Poštnina plačana - Speci, abbon. post. - II. gr. 9? Uf Ul- ji1 01 i.o ;|i d '0 r; :■ f E )i-' i" ,S' til ‘fi )’ ✓ / / , ■ / M R SO © ' - GOSPODARSTVO R G O V I N A FINANCE IN DUSTRIJA OBRT KMETIJSTVO t^xo XII ST. 270 PETEK, 10. JANUARJA 1958 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Razvoj italijanskega gospodarstva v preteklem letu Industrija še vedno napreduje - Slaba letina - Nevarnost socialnih sporov Lže iz novoletne poslanice predsedni-^ rePublike G. Gronchija odseva opti-j.IZei11, oprt na uspehe aktivnejše itali-snHSlte zunanie politike pa tudi na gozdarski razvoj v Italiji v preteklem I J1- Pri vseh težavah, ki jih je preživ-lc 0 italijansko gospodarstvo v pretek-letu, je presoja uglednih italijan- v°iu gospodarstvenikov o celotnem raz-v letu 1957 dokaj ugodna. RAZVOJ INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE v optimistično presojanje se, opira S[ vrsti na razvoj italijanske indu-j?riic v lanskem letu. Industrijska pro g|Vodnja sicer ne narašča več tako na 0 kakor prejšnja leta, vendar je do Sla že tako visoko raven, da se lah 'J zdaj zadovolji že s počasnejšim na P kovanjem kot v prejšnjih letih. Ce javimo industrijsko proizvodnjo v . ^vojnem času na 100, je septembra . a 1957 dosegel indeks italijanske in-v, slrijske proizvodnje 231. V primerja-v z ietom 1956 je proizvodnja napredo-7'a za 8,5% (od leta 1955 do 1956 za ’ % napredek med 1954 in 1955 pa je *ašal lo®/0). Dohodki iz industrije pred-avIjajo danes v Italiji že 44% vsega fodnega dohodka, medtem ko znaša ®a°dek iz kmetijstva 26% in iz dru-j dejavnosti 30%. Napredovanje in-dstrijg je torej odločilnega pomena za stZv°j italijanskega gospodarstva. Tek- 1 na proizvodnja je prebila svojo kri-j. ’ ki se je zlasti močno pojavila v le- 1*55 in 1956; že leta 1954 ni dosegla leta 1953, medtem ko je v lan- sTni iz letu presegla proizvodnjo iz leta j Izvoz italijanskih tkanin v prvih ^■nesecih preteklega leta je narastel ‘ 14,55%, uvoz tekstilnih surovin pa a 24,77%. I hletalurgiji je napredek v primer-v\ z letom 1953 dosegel 79%, v me-anični industriji (avtomobilski, ladje-1)..®tvu itd.) pa je ostal na ravni prejš-s, .. Int. Počasneje napredujejo indu-j, ,lje za predelavo živil, kož, usnja in nlavo obutve, lesnih izdelkov in gu-j I-*a bi zadostili zahtevam po večji (1 /'^' 'nhzaciji in opremi s čimbolj so-tt°h mi str°ii’ naglnšajo industrije! po-ebo po prilivu tujega kapitala. Manj ljudi brez dela Kanonijev načrt za obnovo itaUjan-jka gospodarstva, ki naj bi tudi od-Javil brezposelnost v Italiji, je, še da-ec Pred uresničitvijo; vendar je bilo , ZaPoslenih pred nastopom zime manj teta 1956. Pivi teden novembra 2 je bilo brez dela 213.000 moških in ^•000 žensk manj kakor novembra le 1956, vrendar je znašalo število neza-™slenih moških še vedno 694.000, žensk a 218,000. Mnogo ljudi je zaposlenih le * silo. RAZVOJ ITALIJANSKEGA KMETIJSTVA ^Neugodne vremenske razmere niso Pustile takšnega napredka v kmetij- 1 l>|EUiiiuiiiiuuiiiitii,n„iMui,ii,|]l|l„|1,ii!„,iiiii,lin,-Mii,ini,niiuiiiiiiiu Rešet milijonov hi ponarejenega vina ^ 2rok°v) zaradi katerih je nastala kri-v v vinogradništvu in v vinarstvu, je s ,glavni vzroki so brez dvoma; vi-Vj^1 Proizvodni stroški in ponarejanje stvu, kakor so ga pričakovali glede na napredek mehanizacije. Dohodek iz kmetijstva je bil v prejšnjem letu celo nekoliko nižji kakor v letu 1956. Bilo je manj pšenice, vina, sladkorne, pese, jabolk, riža in krompirja. Boljši pridelek olja, povrtnine in suhega sadja ni nadoknadil zgube na drugih področjih italijanskega kmetijstva. Kmetovalci se zlasti pritožujejo, da se denar, ki so ga vložili za modernizacijo kmetijstva, kakor za nabavo strojev in umetnih gnojil, še ni rentiral. Italijansko kmetijstvo teži za tem, da bi čimbolj znižalo proizvodne stroške ter bi tako laže tekmovalo na mednarodnem trgu s kmetijskimi pridelki drugih držav. Pri vsem lanskem zmanjšanju pridelka se je izvoz kmetijskih proizvodov v prvih devetih mesecih leta 1957 v primerjavi z letom 1956 zvišal za 28,04%, izvoz živilskih proizvodov pa za 4,41%. Notranji trg prevzema čedalje več kmetijskih pridelkov glede na to, da se je potrošnja nekaterih živil v povojnem času znatno povečala. Potrošnja mesa je od leta 1947-48 do 1955-56 narastla od 12,4 kg na 20,2 kg na posameznega prebivalca, potrošnja mleka od 30,3 na 53,2 litra, sira od 4,5 na 6,9 kg in sladkorja od 7,2 na 17,1 kg. Bančni tekoči računi so do konca septembra 