Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. ^CJ Al/ElUiff1^ I^B jllf Bij I BljS I — r- ffi?T5:r! k/JJ M B J X i JLi \/ arsAvs: ■ncc . 1»70» — — -r-v , » Y t* i t "I* 1 lihaja vsak dar,izvzema rolitieen list za slovenski narod. Ji ......------------------------------------------ • • • • — Štev. 152. V Ljubljani, v torek, 7. julija 1903. Letnik XXXI. Bolezen sv. očefa. Z veliko nestrpnostjo pričakuje katoliški ■vet vesti ii Rima. Ob vsakem novem porodilo trepečejo naša srca, ker je nevarnost, da ugasne luč na nebu, ki je preganjala temo, katera se je hotela razprostreti nad moderno družbo. Vsak trenotek dobivamo druga poročila in to naB še bolj vznemirja v skrbi za dragoceno življenje glavarja sv. cerkve. Zdravstveni položaj sv. očeta se spreminja od trenotka do trenotka, veselo upanje se druži z globoko žaloBtjo. V teh tre-notkih, ko dvigamo solzne oči proti nebu k Onemu, katerega previdnost je dala katoliški cerkvi vlado velikega Leona XIII, dvig-nimo tudi svoja srca v goreči molitvi za sv. Očeta, naj nam ga Bog, če ne nasprotuje naša prošnja njegovim večnim sklepom, ohrani in očuva še naprej! Sv. Oče zre mirno, junaško smrti v oči. Bil je v z o r d e 1 a vse dni in tudi še v zadnjih hipih življenja išče le dela za blaginjo Cerkve in človeštva. Tekom včerajšnjega večera in današnjega dopoludneva smo dobili o sv. Očetu naslednja poročila: ( Kako seje sv, oče prehladi 1. Razni rimski listi poročajo, da se je dr. Lapponi izjavil, da je zadnji konsistorij sv. očeta v najvišji meri izmučil in ga zdrav stveno uprav uničil. Sv. oče je imel že dalje časa vnetje pljuč, ne da bi zdravnik to opazil, in je v nasprotju s tem dr. Lapponi sv. očetu celo svetoval češče bivanje na vrtu. Namestu zboljšanja je tako nastopilo poslabšanje zdravja sv. očeta. Sv. |oče je pretekli petek naročil, naj bo ob 8. uri zjutraj pripravljen zanj voz, da se popelje na sprehod po vatikanskih vrtovih. Ker sv. oče po noči ni spal. šel je že ob na 8. uro zjutraj na vrt in ker voza še ni bilo, sprehajal se je nekaj časa po vrtu, opirajoč se na palico. Pri tem se je sv. oče pričel potiti in se je prehladil. Ko se je sv. oče vrnil v svoje sobe, pričel je tožiti, da se re počuti dobro. Popoludne ga je obiskal Lapponi. Tudi v soboto zjutraj je bil naročen voz, a sv. oče ni prišel iz svojega stanovanja. Nato se je za-čula vest, da je sv. oče obolel. Rim, 6. julija. »Messaggero poroča, da se je vnetje tekom noči razširilo na levem delu pljuč in da je katastrofa v najbližnji bližini. »Voce della verita" pravi, da je sv. oče, ko je sprejel sv. zakramente izrekel besede »Mea oulpa, mea maxima culpa", trikrat razprostrl roke in jih potem v znamenje ponižnosti sklenil preko prsi. Njegova močna narava se ustavlja bolezni s čudovito silo. Rim, 6. julija. Sv. oče je sinoči prejel sveto poslednje olje. Podelil je msg. P i f f e r i ob obilni asistenci. Rim, 6. julija. Sv. oče je sprejel sv. zakramente pri popolni zavesti. Molil je vse molitve z jasnim glasom, prekrižal se je in je na to navidezno par trenotkov zgubil zavest. Ob 8. uri je zahteval, naj ga preneso zopet v naslanjač. Sv. oče govori o smrti kakor o milosti božji in pravi, da njegova dedščina počiva v rokah Onega, ki daje pravico. Rim, 6. julija. Profesor M a z z o n i se je izjavil, kot trdi »Italie«, da stanje sv. očeta ni popolno brezupno; ugoden izid sicer ni nemogoč, vendar neverjeten. Rim, 6. julija, sveti oče je tekom noči dvakrat zavžil močno juho. Zjutraj so svetega očeta na njegovo željo dvakrat neBli v naslonjač, kjer sta ga, oblečenega v navadno njegovo obleko, našla prof. Mazzoni in dr. Lapponi, ko sta ob 9. ari zjutraj prišla k zdravniški viziti. Vse služabništvo svetega očeta je čulo celo noč, izvzemši papeževega majordomusa, ki je nekoliko počival, ker je bolehen. Kardinal Oreglia je v nedeljo zvečer zapustil Vatikan in je prišel ob 10. uri dopoludne zopet nazaj. V sv. Petra cerkvi je bral prvo sveto mašo pOnitentiarij, ki ima privilegij moliti ob postelji sv. očeta, ko nastopi agonija. Svete maše Be je udeležilo mnogo cerkvenih dostojanstvenikov in veliko ljudstva. V cerkvi je bilo danes ob 7. uri zopet izpostavljeno Najsvetejše. — Vreme je krasno. Vročina velika. Leonov pogovor s kardinalom Oreglia. Tekom včerajšnjega dopoludne je sveti oče v pogovoru s kardinalom komornikom Oreglia izražal nado, d a bližnji konklave ne bo pozabil krivice, ki so jo sovražniki cerkve provzročili sveti stolici v letu 1870, ter bo volil moža, ki bo branil itobIo in brez strahu pravice cerkve, njeno svobodo in neodvisnost. Ob dnevu, ko bi se sveta sto-lica odrekla tej pravici, bi se izvršilo nad cerkvijo izdajstvo, kibi ga ne bilo mogoče izbrisati, in Italija bi zapadla sektam, ki bi jo uničile in otrovale. T o j e opomin umirajočega papeža svojemu nasledniku. Svojemu telesnemu zdravniku je rekel sveti oče malo prej: »Ne varajte se, stari Pecci umrje, papež p a j e neumrljiv. Po sprejemu svete popotnice je pozval sveti oče k sebi v Vatikanu zbrane kardinale. Poslovil se je od vsakega z milo-ve-selimi besedami. Kardinalu M a t h i e u je rekel: »Pozdravite mi Pran-sij o; provzroČila mi je mnogo bolesti, a tudi mnogo tolažbe in veselja.« Kardinala Ferrata je vprašal sveti oče, če mu kongregaci|a obredov provzroča mnogo skrbi, potem pa dejal: »Mi Be bližamo večnosti, ljubi Ferrata, za nas se kmalu nehajo vse skrbi.« Ko je sveti oče zagledal poleg sebe kardinala Martinellija v črnem plašču nipgovega reda, ga je vprašal začudeno: »Čemu že v črnem?«, kmalu nato pa rekel : »Oprostite, bil sem popolno zatopljen v druge misli!« Jokajočemu grofu Z i c h y j u je dejal papež: »Ne jokajte, mi je že odleglo.« — Kardinalu M a c h i j u je rekel sveti oče : »bedaj gre z menoj proti koncu. Ne vem, če je bilo vse dobro, kar sem naredil. Vselej pasem poslušal glas svoje vesti in svoje vere.