikim in dajmaio strigam-neučenosti zadostno orozip Jezus. ^ft, nost. Mali vedo, da so ^^bsojeni da s» mnogi drugi pred sodiščem noSt ve. s0(j- drugi na ječo itd., pa vendar ) uat)skih bili nedolžni, javnost ne sodi po ^ bah. ampak po resnici. »par sto uillLPcllv pU 1 ■ t. ICaj pa ja resnica glede na . soč kronic«? __ Slovenj? Vaši ljudje so razširili stotiSK>u„ raz- da smo dobili pri »Napreju« vest sP.-av') zato. da napademo g. Kocmurja. ^ na5ejtalg p.» širili tako dobro, da je .-IlruZ A' tudi izobraženi, delavni, nesebični ver ul je k! nima druge napake, nK“ t '{iaTiu« '^nžite'1' Kocmurju in njegovemu sS0^la„j je doig' prišel in me prav resno yiPra^ * eju« veltnvet” tka tiskarna« res odpustila »Napreju q ki so nam ga Kocmurjevca ,zapKo sem "nd]ost. letu, ko smo prevzeli »Naprej«- p s0. burjen pošteno zgrabil, niara ^e . iel3- mi ni hotel povedati, ker “ nodlost ^ vSe. vraštva med socialisti. Mar t. ma]jatj P sovraštva? Samo jaz bi mora rili bodo ^ J m £a5 mi P°ma2a Govo-na®rei! Pr3ieti jih je treba drugače! tanko dcbim d«'kazc. da vem na- da bomn lih' govori. Zdaj že imamo nekaj, dokazali Jn *° ^^ili. našli obrekovalca in vi* ? .mla d>-- Rezač prav. ke ood-o ^‘st .veste< kai Se Prav« razširjati ta-iavnost! ^Ts f£Ce 0 Podkupovanju, potem pa v vsaj 'rajsLn! rU JakoIe namigavati. Govoricam Potem le v ne verujeje, ko pa čitaio verjeti Tp™k i- 0 s‘ciis°^ih- Potem morajo ^itčem' Nn +J’ CC ~ e ,n.e .morem bra,liti Pfecl v veri šr>" tT ” nacm bi bilo mogoče omajati znajo n^5G Aexna\bolife..sodri!Se- Se tiste’ & Polanka v knjige in ki vedo. da ni' Kajti mflilM?1!! i12 £ in da ^ te£a niti treba čista ?e ^ i odo; .Km3 pornasa, če je stranka Bili namri/. J1 iiien *a:jni^ ta-i0 umazan! V raču-j$ Bemrvf’i-o lCupnma zato ni vpisana, ker jo mot kar sam v svoj žep vtalcnil! meni up i„ n?/CiI1 Je m'°šoče nahujskati proti Nič čudLl •• Kteiizerjii. temveč tudi s. Eržena, tarstvn nA n-i’ ?e m‘ 0^‘*ta Cobalov blagajn, korita Dism^i-01} "ega’, če nam PiSe s. A. Š. B. Tnrta ’ ;rsno dames objavljamo! z.najo }n i Vendar zmagujemo! Tisti, ki ir.e poza vsal- m • ® res brisa-;° za stranko, tisti vedo datek vZ?J i£°'rai^ za vsak moj dohodek in iz-niti saniar -,^‘1 nisem niti Pijanec, niti babjek, ris*. term,-** !enul1’ n^i komandant, niti tero-ideje, ki li rCjen delavec za stranko in njene 1,6 dovoli * h112 domišlja, da je angel, ki pa tudi *e^>. niet',1-* , mu ljudje, kakor so vaši prija- jo da i.K- • 0 umazano blato na hrbet samo "vei’za j’?!1®1® Potom tajnika stranko, ki jim ni Gftl i°’i akor i«m ie bila! pdrej; »p doktor! Takih ljudi se boste mora} ktga!' ne vas bcin smatral — tudi za ta- y M ubl ji liani, 19, junija 1922. Zvonimir Bernot. * zaslepljenost. sooziiata]'\ • Potrebno je to, da kakor rf' • ’e ide’ni Izffleda res, .ianje »m le ustanovljena samo za zmer-tistih k’ ^?r9a<<- socialistične stranke in °^?ovnrJ 1e *a stranka izvolila v svoje rne odbore. tetri Drejjpv rnn°si-1 dopisov, ki smo jih o n’a Drnit smo Pojavili vsled pomanjka-liamo en °o-a ^e- ,le^a*;ere- Danes objavljan nri ^ ,e Droti nam' čeprav je eva n,nase?a dobrega prijatelja. Zapati roV -S* c^am° zavezati usta in zve-1 noa:e- da nas zakoliejo brez kove C j * Bojevali se bomo! (Svet-■j' Sec*e v Celju Mariborčanom). V «ie»„d.0”ls naj ponatisne tudi »Zarja«. % T 1 p0 staši sV r -° s.Da<*a. čeprav vsi njeni pri-dr« *-a* n*maj° toliko duha in raz-"Tud; I !n doslednosti, kakor A. Š. javlja, (ja t(^o socializma! Kajti ta iz-tte v ’Sfr , čeprav nezadovoljen — osta-DlačeYal in delal bo zanjo, Vil Sele an,emu vodstvu se bo pa postajo !!oveiT1 kongresu! To imenu- zici]o — in jo pozdravljamo. Po?'* SG KlaSl: vL*adnj>ča,Sl5emu . tajništvu SSJ v Ljubljani. osebnih na.r)'sal nekaj stavkov o škodlji-l°v sem n-, ?aPadcv Proti pristašem »Zarje«. °Cialist;^ aP>sal t0’ kar misli ogromna večina Si °^rtvov-.w e‘av,stva ,i:T1 sicer tlldi njegovc-??!nQma od v? de!a- ki bi stal- če bi te po-„n;*JVcči0 odiaiektov diktirane tafctike ne bilo, z Jrc!itvi dk-rm?