1957 narastli za 5,7% v primerjavi z istim razdobjem leta 1956 ter dosegli višino 2.951 milijard lir. Glede na to višino je bilo mogoče ohraniti in- vesticije na razmeroma visoki ravni. Denarni obtok se, je povečal za 6%. RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE Zunanja trgovina je še vedno močno pasivna, vendar se je izvoz v prvih desetih mesecih preteklega leta povečal za 19,5% na 1,320.591 milijonov lir (v istem razdobju prejšnjega leta pa 1,104.744 milijonov); uvoz je. medtem narastel od 1,634.327 na 1,851.791 milijonov lir. Primanjkljaj je narastel torej za. 0,3%. Primanjkljaj v trgovinski bilanci krijejo dohodki turizma in prevoznin italijanskih ladij, nakazila italijanskih izseljencev, deloma pa tudi ameriška gospodarska pomoč. Rezerve zlata in deviz so se povečale za okoii 80 milijonov dolarjev. Pričakujejo, da bo plačilna bilanca v letu 1957 aktivna. Poleg raznih aktivnih postavk v italijanskem gospodarstvu so seveda tudi pasivne, kakor naraščanje državnega dolga, dviganje življenjskih stroškov in ostri socialni spori, Id nastajajo prav zaradi podražitve življenja in ovirajo razvoj industrije in kmetijstva. Kakor druge vlade po svetu je tudi italijanska pred perečim vprašanjem, kako spraviti v sklad naraščajočo draginjo z dohodki nameščencev in delavcev, t. j. kako dvigniti kupno moč ljudi, ki žive od stalnih plač in pokojnin. Lira sicer ne doživlja tako močnih potresov kakor nekatere valute, vendar je očitno, da njena kupna moč peša. žifitenfsh! stroški nenehoma naraščalo V Italiji ne narašča draginja morda tako naglo kakor na Francoskem, vendar postaja podražitev življenja pri nas od leta do leta bolj očitna. To naraščanje življenjskih stroškov nam lepo prikazuje naš črtež. če postavimo, 64-krat. V novembru 1. 1957 so se življenjski stroški dvignili na 65,07-krat. To so povprečni podatki za vso Italijo. Draginjo še posebno čutimo v Trstu, kjer se nikakor ne moremo pohvaliti z gospodarskim razvojem in Gibanje življenjskih stroškov(osnova 1938-1) 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 SO 61 82 63 64 65 19 54 58.08 1 ^ 5 5 59,69 1-956 1 9 5 7m, ' 32,68 64 da je življenje stalo 1. 1938 1 enoto (liro), je stalo v preteklem letu 1957 povprečno 64 enot, to je 64-krat več. Kar si torej 1. 1938 dobil za 1 liro, za to si moral lansko leto plačati 64 lir. Zanimivo je, da naraščanju življenjskih stroškov ni videti konca. Tako so bili življenjski stroški 1. 1952 55,46-krat višji kakor 1. 1938, naslednje leto 56,54-krat, 1. 1954 58,06-krat, 1. 1955 59,69-krat, 1. 1956 62,66-krat in 1. 1957 kjer je možnost zaslužka prav gotovo manjša kakor drugod. Med postavkami, ki so se povišale v zadnjih letih, je zlasti postavka stanovanja. Najemnine na podlagi starih pogodb se namreč vsako leto avtomatično povišajo za 20%. Prav tako naraščajo zlasti stroški za prehrano, v Trstu nas je občinska uprava ob Novem letu presenetila z novo podražitvijo električnega toka, plina in vode ter tramvaja. današnji dobi mora človek stalno skl Unati in skušati spraviti izdatke v pQ ad z dohodki. Teže gre, ko skuša to eca^ dohodke; zaradi tega pazi na ’ da zmanjša izdatke, kjer koli mo-, ■ ^ato večkrat ne gleda na kakovost, 'o bi «”aja Več se zadovolji s slabšo kakovost- aga, samo da je ceneje. To se do-tudi z vinom. Proizvajalec mora s'?1*31' pridelek čim ceneje, to pa do-_ e le s tem, da zanemarja kakovost 'delka in način pridelovanja. k. a Položaj izkoriščajo nekateri vinski |J°Vci in krčmarji. Poceni kupujejo ka, včasih tudi bolna vina, katera 0 »režejo« s kakšnim močnim, go-- ® južnim vinom. Južna vina so ce-Jsa, novi proizvod torej ni v nobe-tn primeru predrag in proizvajalec v- a Pri tem dvojno korist. O količini a, ki doživi to usodo, ni mogoče na-'sb točnih številk; gotovo je le, da ^izvaja jug okoli 3,5 milijona hi let-111 da se več kot polovica južnega ; a Prodaja na sever. Poraba čistih v'n (Barletta, Prani itd.), v se-bih pokrajinah je neznatna; mora i„.torej zaključiti, da dva milijona hi oiega vina služi na severu samo za 2anje« domačega vina. j, oda to je le ena, boljša plat zadeve. v ®d kratkim je davčna policija prišla ^severni Italiji na sled kar 18 pona-iJ?Valnicam, v katerih so vino »ustvar-r Te tovarne so kupovale denaturi-alkohol, ki stane kakih 100 lir li-5,r' Ta alkohol so nato »očistili« s po-^Pkom, ki je po zakonu prepovedan, d Jbu alkoholu so nato dodajali vode, -kaj mošta in kemično barvilo. V glav-,,/b se iz