« Papeževi sorodniki ob bolniški postelji. V nedeljo popoldne je prosila grofinja M o r o n i, nečakinja papeževa, naj podeli njenim otrokom poslednji blagoslov. S*, oče je ugodil njeni prošnji ter blagoslovil tri male otročiče. Trije papeževi nečaki, greli Camillo, Riccardo in Ludovico Pecci vztrajajo celi čas ob bolniški postelji. Rim, G. julija. Kardinal vikar je izdal manifest, v katerem poziva rimsko prebivalstvo, naj moli za sv. očeta, in odreja, naj se v vseh cerkvah za eno uro izpostavi Najsvetejše in moli pri mašah molitev „pro pontifice infirmo". Molitve za papeža v dunajski n a d š k o f i j i. Kardinal G r u s c h a je odredil za dunajsko nadškofijo naslednje: Vsi duhovniki v nadškofiji naj pri sv. maši molijo pro infirmo Pontifice. Po popoludanski pobožnosti pred izpostavljenim Najsvetejšim naj molijo z verniki molitev za papeža, tri očenaše in tri češčena si Marija. Ob dnevih, ko ni popoludanske pobožnosti, naj se te molitve opravijo pri zjutranji maši. Rim, 6. julija »Tribuna" pravi, da bodo smrt sv. očeta takoj, ko umrje, oficijelno naznanili. Vlada je za slučaj sm^ti sv. očeta storila vse varnostne naredbe. Število voja štva v Rimu se pomnoži za GOOO mož Rim, G. julija. Iz vseh delov sveta prihaja v Vatikan nebroj brzojavk, v katerih se poprašuje po stanju papeževe bolezni. Danes zjutraj je došlo novih 500 brzojavk, mej temi cesarja Franc Jožefa, cesarja Viljema in kralja Edvarda, portugalskega in španskega kralja, predsednika Roo-sevelta in drugih. Rim, 6. julija. Vse časopisje piše simpatično o smrti bv. očeta, le socialno demo- kraški »Avanti« pravi, da za soc. demokrate pomenja smrt sv. očeta ravno toliko, kakor če umre Dalai Lama. Rim, 6. julija. Verojetna je vest, ki se širi danes po Rimu, da bo kralj v slučaju smrti sv. očeta odložil svoje potovanje v Pariz. Ministerski svet se s to zadevo še ni pečal. Rim, 6. julija. Izvenvatikanski listi pišejo, da je sv. oče nedavno rekel kardinalu Sarto iz Benetk: Vi imate odločnost in modrost. Moža, kakeršen ste Vi, bi potrebovala cerkev. Rim, 6. julija. V trenotku trenptnega zboljšanja je sv. oče poklical msgr. Marzo-linija, kateremu je narekoval daljši spis baje politične vsebine. Listi pra-r vijo, da je v tem spisu politična oporoka Leona XIII. R i m , 6 julija. Po včerajšnjem posvetovanju zdravnikov je bil kardinal Rampolla obveščen o veliki resnosti položaja. Kardinal se je izpočetka branil objaviti resnično poročilo o zdravstvenem stanju, konečno se je pa udal, ko je dr. Lapponi zaklical: »Emmenca, katastrofa je mogoča še danes!« Nato je kardinal takoj pozval k sebi kardinala-komornika in mu naročil, naj pripravi vse potrebno za konklave in pokliče v Rim vse k a r d i n a I e. To se je takoj zgodilo. Rim, 6. julija. Starosta kardinalskega zbora Oreglia se je naselil v Vatikanu v tretjem nadstropju blizu stanovanja kar-dina R a m p o 11 e. Obrednik za konklave se je razdelil mej kardinale pisan in ne 'iskan. Kardinal Oreglia je imel tekom dneva daljše konference s svojimi tajniki. Sv. oče je že poprej izročil kardinalu nove odredbe glede volitve novega papeža. Rim, 7. julija. Včeraj ob 3. u r i p o-poludne se je zdravje sv. očeta čudovito poboljšalo, kar je vzbudilo veliko radost v njegovi okolici. Sveti oče je takoj nato poklical k sebi metteur-ja apostolske tiskarne in mu je naročil, naj v tiskarni postavijo nekaj še nenatisnjenih njegovih latinskih epigramov. Sveti oče je včeraj popoludne še podpisal breve, s katerim je imenovan mon-signor Volgini tajnikom konzistorialne kongregacije. Rim, 7. julija. Včeraj ob 5. uri popoludne je sveti oče z znatnim tekom zavžil nekaj jedil. Neznatno zboljšanje zdravja še vedno narašča. Dr. Lapponi je Vatikan zapustil ob četrt na 5. uro popoludne. Ob 8. uri zvečer so se zdravniki zopet sešli ob postelji svetega očeta v posvetovanje. Rim, 7. julija. »Agencija Steiani« je včeraj ob 6. uri 15 minut zvečer priobčila naslednjo vest: »Nekatere osebe, ki so videle sv. očeta tekom današnjega dneva, pravijo, da se je njegovo zdravje nekoliko zboljšalo, vendar se ne smemo prepustiti iluzijam. Sv. oče se je tekom dneva pogovarjal z nekaterimi kardinali in tudi s svojim nečakom ter je opetovano izjavil, da se loči mirno zavestjo, da je storil svojo dolžnost v službi cerkve. Dr. Lapponi je prišel ob pol 6. uri zvečer zopet v Vatikan. Rim, 7. julija. Včeraj ob 8 uri zvečer so izdali zdravniki naslednji bulletin: Zvečer so se pokazali v večji meri pojavi splošne depresije. Dihanje je hitrejše, žila slabotna in se je večkrat ne čuti. Temperatura normalna. Duševne moči neopešane. Rim, 7. julija. Sinoči ob 11 uri po noči je sv. oče zavžil nekoliko hrane. Njegov zdravstveni položaj se je pozneje poslabšal in je kardinal Oreglia storil vse korake za slučaj smrti. Zdravnika Lapponi in Mazzoni sta izjavila, da je položaj sv. očeta velekritičen in da bo preživel le še nekaj ur. To zdravniško mnenje se pa ni obistinilo. Danes zjutraj se je zdravje sv. očeta zopet poboljšalo. Sv. oče je zahteval, naj ga neso k njegovi pisalni mizi, kar se je zgodilo. Pri pisalni mizi je sv. oče dalje časa sedel in diktiral svojemu kaplanu pesem o solčnem zahodu. V pesmi opisuje sv. oče zahod solnca: »Solnce zahaja, a vstaja Že novo v jutranji zarji.« Rim, 7. julija. Ker se je vnetje pljuč pri sv. očetu razširilo raz desnega dela pljuč tudi na levi del, je zdravje sv. očeta vsak trenotek slabše. Vsak trenotek se je bati katastrofe. Sv. oče je pri popolni zavesti. Včeraj so sv. očeta na njegovo zahtevanje morali prinesti k pisalni mizi, kjer je dalje časa pisal in celo rešil nekaj nujnih aktov. Rim, 7. julija. Zdravnike posebno vznemirja izvanredno velika srčna slabost sv. očeta. »Tribuna« pravi, da je sv. oče deloma v postelji, deloma v naslonjaču. Sv. oče ima sicer sedaj izmečke, kar je dobro znamenje in kaže o reakciji organizma, vendar slabost žalibog narašča. Sv. oče kaže izvanredno energičnost. Včeraj je mirnim glasom dejal sv. oče: »Jaz vem, da se mi bliža konec, a vmreti hočem stoječ!« Pri teh besedah se je sv. oče vzdignil s pomočjo svojega nečaka grofa Peccija ter je šel v sobi gori in doli. Rim, 7. julija. Zdravniki so izgubili vsako upanje, rešiti sv. očeta. Mazzoni je izjavil zastopniku »Agenzia Steiani«, da sv. oče, ako ne nastanejo izvenredne komplikacije, ne more živeti 24 do 48 ur. Sv. oče je še vedno pri polni zavesti. Rim, 7. julija. V vatikanskih krogih so z veseljem sprejeli vest o zboljšanju zdravstvenega stanja svetega očeta. Zdravnik Mazzoni pa pravi, da je zboljšanje samo navidezno in da mu bo Biedil popoln propad moči. Zdravnika Lapponi in Mazzoni sta poklicala v posvet še več drugih zdravnikov, mej njimi dr. Bscellija, ki pravi, da sta se Lapponi in Mazzoni zmotila v diagnozi in da nista konstatirala prave bolezni. Ako bi sveti oče bil bolan na dihalih, bi težje trpel, bi ne mogel toliko govoriti in bi se zadušil. Tako je pa videti, da sv. oče nima posebnih bolečin. Zunanjost sv. očeta le nekako vara, da si njegova okolica daje upanje, bleda ustna sv. očeta po govore drugače. Dunaj, 7. julija. Sveti oče je včeraj z veliko odločnostjo z iskrečimi očmi, tako da mu nihče ni upal ugovarjati, -zahteval, da ga preneso k pisalni mizi. Dejal je: »Jaz sem še živ, pustite me torej mirno delati do konca življenja, ki ga bom vesel sprejel.