-nos^° na £trani prizadevali! po Dr41?0 ie menH110 Y stran!ii- v odgovor na moje j.odukcijaTni ”ast°Pi!_v »Napreju« s svojimi Ler Vse dr ,^ °Ster Rezač‘ Ta doktf>r vidi (Cnii nai ^co 11-so 'iaz in nego je res. A za-^erater i3,, Cit°: ^e pojde tako naprej, bo ta „Srečila rvi^i- < te',eTu0 „ _ j x A. A Ju •„ oslabljeni do poldne: včasih dobijo opoldan kako borno kosilce, velikokrat pa tudi ne. Ko pridejo zvečer domov, so vsi sestradani in komaj čakajo, da dobijo kak grižljaj, če ga sploh dobijo. V marsikateri revni delavski kočici sem videl, 'kako so otroci in žena štedili z beraško skromno večerio, da je oče in mož imel več, da se je vzdržal pri moči in bil zmožen za delo, da je lahko skromno preživel svojo družino in jim skrbel za stanovanje. do 50 mož ne more vzdržati. Godba je sedaj v popolnem razsulu — in tega je kriv g. Korun sam. ker je hotel obdržati na vsak način veliko število godbenikov, ne glede na njih sposobnost, dasi mora vsakdo vedeti, da bo izmed 50 učencev gotovo nekaj takšnih, ki nimajo talenta za godbo. Korun pa jih ni izključil, zato godba ni mogla napredovati. Tudi za učenje je izbiral razne brezpomembne komade, zato je imel pri vajah vedno slabo udeležbo in s tem odgnal najboljše moči. Svetovali bi g. Korunu, če še ostane kot kapelnik (?)» da reducira godbo na 16 do UMI FBIffliSl Ml flflj REGISTROMA Z5DRUGA l OMEJEM ZAVEZO. =» VISKOMSM2 Z a SOLE, ŽUPANSTVA EM USffiSE. HAJMODfeR-NEJSE *N VftBSM* za ek@os m vESEiiee^.** LETNE ZAKLJUČKE MAJMO©EBWEJSfi UREDBA T5S&&MJE €fi5©PJIS©V, BP.OSyK BT0. •** STEREOTIPMA. E.ST©g^gJwl JTf. V.T.41 :v UTRINEK. Kot kaže. morajo začeti v najkrajšem času graditi v Belgradu bolnišnico, v Zagrebu blaznico in v Ljubljani ubožnico. sa 25ane, članica Sn naraščal« kakor 6sada sukno za krci priporoča tvrdka kjujsliaraa, Mesini trg tovarna dvokoles in ctroskih y v0Z;gki Najcenejša dvokolesa _ in _ otros ^0. raznih modelov. Sprejmejo se nrenovo, kolesa in otroški vozički v P0 “.,r]anje. emajliranja z ognjem in P®11 „v. i. Ljubljana, Karlovška cesta Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pok1 ^ Odgovorni urednik: Anion P°db®7^9|jani. Tisk Učiteljske tiskarne v M Išče se za tovarno pohištva in patosa v NiSu strojnik, zmožen delavec za izdelovanje desk za tla (Schiffbodenbretter), ki mora znati ostriti klinje (Schiffboden-stroja). To delo razume vsak, kdor je delal v tovarnah pohištva pri strojih. Plača postranska stvar, nastop takoj. Ponudbe je poslati z navedbo plače na Josip Draksler, Mislinje. Medli, Rakove & Zanki. prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemikih in rudn, ter iakov Centrala: Mublfana. d. z o. z, Skladišče: Hovisad. Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emaflni laki. Pravi iirneL Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FederweiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. ....... : Ceniki se zaiasno ne raipoSSljajo 1 1 — KagveSJa z a $© g a I is i 7¥RS!<@ I. DOLENC, LlMtoeiassa, B-Sifišerleva tatica S* ? ča za se pripo^ bolišihjB^ kup naj 1. stnihjS: mentov najsolidne0 varn po nizkih^ r, z. z o. z. atC*4) | V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALK Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki N o > O vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ............ izdelki. ............... Teleion S36. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljublj Čekovni račun štev. 10.478. Konsum. društvo rndarl@w v Hrastnik*1 vpisana satfaruga s emeianim sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 lo» Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 57G članov ter sledeče društvene sklade: 103*71* Rezervni delež K 120.201-82. —. ■= Društveni delež K Blagovni promet za L 1919/20 je znašal K 2,963.093-48. Delež znaša K 100‘-. Clan postane lahko vsak.