enega litra tako »očiščenega« jj °hoIa napravijo štirje litri »vina« z ; |StoPinjami. Tako vino stane proizva-ca okoli 30 lir; ko ga prodajo vele-^ovcu po 100 lir liter, zaslužijo še ve-- ?0 lir po litru. Po podatkih davčne j- ‘ciie je bilo med trgatvama leta 1956 IjI i%7 ponarejenega okoli 10 milijonov .rina. Pri prodaji tega vina so pona-lorT^ zasiuzjii okoli 70 milijard lir. s da vse zlo ne tiči v tem: najbolj ustno je pri tem dejstvo, da je 10 ‘bonov hi ponarejenega vina nado-tia S^D Prav tako količino pravega vi-jo’ To dokazuje, da se ljudje ne briga-s 2a kakovost tega, kar pijejo. Na jt b.sh na vino in pijače trošijo tudi v ; ''j' še vedno mnogo: okoli 650 mili-d iir Jemo, tj. mnogo več kot za sta-hbe, razsvetljavo in kurjavo, pa tu-Več kot za kulturo in zabavo. OBUBOŽANJE KMEČKIH MNOŽIC Dr. Gaetani, predsednik Zveze italijanskih kmetovalcev, se je v daljši izjavi predstavniku agencije »ANSA« pritožil zaradi močnega obdavčenja italijanskega kmetijstva. Zaradi obdavčenja in slabe letine se je kupna moč kmečkih množic tako zmanjšala, da se zaradi tega utegne pojaviti kriza tudi na drugih gospodarskih področjih. KOLIKO STANE PREHRANA V MILANU Francesco Magri je v »Corriere del-la Sera« izračunal, da je stala konec lanskega leta prehrana posameznega prebivalca v Milanu 19.167 lir na me-mec. Povprečno je Milančan v lanskem letu izdal na mesec 18.495 lir za prehrano, leta 1956 pa 18.497 lir. Decembra 1. 1956 je prehrana stala 18.524 lir. IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA ELEK-TROPORCELANA NA POLJSKO. Beograjsko podjetje »Jugoclektro« je zaključilo s poljskim podjetjem »Eletrim« pogodbo za dobavo 20 vagonov elektro-porceianskih izolatorjev v vrednosti 42 milijonov dolarjev. Izolatorje bo izdelala tovarna »Industrija elektroporce-lana« v Arandjelovcu. 2 IUchI Sme5him i Rezijani so ostali zvesti svojemu narečju železniška postaja Rezjuta je nekoliko oddaljena na levem bregu reke Rezije ali po domače Rezijanske Bele, ki se zliva med postajo in vasjo Rezjuta v glavno Belo (Fella). Vas je torej na desnem bregu Rezijanske Bele, čez katero vodi kamniti most na cesto po dolini Rezije. Takoj v začetku te ceste je star spomenik Beneške republike z letnico, ki je nisem mogel prečitati, ker jo je nekdo popravil. Cesta zavija kmalu na levo in pobočje gore skrije mojim očem postajo in železniško progo, ki me je vezala s svetom in enoličnostjo vsakdanjega mestnega življenja, z njegovim šumom in drdranjem. In zopet enkrat sem bil v resnici na prostem, med goricami in visokimi gorami, gozdovi in travniki. Žuboreča reka pod menoj pa mi je ves čas nekaj pripovedovala. Njenih posameznih besed sicer nisem razumel, smisel njenega govora pa mi je bil popolnoma jasen; hotela me je namreč prepričati, da bi bilo naše življenje prekrasno, ako bi prenehali s sedanjim početjem, s katerim si ga umetno kvarimo. Cesta je skoraj popolnoma ravna od mosta do blizu vasi Bele (Bela, ali Sveti San Djordj). Ko je Ivan Trin-ko (Zamejski) prav v začetku našega stoletja obiskal Rezijo, te ceste prav gotovo še ni bilo. Zamejski se je namreč peljal s poštnim vozom brez strehe po cesti, ki se vije in vzpenja navkreber med travniki na precejšnje hribovsko rebro. In šele ko je prišel na vrh, je zagledal začetek Rezijanske doline. Sicer pa piše Simon Rutar v svoji »Beneški Sloveniji« 1. 1884, da se vije gozdna pot takoj za Rezjuto na strmo rebro, ki se je kakor klin zagozdilo med Belo (Fella) in Rezijo. To strmo rebro je zapadni obronek gore Stav-lice (Stavbice?), s katero konča gorski greben žrd (z vrhom 2.324 m), ki zapira Rezijansko dolino proti severu, medtem ko jo proti severovzhodu zapira s snegom pokriti Kanin (2573 m), koera (gora) ta Čaninova (v rezijan-ščini). Proti jugu zapirajo Rezijo La-než (1959 m), Javor (1907 m) in gorski greben Muzci z vrhovi Brinec (1800 m) in Jalovec (1816 m). Severna gorska stena Rezije je torej povprečno 600 metrov višja od južne, kar pomeni, da je dolina v zavetju pred severnimi in severovzhodnimi vetrovi. Ko sem korakal po ozki soteski proti Reziji, se mh je nehote vsiljevala misel, kako da so ljudje sploh naselili to dolino ob straneh precej strme gore, medtem ko je ozko dno vse zaplenjeno od Vode, kakor Rezijani imenujejo svojo reko. Ker je bil torej prehod skozi sotesko, kjer je zdaj cesta, nekdaj nemogoč in ker je vsa dolina obkrožena z visokimi gorami, nisem Generali in petrolej vladajo v Venezueli General Marcos Perez