« Sveti oče je vzel iz pisalne mize zavitek papirjev, katere je več ur prebiral, ne da bi ga kdo motil. Mazzoni je končno tolažil svetega očeta, da bo še ozdravil. Narava in duh svetega očeta sta uprav mla-deniška. »£e dobro,« se je nasmehnil sveti oče. Sveti oče pravi opetovano odločno, da noče umreti na postelji. Rim, 7. julija. Ko je sveti oče narekoval svojo pesem o solnčnem zahodu, o kateri je dejal, da je zadnja njegova pesem, poklical je k sebi otroke svojega nečaka Peccija, katere je blagoslovil. Kardinalu Ma-chiju je sveti oče naročal, naj posebno skrbi za malo cerkev karmeličank. Rim, 7. julija. V predsobi spalnice sv. očeta so bili danes po noči zbrani vsi kardinali, papeževi dvorniki, zastopniki papeževih gard. Mnogi so jokali. Sv. oče je bil pri popolni zavesti, njegove ustnice so se rahlo pregibale, kakor v molitvi. Obraz sv. očeta je bil popolnoma miren. Sv. Petra trg je bil v temi. Na trgu je vladal popoln mir. Samo pri glavnih vratih je pri švicarski straži stala gruča ljudij. Damaskov trg je bil razsvetljen, sicer pa so bila okna Vatikana temna, le iz sobe sv. očeta se je svetila luč. Rim, 7. julija. Soba, v kateri se nahaja bolni sveti oče, je jako priprosta. Soba ima samo eno okno, ki je deloma zastrto z zagrinjalom. Na pisalni misi je sveto pismo, spisi Virgila, Danteja in Horaca. Stol pred pisalno mizo je prevlečen z damastom. Poleg postelje je klečalnik. V sobi je samo ena podoba — Matere Božje. Ena vrata iz te sobe vodijo dalje v notranjost zasebnega stanovanja sv. očeta, druga vrata pa v malo prestolno dvorano. KdoboLeonov naslednik? Rimska »Italie« pravi, da ni verjetno, da bj bil Leonov naslednik kardinal Rampolla) marveč pridejo po njegovem mnenju v po-štev le kardinali Vanutelli, G o 11 i, S v a m p a in Sarto. Naš uotranje-polltični položaj. Kriza, ki jo imamo v Avstriji že nekaj dni, tudi še danes ni rešena in ministerski predsednik Koerber de danes ni v posesti onega cesarjevega pisma, s katerim bi se Koerberju izreklo zaupanje in odklonila nje. gova demisija. To je dokaz, da še niso rešena razna vprašanja, radi katerih je bil Koerber podal ostavko. »Fremdenblatt" piše o tem sledeče: Grof Khuen je tekom včerajšnjega dne opetovano konferiral s Koerberjem o onih prepornih vprašanjih, ki so dala povod avstrijski krizi. V krogih, ki so v ožji zvezi z ogrskim ministerskim predsednikom, se zagotavlja, da grof Khuen želi ostati v lojalnih in odkritih zvezah z avstrijsko vlado in hoče odstraniti vsak sum kakega razdora. Niti včeraj niti danes se v tej zadevi še ni storilo odločilnega koraka. Zdi se, da potrebujejo pojasnil še mnoga vprašanja. Napram nekemu časnikarju je izjavil Khuen, da 8 3 z mirno potrpežljivostjo marsikaj doseže. Bojev in viharjev je Khuen že vajen in vztraja mirno na svojem mestu. —Drugi dunajski list pravi: Proti pričakovanju se tudi Se danes ni rešila kriza. Zavladala je zopet splošna negotovost. Potovanje cesarjevo v lšl se je iznova odložilo. Nove težkoče so baje navstale ravno vsled Khuenovega dohoda na Dunaj. Ta list pa pričakuje ko-nečne rešitve tekom današnjega dne. — Načelnik kabinetne pisarne vitez schiessl je popoldne obiskal ministerskega predsednika ter ostsl pri njem dalj časa Za včerajšnji dan napovedani ministerski svet se vrši d3nes. Dr. Rezek se ga ne udeleži, ker je tako navada pri ministrih, ki podajo formalno ostavko. Minister se je že izselil iz svojih prostorov, kar je dokaz, da res pojde. Danes ali jutri bo sprejet pri cesarju v poslovilni avdienci in potem nastopi dopust. Listi pišejo, da je cesar v Schonbrunnu konteriral z raz nimi osebami glede sostave novega kabineta. Proti pismu Koerberju, kakoršno so mu nameravali še tekom predvčerajšnjega dne, so odločno ugovarjali Madjari. Iz krogov Košutove stranke. Ogrska neodvisna stranka se je sošla včeraj k seji, ki so jej pripisovali gotovi krogi veliko važnost. Vspeh pa ni bil tak, kakoršnega so pričakovali, ker sploh ni prišlo do nikakega zakliučka. Predsedstvo je zopet prevzel Košut Barabas je govoril najprej o cesarjevem pismu min. predsedniku Koerberju ter rekel, da ga treba počakati. Predlagal je dalje, naj se ne vzame naznanje izstop sedmerih poslancev iz stranke. Poslanec Bakonyi je govoril o zmagi nad vojno upravo, a je se vedno priporočal obstrukcijo, ker hoče Khuen premeniti člen zakona iz leta 1899 in preti celo razpustiti državni zbor. Ostali govorniki so povedali mnenje svojih volivcev ter govorili v pomirjevalnem smislu. Turčija in Bolgarija. »Novoje Vremja« piše, da je vznemirjenje v Bolgariji neosnovano. Sultan in njegovi svetovalci dobro vedo, da Rusija, ki se popolnoma zaveda svoje naloge glede slovanskih državic na Balkanu, bo znala storiti svojo dolžnost, ako bi to zahtevale okolnosti. V Turčiji dobro vedo, da ako bi kaka nevarnost pretila balkanskim državicam, osvobojenim z rusko krvjo, bi Rusija tega ne gledala hladnokrvno. Turčija bi drago plačala, ako bi se drznila sovražno nastopati proti narodu, ki je bil z ruskimi žrtvami rešen iz turškega jarma. Iz brzojavk. Strankarski shod nemške ljudske stranke za Moravsko je včeraj v posebni resoluciji zahteval ustanovitev nemške univerze za Moravsko. — Protivladnega soc. - dem. shoda v Budimpešti ee je včeraj vdeležilo do 30.000 oseb. Zborovalci so demonstrirali pred Košutom. — Španski kralj na Dunaju. Obiska španskega kralja Alfonza pričakujejo na Dunaju v jeseni. — Nova rusko-nemška trgov, pogodba. Iz Berolina javljajo, da se v kratkem sklene nova trgovinska pogodba mej Nemčijo in Rusijo. Nemčija bo na podlagi te pogodbe pričela obravnave z drugimi državami. — Amerika in mir. Predsednik Roosevelt je naglašal te dni v nekem govoru, da je dobra mornarica najboljše poroštvo miru. — Francoski predsednik Loubet je včeraj stopil na angleška tla. Na kolodvoru v Londonu ga je pozdravil kralj. — —Srbski državni svetniki de-m i s i o n i r a j o. Novoimenovana svetnika Pasič in Vuic sta podala ostavko. — Dopolnilna volitev v francoski b e n a t. V okraju Epinal je bil izvoljen Meline s 659 glasovi, radikalni protikandidat je dobil le 300 glasov. — Kriia v grškem parlamentu. Razmere v grškem parlamentu so silno napete. Pravijo, da od-lože mandate vsi opozicionalci. — Novih atentatov pričakujejovSolunu. Poslanika Calioe in Sinovjev sta opozorila sultanovo vlado, da vstaški odbor namerava nov atentat na bolun. Vali v dolunu je pa odgovoril, da prevzame osebno odgovornost. Cerkveni letopis. Ia lavantinike škofije smo včeraj po sklepu lista prejeli: Danes konča lavant. knezoškof svojo drugo letošnjo kanonično vizitacijo. Prva je obsegla župnija dekanata Sv. Lenarta v SI. G., druga pa staroslavni dekanat Ptuj. Pohvalno nam je omeniti, da so se v Ptuju vsa oblastva častno zastopana vdeležila vspre-jema prem. vladike. Katekeze so bile povsod povoljne, v Ptuju, pri av. Lovrencu in pri dv. Marku pa uzorne. Tudi odraščeni so se z občudovanja vredno gorečnostjo poprijeti novega katekizma. Skoraj povsodi so se vpeljale Marijine družbe miadeničev in deklet. — Mladeniči so tu in tam premil. knezoškof« spremljali na svojih Čilih konjičkih praznično opravljeni. Priredile so se mile podoknice in plamteči krasovi. Največe veselje so pa prem. nadpastirju delale trume pobožnih župljanov, ki so iz njihovih rok prejemali sv. obhajilo in ga darovali za blagor svojega višjega nadpastirja. Pohvalno se mora omeniti lepa sloga, v kateri sodelujejo gg. učitelji in gdč učiteljice s čč. gg. katebeti pri vzgoji njihovi skrbi izročene mladine, občudovanja vredne so nežne roke, ki so spletle toliko vencev in razen cerkev župnišč in šol še toliko znamenj in mlajev ovenčale. Bodi Bog vsem blagim dušam obilen plačnik I Iz Ptuja pa smo prejeli dne 5. julija: Prem. knezoškof dr. Mihael N a p o t n i k je na svojem apostolskem popotovanju po tukajšnjem dekanatu obiskal župnijo fcSv. Marka niže Ptuja. Vsprejem, bivanje in slovo, vse neizrekljivo prisrčno in ganljivo. Prevzvišeni knezoškof je slovesno imenoval kn. šk. duhovnega svetovalca in župnika M. Slekovec svojim kn. šk. k o n z i s t o r i j a 1 n i m svetovalcem. Častita duhovščina tega dekanata z mč. g. proštom Fleck om na čelu se čuti po tem zasluženem odlikovanju visoko počaščena. Župljane le žalosti govorica, da stopi njihov srčno ljubljeni župnik zavolj trajne bolehnosti v stalni pokoi. Dal Bog, da še dolgo dela na prospeh »Zgodov. društva« kot njegov predsednik. Dnevne novice« V Ljubljani. 7 julija. Molitve za sv. očeta. Ker so sveti Oče sila nevarno zboleli, se veleva za ljubljansko škofijo nastopno : 1. Vsi duhovniki naj jemljo za čas bolezni pri sveti maši vsak dan kolekto pro infirmo Pontifice (ex missa votiva pro infirmis), opustivši druge zapovedane kolekte. 2. Pri vsakdanji popoldanski pobož-nosti, kjer se obhaja, naj se moli skupno z ljudstvom za svetega Očeta: „Molimo za nevarno obolelega svetega Očeta", tri „0čenaše" in tri „Češčenasimarije". Po cerkvah, kjer in kadar se ne opravlja popoldanska pobožnost, naj se-molijo te molitve pri glavni maši, po molitvah, ki so predpisane po sveti maši. Kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani, dne 7. julija 1903. Janez Flis, generalni vikar. Kandidature v zlatarskem okraju. Ker so časnikarske razmere v Hrvatski take, da hrvatski časopisi niti ne morejo odkritosrčno in svobodno posegati v volivno borbo v zlatarskem okraju, prinašamo mej »Dogodki na Hrvatskem« dopis glede volitve v zlatarskem okraju, pripomnimo pa še to-le: Borba neodvisne hrvatske inteligence in ljudstva na Hrvatskem proti koruptnemu maža-ronskemu sistemu imela je poleg mnogih prežalostnih žrtev saj to jasno stran, da so vsi razumniki, ki mislijo dobro za narodno slovansko in ljudsko stvar, se složili saj ta hip v složen odpor. Zato je tembolj obžalovati dejstvo, da so se glede opozicijonalne kandidature v zlatarskem okraju pojavile frakcijske diference, katere v sedanjem položaju niso nikakor na mestu. Parola mora biti le jedna . Kandidat mora biti dober kre-menit hrvatski značaj, neupogljiv borilec proti mažaronskemu sistemu, delaven človek za moralno in materijalno korist narodov. In če je več takih odličnih Hrvatov, ki imajo vsa omenjena svojstva, potem odločujejo z« izbranega in edinega kandidata v tem okraju še lokalni oziri. Kakor se nam poroča, se poteguje za poslanstva tam pet opozi-cijonalcev. Izmed vseh teh bi v sedanjem položaju mogel najboljše zastopati zlatarski okraj g. dr. Pero M a g d i c Naglašamo, da nam ni za osebe, temveč kot Slovenci želimo, da dobi zlatarski okraj žilavega, vele-sposobnega in ljudstvo in njega potrebe v tem okraju dobro poznavajofiega zastopnika. Žalostno bi bilo v vsej tej veliki borbi to, da bi se inteligenca hrvatska pokazala des-organizovana in malenkostna, vspričo heroičnega in složnega nastopa hrvatskega Beljaka. Naglašamo pa še enkrat, da nam ni za osebe, temveč za sveto hrvatsko in ljudsko stvar, kajti naša in hrvatska bodočnost je ena, hrvatski propad je tudi naš propad. Kako ae »Narod« laže. h Ponikve ob južni železnici se nam piše : Akoravno so naši maloštevilni liberalci že tolikokrat v »Slovenskem Narodu" pokazali le svojo zlob-nost in brezznačajnost, akoravno jih obsojajo in zaničujejo vsi zavedni in dobromisleči Ponkovljani, o čemur je občinski odbor nedavno v »Slovencu" javno pričal, še vendar ti sovražniki miru in napredka ne nehajo sramotiti slavnega Slomšekovega rojstnega kraja. Zopet je prinesel »Slovenski Narod" dopis, v katerem hoče dopisnik pod zagla-vjem: »Tudi ribič ob smrtni postelji« ob dobro ime spraviti našega velezasluZnega in priljubljenega gospoda župnika. Stvar, za katero se gre, se spozna iz izjave, katero je lastnoročno podpisal železniški čuvaj, katerega so zamotali v to afero. Glasi se: »V št. 146 »Slovenskega Naroda«, je nekdo napadel našega gospoda župnika Krefta, da je on zahteval od železniškega čuvaja P. hranilnične bukve za cerkev. Jaz podpisani pa izrazim, da je vse odzačetka do konca grda laž, kateri je »Slovenski Narod« na lima-nicešel. Nasproti povem, da bukvic nimam in tudi nisem nikdar imel in jih tudi gospod župnik zahtevati ni mogel. Ferdinand Petek.« — Ta izjava zopet kaže, kako resnicoljubne in poštene dopisovalce ima »Slovenski Narod". S takimi lažmi liberalci sami sebi najbolj škodujejo. Tudi na Ponikvi jim je že precej odklen-kalo. Tem pa, kateri še so, povemo, da se bodo Ponkovljani kmalu naveličali, takim ljudem se svojim teškim delom služiti vsak-dajni kruh. Prezentiran je za župnijo Škocijan pri Turjaku 6. g. Jakob Mere, župnik pri Sv. Trojici nad Cirknico. Kočevska slovenščina. C. kr. okr. glavarstvo kočevsko je razposlalo te dni žup-nim uradom poziv v taki-le »blagoglasni« slovenščini: st. 12457. Oziroma na § 15 vojne prepise I. d. se povabi iz rojstno leto 1885 t. j. tiste od 1. januarja do 31. decembra 1885 rojeni mladenče, za vsako občino posebej iz rojstnih in mertvaških matrik v vzoreov I. in II. vpisati, in kakor prej mogoče sem poslati. V vzore 1 so vsi v eni občini rojini mladenči tudi vmerljeni (!) po dnevu rojstva, kraj in hišna številka in dru žinski ime matere, vpisati. V vzore II so vsi v eni občini vmerljeni, v lastni