Jimenez, ki mu je 43 let in vlada nad Venezuelo že šesto leto, je nedavno zatrl novo vstajo, ki so jo uprizorili proti njemu mlajši letalski oficirji. Nekaj tednov poprej si je general zagotovil oblast z volitvami, na katerih so lahko glasovali samo zanj, ker ni bilo drugih kandidatov oziroma strank. Ce bi sodili življenje v Venezueli po življenju v Caracasu, glavnem mestu države, bi lahko rekli, da v Venezueli vlada blaginja. Glavni vir bogastva Venezuele je petrolej. Kakor v drugih državah latinske Amerike naletimo tudi v Venezueli na velik prepad med višjimi in nižjimi sloji, med bogatimi in revnimi. Poleg tega se življenje navadno osredotoči v velikih središčih na škodo podeželja. Tako živi danes v Caracasu že nad šestina vsega prebivalstva; Caracas ima namreč 1,100.000 prebivalcev, medtem ko šteje vsa dežela 6,133.000 ljudi. V Venezuelo se do-seljujejo zlasti Španci in Italijani. V zadnjih desetih letih se je bogastvo Venezuele močno dvignilo. Od leta 1950 se je narodni dohodek podvojil in dosegel okoli 6 milijard dolarjev. Prav tako se je skoraj podvojila tudi proizvodnja petroleja, ki je dosegla 2,700.000 bušlov na dan. Računajo, da bo leta 1966 narastla za novih 85°/o. Venezuela izvozi na leto približno 95% pridobljenega petroleja, za kar prejme okoli 2 milijarde ameriških dolarjev. V Venezueli je ameriško podjetje United States Steel Corp. lani izkopalo okoli 15 milijonov ton železne rude. Zanimivo je, da naglo napreduje tudi kmetijstvo. To se mehanizira z veliko naglico, hkrati so z navodnjava-njem pridobili nove površine. Venezuela pridela danes že 85% živil, ki jih sama potrebuje za prehrano. Naglo se razvijajo razne vrste industrij, kakor cementna, proizvodnja barv in gumijastih izdelkov. Zaradi dohodkov, ki jih ima država od petroleja, ni finančni minister v posebni zadregi, ko gre za finansiranje javnih del ali za izvedbo raznih gospodarskih načrtov. V zadnjem finančnem letu so znašali državni izdatki 1,1 milijarde dolarjev, dohodki pa 1,6 milijarde dolarjev; 60% dohodkov predstavljajo dohodki iz petrolejske industrije. Država porabi kar 57% svojih dohodkov za javna dela. V Venezueli nameravajo zgraditi nova industrijska podjetja, kakor veliko železarno in jeklarno ter električno centralo, ki bi proizvajala okoli 300.000 kilovatov. Poleg načrtov za donosna podjetja obstaja tudi načrt za gradnjo vzpenjače na goro Mount Espejo (okoli 5000 m), ki bi stala 30 milijonov dolarjev. Gospodarstveniki kritizirajo ta načrt, češ, da pomeni zapravljanje denarja. Pri vsem bogastvu, ki se zbira v Caracasu, živijo ljudje na podeželju še v mnogih krajih prav bedno. Neki ameriški gospodarstvenik je izračunal, da zasluži 90% delavcev v Venezueli po 3 dolarje ali manj na dan. V predmestjih Caracasa nastajajo delavska naselja, polna bede. Vladi očitajo, da zanemarja šolstvo, saj predvideva proračun samo 5,4% za vzgojo ter je ta postavka na eni izmed najnižjih ravni v latinski Ameriki. V času vladanja generala Pereza Jimeneza so sicer v Caracasu zgradili novo univerzo, toda študenti so veliki nasprotniki sedanje diktature. Tudi katoliški nadškof Rafael Arias je v svojem zadnjem pastirskem pismu obsodil politiko sedanje vlade, češ, da ne skrbi za pravilno razdelitev državhega bogastva, da ne pobija zadosti brezposelnosti ter zanemarja vzgojo. Nasprotje med državo in Cerkvijo obstoji tudi zaradi tega, ker v deželi niso dovoljeni samostani in vlada v državni upravi popoln laicizem. Splošno so državljani za razvoj političnega življenja brezbrižni, in razumništvo po mestih se vdaja luksuzu in bogatenju, ki ga prinaša" petrolej. ifbumcl mogel razumeti, kako je bilo sploh mogoče naseliti to dolino, ki se tudi sicer ne odlikuje s prirodnim bogastvom. Šele ko sem zvedel za gorsko pot od Rezije do Bele (Sv. San Djor-dja), mi je ta zadeva postala jasna in s tem verjetna teorija Nemca Bergmana, ki trdi, da so drvarji bližnjega Bovškega posekali gozdove in dali krar jem slovenska imena. Pozneje pa so možniški menihi pošiljali svoje pastirje za Rezijo navzgor in ti so se sčasoma stalno tam naselili. Možnica (Moggio) je upravno središče, kamor spada tudi občina Rezija, ter leži na desnem bregu Bele nasproti postaji Rezjuti. Manj verjetno je rezijansko ustno izročilo, ki pravi, da je neki plemenitaš zbežal pred Atilo ter se naselil v zaprti Rezijanski dolini, na Go-spodnici blizu Bele. Njegovi potomci da so sedanji Rezijani. Pot po soteski je sicer lepa in