kerstni matrikah ne vpisani mladenči leta 1885 vpisati. Tiskovina leže poleg, — ne porabljene tiskovine naj se sem pošlejo. C. i k. okrajno glavarstvo v Kočevje dne 1. julija 1903. Dr. Gstettenhofer. Na vse predčastitlivi (!) župno urad okraji Kočevje. — Čudimo se, da pusti gospod vladni svetnik, ki je znan kot vesten uradnik, da se njegovo ime pritiska pod tak nestvor. — Tatvina v Šiški. Hlapcu Ivanu Zupanu v Spodnji Šiški št. 66 je v noči od 4. na 5. t. m. ukradel neznan tat iz stanovanja srebrno uro in srebrno verižico. Tat se je preplazil skozi odprto okno v sobo, kjer Zupan spi, in izvršil tatvino. Na krovu ure sta bili vrezani črki F. O. — V Ljubljanici utonil. Dne 5. t m. je v Ljubljanici pri Kašlju utonil strojarski vajenec Andrej Letnar. — Štajarsko šolatvo. Umirovljen je na lastno prošnjo nadučitelj gosp. Jurij Bregant pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Dalje sta umirovljena nadučitelj g. Simon K r o p e j v Majšbergu in učitelj g. ' Ferdinand M i 1 v i č v »t. Jakobu. — Promoviran je bil na vseučilišču na Dunaju doktorjem filozofije g. Alfred Š e r k o . sin cerkniškega župana g. Šer-kota. — V Gradou je bil promoviran av-skulUnt gosp. Josip Oblak doktorjem prava. — Za Prešernov apomenik je poslst bivši deželni predsednik g. Andrej baron W i n k 1 e r 40 K. — Poakušnja a poljedelskimi stroji. Na dan občnega zbora c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani 9. julija 1.1. se bode vršila poskušnja s kosilnim strojem, s strojem za obračanje kakor tudi grabljenje sena, od 2—4 ure popoldan pri gosp. Karolu Počivavniku v Trnovem št. 11. na kar se vsi interesenti opozarjajo. Stroji so ameri-kanske tvrdke „Cormick", kojih zaloga je v Ljubljani pri tvrdki Schneider & Verovšek. Poskušnja se vrši le pri lepem vremenu. — Okrajni zastop Vranaki. Zonet sta bila voljena: načelmaom g. župnik Fr. Z d o 1 š e k in namestnikom g notar Mihael Jezovšek, in sicer'oba jedno-glasno. — Iz Savinjske doline. Ko je pivovarna v Žalcu še bila last Kuke-cova, smo morali z nejevoljo gledati, kako vozijo vozniki na težkih vozovih pivo ob nedeljah, kakor bi ne bilo 6 delavnih dni med tednom za to. — A sedaj, ko je delniška družba prevzela pivovarno, se v tem oziru še ni spremenilo na boliše. Gospodje! ali bi se ne dalo to popraviti ? Gotovo, če imate kaj krščanskega mišljenja. Naj se zgodi! — Pokojninsko zavarovanje lekarniškega osobja. V notranjem ministerstvu so se završile priprave za zavarovanje lekarnarjev in lekarn-ških uslužbencev po stanju z dne 1. avg. 1903 — Novo vrsto panja za čebele je pestavil nadučitelj g. Jernej Černev Šmartnem pri Litiji. — Otvoritev hotela. Prometu izročen je bil te dni hotel »Čikago", katerega je zgrad\J<» tvrdka M. Elsner v Litiji. — Časnikarstvo. Dne 4. julija je izšla 1. številka glasila idrijskih socialnih demokratov »Naprej«. Izdajatelj lista je Fr. Rinaldo, odgovorni urednik je Anton Kristan. Tiska list Š ;ber v Postojni. — Pljuvalniki v šolah in javnih zavodih. Te dni razposlani »Uradni list« v Celji odreja, da se najnatančneje izvršuje: 1. Lesene škatljice kot pljuvalniki se morajo na vsak način odpraviti.« List potem obeta, da bo »Konec v prihodnji številki" povedal več. — „Uradni list" o. kr okraj, glavarstva celjskega je tiskala slovenska »Tiskarna sv. Cirila« v Mariboru. Letos pa se je Čisto natihoma preselil v Celje, kjer sa tiska s istimi črkami, kakor — »Deutsche Wacht« ! Dvojezični »Uradni list« vzdržujejo pa — Slovenci! Pač zopet „napredek!" — Vlak Poličane-Konjice vozi navadno premog, ki ga *Južna železnica« pridobiva v svojem rudniku v Zrečab, in ga društvo rabi samo za sebe, t. j. za brzovlake in za društvene tvornice. Stranke pa premog morajo kupovati pri trgovcih, ki blago dobivajo odinod. Minolo soboto je, kakor se nam poroča, vlak vlekel večje število vozov s premogom obloženim v Konjice, toda vsled deževnega vremena ao se s premogom napolnjeni vozovi začeli kujati, t. j. kolesa se niso marala vrteti po mokrotnih šinjah. To je povzročilo, da so dotične vozove odpregli in jih do lepšega vremena pustili počivati na kolodvoru v Ločah. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštem uradu (III/5) v Zsgradcu Fužinah (pol. okraj Rudolfovo) proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 500 K. uradni pavšal 125 K in letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. — Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. — Izseljevanje. Iz Smartna pri Litiji se nam piše : Iz naše občine odhaja zadnji čas mnogo ljudstva v Ameriko. Kar cele družine se izseljujejo, doma pa primanjkuje delavcev. Žalostno! — Nevihta na Notranjskem. Dne 5. julija je v Trnovski okolici okrog poldne razsajala grozna burja z velikanskim nalivom in točo. Treščilo je na več krajih. V Zarečici je ubila strela edinega sina posestnika Vičiča, vulgo Jeriše. Zapiral je okno in pri tem ga je zalotila nagla smrt. Toča ni napravila posebne škode, žito je pa vse zmešano in poleglo. ljubljanske novice. Nadvojvoda ložef Ferdinand se ie odpeljal obiBkat častnike 17 pešpolka v Celovec. Nadvojvoda je bil pred leti prideljen k 17. pešpolku v Celovec. Matura na tukajšnji realki je bila včeraj dovršena. 13 abiturijentov je izdelalo, 9 bo ponavljalo izpit jeBeni, 1 abiturijent je pa vsled bolezni pred UBtmeno skušnjo odstopil. V Gradašci utonil. Včeraj zvečer med 6 in 7 uro šli so dečki Andrej Ukmar in Ivan Mohorč:č krojaška vajenca pri OroslavuPečku v Malih Čolnarskih ulicah št. 3 in Pečkova sinova Josip in Rudoli v Mestni log. Andrej Ukmar je del v Mali graben se kopat in je zašel v pregloboko vodo in utonil. Do danes še njegovega trupla niso mogli najti. Izgubljena verižica. D jak Ivan Drofenik je izgubil neznano kje v mestu srebrno verižico, na kateri je bil kompas kot obesek. — Na Mestnem trgu je izgubila danes dopoludne šivilja Mariia Lebar, stanujoča na Poljanski cesti št. 25, srebrno žensko uro s pozlačeno verižico in obeskom. Izseljenci Danes po noči odpeljalo se je z južnega kolodvora v Ameriko 61 Slovencev in 10 Hrvatov. Vol na sprehodu. Po sv. Jakoba trgu sprehajal se je včeraj zvečer vol brez gospodarja. Fijakar Mit. Ravnikar, stanujoč v Rožnih ulicah št. 9, ga je prijel in peljal v svoj hlev. Vol je najbrže ušel kakemu mesarju. Orglarska sola skonča 26 leto svojega obstanka v četrtek 9. t. m. ob 8 uri zjutraj z javno skušnjo, h kateri je vstop vsakemu prost Novo šolsko leto ae prične 18. septembra t. I. ob 3. uri popo'ulne. Semenj. Dne 6 t. m. bilo je na letni sejm prignanih 1273 konj in volov, 322 krav, 118 telet, Bkupaj tedaj 1713 glav. — Kupčija pri goveji živini kakor pri konjih je bila srednja, ker ni bilo tujih kupcev. Konja „na kmete." Konjski mešetar Fr. Uršič iz Trsu izroiil je včeraj ob 1. uri popoldne na sejmišču enega konja postopaču Mihaelu Vojski in mu naročil, da ga pelie v hlev pri Bivarskem dvoru. Vojska je kcnja gnal v hlev, ker pa ni bilo Uršiča tjekaj. da bi mu plačal za gonjo, je konja spet odgnal na Poljansko cesto v drugi hlev in odtod pa ga je gnal na pašo na Dunajsko cesto, kjer ga je zvečer dobil policaj in mu konja odvzel, ko ga je ravno hotel odgnati »na ► kmete.« Vremenska hišica v Zvezdi. Barometer samobeiežnik deluje popolnoma pravilno; da kaže malo višje, nego stoji v mtteorologič-nih poročilih, je vročina kriva, ki razteguje živo srebro ; v meteor, poročilih je pa stanje barometrovo zmiraj na 0° Celsija speljano, kar dela v poletnih mesecih razloček dveh do treh mm. Drugo meteor, orodje je v dobrem stanu, razun max mum toplomera, ki ga je zlobna roka pobna, ko se je še nahajal na vrtu ob Blei\vaisovi cesti. Minimum toplomer ni pobit, a ne kaže prav, ker je v Zvezdi preveč solncu izpostavljen. To dvojno orodje je zelo kočljivo in pri tem nezanesljivo, zato menda ga tudi z novim ne nadomestijo. Tatje. Včeraj popoludne ukradel je neznan tat starinarici Uršuli Kadunc, stan. v Gradišči št. 10 s prodajalnega prostora na Krakovskem nasipu par čevljev. — ^eni magistratnega sluge Frančiški Mulhar, stan. na t_ojzovi cesti št. 1 je odnesel nekdo iz barake v »Zvezdi« dva dežnika. Biciklov karambol z elektrišKO železnico. Anton Potrič, potovalec, stanu|oč v Vodmatu občina Moste je včeraj ob 7 uri zvečer na Karlovski cesti padel z bicikelna na t.r električne tirne železnice v trenotku, ko je privozil električni voz. Petrič se je komaj rešil s proge in je obležal tik proge. Električni voz je povozil bicikel in ga zdrobil. Ali smo res že na Pruskem? Po Ljubljani na voglih so lepaki ljubljanskega vojaškega štacijskega poveljništva, ki naznanjajo, da se vojaško kopališče otvori 6. t. m. Ta naznanila so litografirana v blaženi ger-raanščini. Menimo, da bi se javna obvestila izdala tudi v slovenščini. Slovenci bi dali na to najboljši odgovor, če se noben Slovenec ne gre kopat v vojaško kopališče. Odbor za Prešernovo veselico v Zvezdi se razide dnč 15. t. m. Zato prosi tem potom vse one, kateri so po odborovem naročilu kaj izvršili, naj svoje utemeljene račune predlože najkesneje do 15. t. m. načel-nici gospej Franji dr. Tavčarjevi, katera jih sprejema med 12. in 1. uro opoldne vsak dan. Na pozneje predložene račune se ne bode več oziralo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek dne 10. julija 1.1. ob treh popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo z naslednjim redom: 1.) Či-tanje zapisnika zadnje seje. 2.) Naznanila predsedstva. 3.) Naznala tajništva. 4.) Samo-stalni predlog zborn. svet. gosp. Ivana Hribarja v brzojavnih in telefonskih zadevah. 5.) Zbornični računski zaključek za 1. 1902. 6.) Prošnja deželne zadruge izdelovalcev sodavice na Kranjskem za podporo. 7.) Poročilo o premembi pravil krojaške zadruge v Ljubljani. 8.) Prošnja za izpregled učnega izpričevala za nastop čevljarskega obrta. 9.) Prošnja za izpregled dokazov usposobljenosti za nastop kolarskega obrta. 10.) Poročilo o vprašanju vodstva c. kr. strokovne šole v Kočevju o obveznosti trgovskih vajencev, da obiskujejo obrtno - nadaljevalno šolo. Z nožem grozil gospodarju. Štefan Such-scheider, hlapec pri mesarju in posestniku Ivanu Kopaču, prišel je včeraj zjutraj vinjen domov in se je začel z gospodarjem in gospodinjo prepirati. Metal je po gostilni stole in premetaval mize, konečno je Suchscheider I zgrabil mesarski nož in je grozil Kopaču. Le ta je zbežal in se skril v kuhinji, toda hlapec je prišel sa njim in mu spet grozil. Hotel je imeti izplačano svojo plačo, katero je tudi dobil, pa je vedno trdil, da mu je Kopač premalo izplačal. Mir je napravil policaj, ki je Suchscheiderja aretoval. Ko so ga preiskali, so našli pri njem kos suhega mesa, katerega je bil ukradel Kopaču. Na južnem kolodvoru so bile v času od 27. junija do 5. julija sledeče reči naidene: 1 denarnica z manjšo svoto denarja, 2 soln čnika, 1 dežnik, 2 škatlji z nekim abstraktom, 1 palica in 2 usnjati torbici s krtačo, glavnikom, kopiti i. t. d. Izgubljeno in najdeno. Včeraj zvečer je izgubil v »Zvezdi" zasebni uradnik Rudoli Sturm stanujoč na Bregu št. 14 srsberno uro in srebamo verižico z obeskom. — Gimna-zijalec Ethin Schollmayer, stanujoč v Komen-skega ulicah št. 12 je izgubil na poti Ko-menskega ulice Kolodvorsko ulice, Sv. Petra cesta, Marijin trg in Wolfove ulica do »Zvezde« sreberno verižico z obeskom. — Posestnikova hči Ana Bizil iz Moravč je izgubila danes popoludne na Pogačarjevem trgu denarnico, v kateri je imela 20 kron in nekaj drobnegr. denarja. — Na Kongresnem treru sta bila najdena dva bankovca po 28 in 10 kron. — Na vrtu Frančiškanskega samostana je bil te dni najden zlat poročni prstan. Kdor bi ga bil zgubil, se lahko oglasi v našem uredništvu. Dogodki na Hrvatskem. O volitvi v zlatarskem okraju se nam piše: Izbor narodnoga z a s t u p -nika za kotar ZlataruHrvatskoj nije jošte razpisan ah se čim, da Č3 do izbora deči več mjeaeca augusta o. g. Kandidati niču kao gljive premda može izabran biti samo jedan. Imade i u našemu kotaru ljudi, koji bi rado u mutnomu lovili, a to sve na štetu opozicije, a u korist i na veselje magjarona. Kao kandidati opozicije pojavili su se do sada vlastelin i bivši magjaron Vladimir pl. Halper, veleposjednik Franjo pl. Pisačič, Eu-gen Kumičič pristaša dra. Franka, realista dr. Dežman i pristafia matice stranke prava dr. Pero Magd č, odvjetnik u Varaždinu, i vlastelin Janko Golub. Ka'vinja. — /irtev anarhistiške zarote je postal v Figline na LiSkem načelnik monarhistiškega društva občinski svetnik Benedikt Gianni. Anarhisti so ga zabodli v sr e. Tudi monarhiat Sauri je zaboden. V Figline so odšle vojaške čete. 20 oseb je aretiranih. — Vročina v Berolinu znaša te dni 38 9 stopinj C dzija. — Husove slavnosti v Pragi se je udeležilo 60.000 oseb. V slavnostnem sprevodu je bilo 750 zastopstev, društev in zadrug. Posebno fopirili so se zastopniki nemške protestantske zveze. Pri razsvetljavi se je videl na Kraljevih Vinohradih velikansk žareč kelih. — Mednarodni ognje-gasni kongres zboruje v Londonu. — Ustrelil se ie v Zagrebu gimnazijec J. Aien-berger, sin okrajnega zdravnika v Stubotici. Umirajočega so prenesli v bolnico, kjer je umrl. — Strašen umor. V Nikolajevu na Poljskem je kmet Lozacki svojo svaki-njo, ki je bila v blagoslovljenem stanu, ubil. Glavo ji je popolnoma razbil. Nato je umoril tudi svoja dva nečaka. Možu se je baje zmešalo. — Kongres ogrskih učiteljev se je vršil te dni na Reki. Poleti stanovanja ohraniti hladna je velika dobrota, ko človek od vročine ko maj še diha. Zjutraj se morajo sobe dobro prearačiti in sicer se mora napraviti prepih, potem naj se okna 2apro. Če prične pritiskati vročina čez dan, se morajo polekna dobro z vodo poškropiti in ko voda shlapi, se porabi pri tem zopet toliko vre čine, da poBtane soba hladna. Zvečer je najbolje okna zopet odpreti, ki naj ostanejo potem, ako je mogoče to brez prepiha, celo noč odprta. Kričanska uvrokovna delavska društva so imela v Nemčiii do 1. aprila 1.1. 