gladka, toda razled je seveda preveč omejen; ako bi bil vedel za gorsko stezo in šel po nji, bi bil imel gotovo več užitka od svojega sprehoda. Videl bi bil nekaj več hribovja onstran reke, ki zapira dolino proti jugu, videl bi bil gozdove, pašnike in gole vrhove nad zelenjem. Tako pa sem videl samo z bori obraščene stene soteske in zelenkasto prozorno vodo, ki žubori sredi svetlobelega proda in se sramežljivo skriva za sivkastim vrbovjem, ki bujno raste ob bregovih in znatno prispeva, k slikovitosti pokrajine. L. 1957 ugodno za razvoj jugoslovanskega gospodarstva Zaključek prvega leta petletnega načrta - Novi gospodarski in socialni zakoni (Od našega stalnega sodelavca) Ljubljana, jan. 1958 Kot je znano, je Zvezni ljudski skupščini Jugoslavije potekel mandat in je bila zato konec decembra razpuščena. Razpisane so bile nove volitve, ki bodo letos v marcu. Pred razpustitvijo pa je Zvezna ljudska skupščina sprejela poleg drugih tudi več zelo važnih gospodarskih zakonov. Najvažnejši med njimi je vsekakor zakon o družbenem načrtu gospodarskega razvoja Jugoslavije v razdobju od leta 1957 do 1961. To je torej nov petletni gospodarski načrt, kot bi ga lahko imenovali. Ne bi se hoteli dotikati podrobnosti, temveč le nekaterih značilnosti tega načrta. Prva je v tem, da je bil sprejet po koncu prvega leta, ko bi dejansko že moral veljati. V tem pa ne moremo zazreti prav nič negativnega, kajti razvoj gospodarstva v letu 1957 kot prvem letu novega načrta je že potekal po naprej začrtanih smernicah, ki jih v celoti vsebuje novi načrt. Poleg tega velja to leto za temeljni in poskusni kamen glede delovanja mnogih novih načel, ki so bila postavljena kot temeljna načela gospodarskega razvoja postopno po času, ko je država zapustila prvotni togi sistem popolnega planiranja v gospodarstvu. Pri tem se je lani pokazalo, da so načela tržnega gospodarstva usmerjena v določeno smer, ki jo je sedaj uzakonil novi zakon, pravilna in da so ugodno vplivala na ves gospodarski razvoj. Pokazalo se je namreč, da je lansko leto doseglo jugoslovansko gospodarstvo velik razvoj, kot ga niti največji optimisti niso pričakovali. Naj omenimo le porast industrijske proizvodnje za okoli 20%. Dvig delovne storilnosti, te največje in najtežje naloge, ki hromi marsikje v tovarnah ves razvoj, je znatno nad predvidevanji, čeprav še ne v povprečju, ki ga sicer dosegajo industrijsko naprednejše države. Zelo se je povečala kmetijska proizvodnja. Deloma je seveda to posledica ugodne letine. Vendar pa se kaže v dvigu kmetijske proizvodnje že tudi uspeh velikih vlaganj v kmetijstvo in modernizacijo kmetijske proizvodnje sploh. Na desettisoče novih traktorjev, stotine kombajnov, zlasti pa vedno večja uporaba umetnih gnojil, ki jih v veliki meri uvažamo tudi iz Italije, so že letos pokazala svoje rezultate. POVEČANA GRADNJA STANOVANJ Seveda to še niso vsi uspehi, ki so se pokazali tudi v dvigu prometa, v zelo ugodni turistični sezoni pa v investicijski gradnji, zlasti v povečani gradnji stanovanj. Sploh pomeni leto 1957 važen korak k sistematičnemu reševanju stanovanjskega problema v- državi, ki je zelo pereč. Cilj vsega pa je, da bi dobili vsi državljani zdrava in udobna stanovanja. Zato bo gradnja stanovanj v prihodnje silno povečana in marsikje so že in bodo še zrastla nova naselja in mesta v slogu, kot jih poznamo iz slik in revij. UGODNO LETO ZA IZVOZNO TRGOVINO Leto 1957 pomeni tudi izredno ugodno leto v naši izvozni trgovini; saj se je povečal izvoz za 20 milijard nad le-tom 1956 in dosega 120 milijard vrednosti. Negativno je morda le to, da se je povečal tudi uvoz in to predvsem iz držav, v katere manj izvažamo, kot iz njih uvažamo. Med temi je tudi Italija, ki stopa kolikor že ni, na prvo mesto med jugoslovanskimi zunanjetrgovinskimi partnerji. Zelo se je povečal izvoz in s tem tudi zboljšalo devizno stanje z nekaterimi vzhodnimi državami, kamor se tudi sicer vedno bolj u-smerja jugoslovanska trgovina. Pri tem so odločilni seveda boljši pogoji pri prodaji in nakupu blaga kot na zahodu. ZA DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI Novi petletni načrt je tako lahko u-pošteval vse ugodne, pa tudi nekatere neugodne pojave iz leta 1957 in postavil temelje za nadaljnji razvoj. Osnovno v tem je, da je potrebno prvenstve- Pešca nisem srečal nobenega in nobenega voza, le nekaj avtomobilov. Kje pa so ptiči, sem se čudil, in druge živali; pa vendar ne krošnjarijo po svetu? Seveda je tudi soteska zanimiva in lepa, vendar sem nestrpno pričakoval, da se razširi in da zagledam pred seboj Rezijansko dolino, ravno in široko, posuto z vasmi. Visoke gore so se 'slednjič res umaknile malo nazaj, toda namesto ravnine, sem zagledal pred seboj gričevje in na vrhu prvo rezijansko vas »Na Bjeli« (Sv. San Djordj), kamor sem se napotil po precej strmi cesti. Tukaj me je dohitel mlad mož, ki je porival pred seboj kolo. Vprašal sem ga, če zna slovenski in sem dobil pritrdilen odgovor. Začela sva pogovor. Malo pred tem sem poskusil srečo z nekaterimi ženskami, toda ni šlo, govorile so rezijansko in nismo se mogli prav nič razumeti. Mož, domačin iz Bele, pa mi je povedal, da je bil nekaj let v Gorici, kjer se je naučil prav dobro slovenščine. Čeprav imajo tam italijanske šole, govorijo (romunijo) Rezijani med seboj, kakor sem opazil, vedno rezijanski. Poznam mladega Rezijana, ki živi zdaj v Trstu. Njegov ded je iz Rezije, toda že oče njegov ni nikoli videl Rezije in on še manj. Začudil sem se, ko mi je povedal, da razume in govori tudi rezijanski. Kako to, sem vprašal, saj niste bili nikoli v Reziji, vaš oče tudi ne? Res, ali mi smo doma govorili samo rezijanski. Torej stari oče Rezijan je govoril s svojim sinom, ki ni bil rojen v Reziji, po rezijansko in prav tako s tem, ki živi zdaj v Trstu. To naj bo v dokaz, kako trdno se Rezijani držijo svojega narečja. Drago Godina no dvigniti življenjsko raven prebivalstva, zlasti osebno potrošnjo. Ne bi navajali pomena tega cilja, ki si ga je postavil novi gospodarski načrt, saj je znano, da je življenjska raven v letih po osvoboditvi le rahlo naraščala spričo ogromnih sredstev, ki jih je bilo treba vlagati v gradnjo industrije, zlasti pa energetskih virov. Sedaj se skokoma dvigamo in resno približujemo marsikateri zahodni državi, kjer se marsikje kažejo znaki padanja življenjske ravni. Morda pa ni bistvo v tem, kol pa v dejstvu, da pomeni v novi Jugoslaviji povprečni dvig življenjske ravni za toliko in toliko obenem, da se je položaj zboljšal več ali manj za vse prebivalstvo in ne le za določeno ali omejeno skupino ljudi. V tem je tudi bistvo novega petletnega načrta in vseh zakonov, ki so bili sprejeti konec lanskega leta. DELAVEC NI VEC NAJEMNIK, TEMVEČ SOUPRAVLJA V PODJETJU Poleg zakona o petletnem razvoju gospodarstva je Zvezna ljudska skupščina sprejela še nekatere druge zakone s področja gospodarstva, ki predstavljajo nekako zaokroženo celoto. To so zakoni o proračunu za leto 1958, dalje zakon o združevanju v gospodarstvu, o sredstvih gospodarskih organizacij, o elektrogospodarskih organizacijah, zakon o delovnih razmerjih, posebno kategorijo pa predstavlja vsekakor zakon o javnih uslužbencih in pokojninski zakon. Podrobneje se teh in drugih zakonov ne bi dotikali. Omenili pa bi zelo važno spremembo, ki jo prinaša zakon o delovnih razmerjih, ki sloni na načelu, da delovna sila ne predstavlja več blaga, da je delavec sproščen vseh vezi kot tisti, ki upravlja s podjetjem samostojno in je udeležen pri podjetju v skladu z delom, ki ga je vložil in rezultatom, ki ga je njegovo delo pokazalo. Nov sistem torej rie pozna več najetega mezdnega delavca, temveč le človeka, ki upravlja v podjetju in uživa sadove svojega dela potem, ko je podjetje izpolnilo obveznosti do skupnosti. Novi zakoni zato tudi postavljajo nova načela in način delitve dohodka podjetij. PLAČE JAVNIH USLUŽBENCEV IN POKOJNINE Posebno nestrpno sta bila pričakovana zakona o javnih uslužbencih in pokojninah. Oba sta bila sprejeta po velikih pripravah in po sodelovanju najširših ljudskih množic zlasti njihovih sindikalnih organizacij. Prinašata razne novosti, pri tem uvaja predvsem zakon o javnih uslužbencih sistem bruto plač. Te bodo znašale v najvišjem razredu okoli 100.000 din. Od njih pa bo treba odbiti prispevek za socialno zavarovanje (to je za zdravstveno zaščito in za pokojninski sklad), dalje davek in končno prispevek za sklad za gradnjo stanovanj. Zvišanje plač bo v celoti sicer znatno, vendar pa je poudarek na, zvišanju kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov. S tem se hoče vplivati na dvig in zboljšanje strokovnega dela. Več zboljšav bo prinesel upokojencem tudi pokojninski zakon. ZAKONODAJNA DEJAVNOST REPUBLIŠKIH SKUPŠČIN Po Novem letu so začele s svojim delom tudi republiške ljudske skupščine. Čakati so morale na sprejem zveznili zakonov in sedaj lahko sprejemajo tudi zakone, ki bodo veljali za