188 900 članov. 19 delavskih strokovnih listov za Nemčijo ima natiska 210 000 izvodov. btevilo podružnic znaša 1922, za 217 več nego jih je bilo lani. 2a podporo pri 156 stavkah bo društva izdala 88 620 mark, po umrlih članih so izplačali 33.986 mark. Policija v gledališki sluibi V Jelisavetgradu na Ruskem so igtali pred kratkim Starickivijevo delo »Talent«. Mej drugim morajo igralci v 4 dejanju igrati tudi gledališče v gledališču. Pri tem se mora del igrahščnega osobja pomešati med gle-davce in pri gotovem mestu pričeti »z obstrukcijo«, nakar se junakinja zgrudi one-sveščena in zastor pade. Ko so torej igravci res pričeli med gledavci piskati, žvižgati in razbijati, zapove naenkrat službajoči Btražnil*, naj se z vso strogostjo napravi mir in red. Nato aretira nekega igravca, ki se je posebno odlikoval. Vse pojasnjevanje je bilo bob ob steno. Na to se je odpeljal gledališčni ravnatelj sam na pristojno mesto, kjer je pojasr>l položaj in izposloval, da so aretiranca izpustili Igra je bila sicer prekinjena, zato so jo pa nadaljevali do . . . 3. ure zjutraj. J>aroTl. Poslani našemu uredništva: Za Jeranovo dijaško mizo: G. Fran Lavtižar, nadučitelj v Smartnem pod binarno goro 2 K. Zapogorelce v Malinah so še darovali: P. n. župni urad na Mirni 6 K, g. Jurij Konig, župnik na Vinici zopet 2 K 10 v., župni urad pri D. M. v Pobu — zbirko faranov 63 K, župni urad ▼ Črnomlju zbirko faranov 30 K, žup. urad v Zapogah 2 K 20 v., žup. urad v Hote-dršiei 14 K; po uredništvu »Slovenca« poslanih 25 K 11 v., iup. in dek. urad v Ribnici 40 K, iup. urad v Hotiču 15 K, župni ur. Križe pri Tržiču 10 K, ž. ur. Kolovrat 18 K, v Mavščinah 7 K, žup. urad Stara Oslica 24 K, kuracijski urad Goče 5 K 60 v., g. Viljem Pteifer, dri. in dež. poslanec 20 K, župni urad Smlednik 27 K 40 v., žup. urad Za-gradec 10 K, žup. urad sv. Magdalene na Gori 36 K, iup. urad bv. Petra v Ljubljani 137 K 26 v., g. Martin Malenšek, m. župnik pri b v. Petru v Ljubljani 300 K, iup. urad v Gradu 8 K, iup. in dek, urad v Smartnem pri Litiji 25 K. žup. in dek. ured Stara Loka 13 K, g. Alojzij Kummer župnik v. p. 2 kroni. Velikodušnim darovateljem vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala! Bog plačaj! V imenu pcgorelcev: Zupni urad v Semiču 30. jun. 1903. M. E rzar, dekan. Telefonska In brzojavna poročila. Bolezen sv. očeta. Rim, 7. julija. (C. B.) Ob 6. uri zjutraj so izdali naslednji buletin: Papež je imel mirno noč ter je 4 krat povžil nekoliko hrane. Današnji dan more sv. oče še preživeti. Žila bije nekoliko bolje. — Ob polu 7. uri se je papež dvignil iz postelje in se vsedel v naslonjač. — 0 polunoči je pozval Lapponija, naj pove, kdaj bo prišla zadnja ura, nakar je Lapponi odgovoril: „Neposrednje nevarnosti še ni!" Rim, 7. julija. Ko se je sv. oče po prejemu sv. poslednjega olja vzbudil iz nezavesti, se je vzdignil in blagoslovil okolu stoječe ter dejal: ,,To ie moj zadnji blagoslov". Vsi navzoči so bili globoko ginjeni. Bati se je, da sveti oče jutra ne doživi. Rim, 7. julija. Sveto poslednje olje je sveti oče prejel v nezavesti, ki je trajala dve uri. Potem so mu pokazali brzojavko neke visoke avstrijske dame, ki izraža upanje, da sveti oče ozdravi. Sveti oče je zaman poskušal spomniti se na damo. Rim, 7. julija. Po noči je žila svetega očeta močneje bila. italijanski kardinali so že vsi v Rimu. Življenje svetega očeta le še umetno vzdržujejo, vendar hipne nevarnosti ni, a slabost svetega očeta lahko provzroči hipno smrt. Rim, 7. julija. Sv. oče je uredil vse glede svojega privatnega premoženja, katero je zapustil svojemu nečaku. Poleg tega je nastavil testamentarično normo za „Patrimonium Petri", za kar je že več let zbiral. Jako razveselila je sv. očeta brzojavka avstrijskega cesarja. Tudi kraljica vdova laška Margareta je brzojavila. Rim, 7. julija. Sv. oče je opozoril zdravnike, naj mu povedo, kedaj se približa njegova zadnja ura. Zdravniki so mu rekli, naj bo miren, ker še ni skrajna nevarnost. „Messagero" pravi, da sv. oče ne more več dolgo živeti. V predsobi je ves čas telesni zdravnik sv. očeta dr. Lapponi, ob postelji pa budi njegov sluga Centra. Rim, 7. julija. Ob 11. ure 15 minut dopoludne so zdravniki izjavili: Življenje je v sv. očetu le še vegetativno brez reakcij. Nekaterih, ki stoje okoli njegove postelje, ne spozna več in tudi več ne inore govdriti. Tekom 24 mu pojema dihanje. Krvotok je vedno počasnejši. Nosje postajajo mrzle in višnjeve. Aktuelne nevarnosti ni, vendar ni izključeno, da vsled slabosti hipoma ugasne. Rim, 7. julija. Papež umira. Ob njegovi postelji molijo duhovniki molitve za mrtve. Rim, 7. julija. Papež umira. Zdravniki se čudijo in si ne morejo znanstveno razložiti, da toliko časa vzdrži. Moči ginejo, ni upanja, da bi ozdravel. Kardinali so že vse pripravili za konklave in na vprašanje, kako je sv. očetu, odgovarjajo deloma pomirjevalno, deloma pa trdijo, da je vedno slabši. Dočim je vsa okolica sv. očeta razburjena, je sv. oče popolnoma miren, njegov duh je popolnoma bister, govori modro. Sv. oče kljub slabosti jako živahno deluje z umom in ima celo poetiška navdahnjenja. Po dolgem delu ga čaka mirna in vedra smrt. Dunaj, 7. julija (C. B.) Jutri zjutraj se odpelje cesar v Išl, kamor dospe ob 2. uri popoldne. Dunaj, 7. julija. Do danes se cesar še ni odločil v zadevi Korberjeve de-misije, vendar so v parlamentarnih krogih mnenja, da ohrani KOrberjev kabinet, ker bi sicer ne podal se v Išl. — „Neue Freie Presse" javlja, da utegne biti Korber pozvan k cesarju v Išl. Praga, 7. julija. Ko sprejme Rezek cesarjevo odločitev o svoji demisiji, prosil bo za avdijenco pri cesarju. Nato se poda Rezek za tri tedne na dopust. Dobil je na ponudbo že dva državno-zborska mandata. Poslanec budjejeviške trgovske zbornice odstopi na korist Re-zetu. Rezek bo mandat sprejel. Budimpešta, 7. julija. Košutova neodvisna stranka je s 26 proti 20 glasovom sklenila vstrajati pri svojem prvotnem sklepu, ne obstruirati in dopustiti indemnitetno predlogo. Ba-rabas je kot podpredsednik demisi-joniral. Zagreb, 7. julija. Jutri se prične sodnijska obravnava proti slušatelju filozofije Josipu Babicu, katerega dolže hujskanja k uporu v Sesvetih. 