njihova področja. Tako je republiška ljudska skupščina LR Slovenije že sprejela načrt gospodarskega razvoja za leto 1957 do 1961, ki je seveda v okviru zveznega načrta. Tudi ta predvideva prvenstveno povečanje osebne potrošnje, dvig industrijske proizvodnje, kmetijstva in drugo. Poleg tega pa si je Slovenija zadala posebne naloge, ki niso vneše-ne v zvezni načrt. Pri tem mislimo zlasti na gradnje, kot so koprsko pristanišče in železnica do Kopra in drugo. O tem pa enkrat kasneje posebej. Ob koncu naj še poudarimo, kar je bilo tudi' v sestavku, in sicer osnovno misel novih gospodarskih načrtov tako zveznega kot republiških: dvig in izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Vsi napori sedaj in v bodoče so in bodo usmerjeni v to smer, kar je vsekakor pravilno in tudi potrebno, če se hočemo približati in doseči raven, ki so jo dosegli v naprednejših državah. - ž,i - Predsednik sovjetske vlade Bulganin je po Vsem svetu zbudil veliko ipozornost s svojim predlogom, maj se predstavniki velikih držav sestanejo, da bi se sporazumeli glede razorožitve in ustanovitve napol nevtraliziranega pasu sredi Evrope. V ta -pas bi vključili združeno Nemčijo, Poljsko in Cehoslovaško. V teh državah bi ne smeli imeti atomskega orožja. Pretekli torek so v stalnem svetu Atlantske zveze (NATO) v Parizu razpravljali o odgovoru na ta sovjetski poziv. Sklenili so, naj vsaka izmed držav članic NATO odgovori po svoje, seveda V skladu s smernicami NATO. Predsednik angleške vlade Mc Millan je dan, preden je nastopil svoje šesttedensko potovanje po državah Britanske skupnosti, izjavil po radiu, da so Angleži pripravljeni ha pogajanja o razorožitvi in pogodbi o nenapadanju. Dodal je sicer, da vezi med članicami NATO ne smejo popustiti, vendar niso v Ameriki prav nič zadovoljni z njegovo izjavo, ki kaže, da imajo Angleži lastno mnenje o potrebi pogajanj s Sovjetsko zvezo. Ameriški zunanji minister Dulles nasprotuje takšnim pogajanjem z Rusi. Kaj mislijo o tem v Parizu in v Rimu, še ni povsem jasno, zdi se pa le, da bi tudi Francozi in Italijani radi prišli do pomiritve z Rusi. — Na našem črtežu je upodobljen Bulganinov načrt. |Ko bi res prišlo Benetke daleč pred Trstom V svoji zadnji številki smo objavili statistične podatke o tržaškem pomorskem in železniškem prometu v prvih 10 mesecih leta 1957. V primerjavi z drugimi, italijanskimi pristanišči je promet čez Trst narastel le za malenkost (pomorski za 3,02%, železniški pa za 2,81%), medtem ko je povečanje v drugih pristaniščih bilo znatnejše. Tako je na primer pristanišče v Benetkah zabeležilo v letu 1957 prav pomemben napredek. V novembru je trgovski promet skozi beneško pristanišče dosegel 212.372 ton blaga (izkrcano 170.764 ton, vkrcano 42.108 ton) nasproti 168.00 tonam v mesecu novembru leta 1956, t. j. okoli 50.000 ton več kot novembra 1956. Celotni prislaniščni promet v Benetkah v prvih 10 mesecih leta 1957 je zabeležil povečanje za 12% nasproti prometu v istem razdobju leta 1956. Povečanje prometa v Benetkah je večje od povprečja povečanja v drugih glavnih italijanskih pristaniščih (10%), Trst pa zaostaja tudi za tem povprečjem. V kratkem dobe Benetke lastno letališče »Marco Polo«. Licitacija za njegovo graditev je bila že zaključena in z deli bodo začeli v najkrajšem času. do iskrenega sporazuma med Vzhodom in Zahodom, bi vse tuje čete odšle iz Zahodne Nemčije, Rusi pa bi zapustili svoje postojanke izven Sovjetske zveze. nn nase mi §Bnje Kdo lahko ima se lastno mnenje? Radi bi našli koga, ki bi v tej megli, kakršno imamo te dni ob robu Krasa, kjer se spajata kraški in morski srak, imel kakšno mnenje ali celo svoje lastno mnenje. In to bi moralo biti še takšno, \da bi se sanj bralci sa-nimali. Kriva ni samo megla, o kateri pravijo, da ubija človeško domiš\-Ijijo. Kateri semljan bi danes lahko še imel lastno mnenje, ko pa si je vrh knjige na nočni omarici postavil radio, da bi mu vlival v glavo mnenja drugih do pozne noči, dokler ga ne prevzame spanec, časnik, verjetno niti dnevnik, mu ni bil zadosti. Njegova ušesa so torej polna, prepolna tujih mnenj. Ko bo agent zlomil njegov zadnji odpor in bo televizor vdrl čez barikade njegovih šibkih financ, potem ne bo več niti za oči počitka, že ko se bo spanec prikradel v sobo in skrbno kakor ljubeča žena pritisnil zaporedoma na vsa stikala — na steni, nad nočno omarico in na aparatu — mu bodo v ušesih šumele tuje melodije in pred zaprtimi očmi bodo plesali prividi