16. t. m. bode obravnava proti 24 demonstrantom na kolodvoru v Karlovcu. Zagreb, 7. julija. Sem prihajajo vesti, da je novi ban grof Pejačevič dobil nekatere melioracije glede jezikov- nega in gospodarskega vprašanja v Hrvatski. Krakov, 7. julija. V neki vasi pri Novem Sandecu je 15 letni deček Szetar umoril svojo 60 let staro mater, ki ga je kaznovala. Lvov, 7. julija. Družba za izvoz živine, katero je ustanovil poslanec dr. Bojk, je napovedala konkurz. Nedostatek znaša 235.000 K. Belgrad, 7. julija. Čuje se, da bode 6. pešpolk, ki se je udeležil zarote proti kralju Aleksandru, prestavljen v obmejno mestece Valjevo. Brno, 7 julija. Listi imajo obširna poročila o slavnosti moravskih čeških katolikov na Velehradu. Navzočih je bilo 50.000 ose b. Mej udeleženci so bili trije škofje in več poslancev. Krasen je bil pogled na narodne noše čeških kmetov in kmetic. Sviralo je več godb. Zvečer je bil Velehrad sijajno razsvetljen. Tudi iz Prage je prišel posebni vlak, burno pozdravljen na vseh postajah. Po cerkvenih slavnostih na čast sv. Cirilu in Metodu se je vršilo na grajskem trgu manifestacijsko zborovanje, kateremu je predsedoval grof Nostic. Zborovanja so se udeležili tudi škofje, mej njimi kardinal Skrbensky. Slovenske katoliško- narodne poslance je zastopal drž. poslanec Pogačnik. Govorili so na zborovanju kardinal Skr-bensky, grško - katoliški nadškof |v Lvovu grof ttzeptycki, brnski škof dr. Bauer, poslanec dr. Stojan in Slovenec Pogačnik in več drugih. Pariz, 7. julija. Vsi časopisi se bavijo z boleznijo sv. očeta. Glasilo proticerkvenih radikalcev „Radical" piše, laški kralj dobi pri svojem obisku v Parizu dober vsprejem, ako prinese seboj vest, da je zasedel Vatikan in je kongregacijo kardinalov razbil, (!) konklave pa preprečil. — Nadškof pariški kljub svoji visoki starosti odpotuje v Rim. London, 7. julija. (0. B.) Pri dvornem obedu v palači Buckingham sta kralj Edvard in Loubet menjala zelo prisrčne napitnice ter izražala želje glede prijateljskih razmer mej obema državama. Meteorologidno porodilo. Viiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm 1 CM apa- lOTanja Stanja barometra. T mm. Tempe- ratnra » po Celaijn Vetreri. Nebo «•2 * - ■ 6| 9. zveč. | 731-5 | 18-6 | sl. jzah. dež 44-7 J 7. zjutr. ;2. popol. 729-9 730 9 15-3 23-2 sl. szan. sr. sever : 4 julija. Alojzija Pirnat, pekova hči, 88 let, Poljanska cesta 41, jetika — Hildegarda Poljšak, goslil-ničarjeva hči, l1/, leta, Martinova cesta 31, Haemate-mesis. Srednja včerajšnja temperatura 30.9*, normale 19 4*. Dunajska borza dne 7. julija. Skupni državni dolg v notah.....100-30 Skupni državni dolg v srebru.....100-30 Avstrijska zlata renta 4% ..........120 90 Avstrijska kronska renta 4%..........100 65 Avstrijska inv. renta 3>/i * .....&2 75 Ogrska zlata renta 4*..............120 85 Ogrska kronska renta 4%......99 45 Ogrska inv. renta 31/,*..............90 95 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 05 Kreditne delnice..........66l'5U London vista.......... . 239 35 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117'bS 20 mark ............23-45 20 frankov...........19-05 Italijanski bankovci........9615 C. kr. cekini...........1128 Žitne cene dnč 7. julija 1903. (Termin.) Na budimpeitanski borsl: PSenica ta oktober......K 7 16 do 7-17 Rž za oktober.........6 06 » 6 07 Oves za oktober......» 5 32 „ 5-34 Koruza za julij......• » 6-33 » 6-34 „ za avgust......» 6-32 » 6'33 „ za september.......6-37 » 6-38 , za maj 1904 .....» 5-24 » 5-25 (Efektiv). Dunajski trg, Pšenica banaška....... Rž južne železnice........— . — Rž............6-20 » 6-40 Ječmen t » ......» » „ ob Tisi.......* — » — Koruza ogrska.......n 6 65 „ 6-80 Cinkvant........., 7 50 B 8-- Oves srednji.........5-85 „ 6'05 Fižol ..........» 11-— » 12-— K - do — Lak za sobina tla,. b^t^ prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljeni, Frančiškanske ulice. 624 11 11—11 Vnanja naročila proti povzet ju. f £telpne are kakor tudi manjše za iolske, bol- ' niike in druge savode ter večje ' < | delavnice, izvršujem najsolidneje in < l naivestneje dobro in točno idoče po najniiji ceni. Ure mojega izdelka preneso lahko najhujši mraz Priporočam s« preč. duhovščini in 1 slavnemu občinstvu v blagohotna naro- ' čila 903 3-1 in bilježim z odličnim spoštovanjem : luao 8rt,nsK°lc> Vrčiče št. 18, p. Semič, Belokrajina : Spričevalo. S tem pisanjem naznanjam slovenskim župnikom posebno v novem svetu Zedinjenih držav v Ameriki, ki bi morda nameravali si oskrbeti za svoje cerkve stolpne ure, da je Jan. Brun-skole iz Vrčič, pošta Semič Kranjsko, Austria Europa, izvrsten urar. Naredil nam je lansko leto turnsko uro, ki je celo zimo dobro šla in je ni ustavil najhujši mraz. Vsi meščani tu na , Ely, Minn. smo ž njo zadovoljni. Stala nas je pa pol ceneje, kakor bi jo mogli dobiti tu. , Dobro delo hvali svojega mojstra. E 1 y , Minn. U. St. America, 2. maja 1903. Msgr Jos F. Buh, župnik in vic. gen. Pod ugoduimi pogoji se proda enonadstropna hiša Z UrtClT). 906 2-1 Več pove uoravništvo »Slovenca«. Zdrauili$ee vvvv Toplice 542 8- 6 na Kranjskem, postaja dolenlske železnice: Straža — Toplice. Akratovrelec 3bu C zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno dobro pri protinu, kostenioi, ishias, neural-giji, kožnih in ženskih boleznih. Veliko kopališče — posebne in barske kopeli. Z vsem komfortom oskrbljena stanovanja, društvene in igralne sobe. Zdravo podnebje, gojzdi v okolic.. Dobra in cena restavracija. Sezona od 1. maja do 1. okfobra. Prospekte in odgovore na vprašanja daje brezplačno _oskrbništvo kopalžča_ Pošteno dekle želi službe za kuharico ali hišino. Ana G u š i e. 88i 2—2 Stara Loka. P. Skofjaloka. Jutri, v soboto, dne 4. julija t.l. otvori Umrli ho: 3. julija. Alojzija Peterca, delavčeva hči, 6 let, Karolinška zemlja 10, jetika. - Pia Berčon, poštar-jeva hči, 14 mes., ZaloSka cesta 1, Bronchitis acuta. se na 880 3—3 sv. Petra cesti št. 26 Jakob Zalaznikova filijalket! Trikrat na dan sveže in okusno pecivo vsake vrste, kruh na vago, izborn ržen kruh, kolači, povitice itd. Slaščice, biskviti! Naročila na vsakovrstna peciva. Iadajatelj in odfovarni uradnik:, Br. lgaaol| Žitalk. Tisk »KmtoliSk« Tiikarae« v Ljubljani.