iz tujih oddaljenih krajev, ki jih je poprej metal na platno televizijski aparat. Ubogi »homo atomicus«! Kako naj ima še lastno mnenje? Kdaj in kje sploh lahko misli še sam? Niti doma. ne, še matij v tovarni, kjer ga vleče stroj na traku v brezbarvnost in brez-dušnost. Ali morda v uradu, kjer mora buljiti v številke ali v gladko izklesane paragrafe, ki vklepajo človeško življenje v kalupe? še v urad in delavnico mu lahko po žici sporočijo drugi svoje mnenje tudi takrat, ko ga najmanj pričakuje. Zakaj bi mu torej mi v riGospodar-stvu« takoj po Novem letu pričeli vlivati v glavo »naše mnenje«? Kaj naj mu v letu 1958. povemo takšnega, kar bi ga {lahko presenetilo in zdramilo njegovo domišljijo, ko se še ni dobro niti zavedel, kako je spuinik l. 1957 zblodil vse njegove pojme o zemlji in nebu, morda celo o dobrem in slabem. Poleg vsega zasluži vsaj po praznikih nekoliko miru in počitka. 1. b. SOVJETSKA GOSPODARSKA POMOČ TUDI ITALIJI? V italijanskem tisku se je vnela živahna polemika o sovjetski ponudbi gospodarske pomoči Italiji, ki naj bi jo uporabili zlasti za gospodarsko obnovo na jugu. Ponudbo naj bi izrekel sam Hruščov v posebni izjavi italijanskemu tedniku »Tempo«. Izjava še ni bila oljavljena, pač pa se o objavi izjave še razgovarja v Moskvi predstavnik omenjenega italijanskega lista. Krščansko-demokratski listi domnevajo, da hoče Sovjetska zveza, s takšno ponudbo vplivati na volilno agitacijo v Italiji, ki se je prav za prav že začela. Po podatkih neke nove ameriške publikacije je Sovjetska zveza od julija 1954 do decembra 1957 podelila ali vsaj obljubila tujim državam v Evropi, Aziji in Afriki za okoli 1900 milijonov dolarjev gospodarske ali vojaške pomoči!.. Na konferenci afriških in azijskih narodov v Kairu je sovjetski predstavnik obljubil sovjetsko gospodarsko pomoč kateri koli državi, ki bi jo želela. zanimanje; za Albanijo. Nedavno so v Albaniji prisilili neko angleško potniško letalo, da pristane. Ko so letalo pregledali, so ga pustili, da je odletelo v smeri Brindisija v Italiji. Vodil ga je poljski pilot Ko-zubski. Nekaj dni nato so albanski lovci prisilili ameriško letalo tipa T 33, da je pristalo. Zahodni tisk pogosto poroča o oporišču za sovjetske podmornice v Albaniji. POLOŽAJ McMILLAiNA OMAJAN? Londonski dopisnik nekega velikega nemškega lista poroča, da je sedanji predsednik angleške vlade McMillan zgubil simpatije angleške javnosti. Čeprav je bil v mladosti poln socialnih idej in politično gibčen, je zdaj preveč konservativen. Angleško javno mnenje je vedno bolj naklonjeno laburistu Bevanu, ki ima smele načrte v zunanji politiki. ROMANJE V DELHI. V glavno mesto Indije je prispel 3. januarja predsednik češkoslovaške vlade, pretekli torek se je zglasil tam predsednik indonezijske vlade, v sredo pa predsednik angleške vlade McMillan. Indija je izven velikih blokov, tako nekako kakor Jugoslavija. Pravijo, da se Nehru strinja s politiko McMillana, ki je pripravljen na pogajanja s Sovjetsko zvezo za pogodbo o nenapadanju. Indija ima tudi dobre zveze z Naserjem. PET NEMŠKIH DIVIZIJ ZA NATO. Dne 1. januarja je zahodna- Nemčija postavila Atlantski zvezi na razpolago še dve oklepni diviziji in letalsko eskadrilo za prevoz, že prej so Nemci pripravili za NATO tri divizije. ZAKAJ MORA ITALIJA OHRANITI JUŽNO TIROLSKO. — Te dni se je v Bocnu zaključil proces proti skupini južnotirolskih Nemcev, ki so bili obdolženi raznih atentatov na javne naprave. Devet obtožencev je bilo obsojenih na kazni od 10 mesecev do treh let in šest mesecev, trije pa so bili oproščeni. Milanski list »Corrie-re della Sera« piše v daljšem dopisu iz ,Bočna, da mora Italija, ohraniti oblast nad Južno Tirolsko zaradi tega, ker je Avstrija vojaško prešibka, da bi lahko branila to deželo pred morebitnim napadom z vzhoda. KAJ JE S SPUTNIKI? Nekatera poročila trdijo, da se je prvi sovjetski sputnik razletel in treščil na zemljo. Drugi sputnik je do srede že 9'14-krat napravil pot okoli Zemlje. Zahodni listi so poročali, da so Rusi pognali raketo s človekom 300 km visoko in da se je človek vrnil nepoškodovan na Zemljo. Rusi o tem molčijo. PROIZVODNJA AVTOMOBILOV NA ANGLEŠKEM je leta 1957 bila za 1/3 večja od proizvodnje v letu 1956. Izvoz avtomobilov leta 1957 predstavlja svetovni rekord: od 450.000 avtomobilov, ki so jih izdelali leta 1957, so jih izvozili nič manj kot 220.000 ali 49,2°/o. Vrednost izvoženih avtomobilov znaša okoli 100 milijonov funtov. V Sev. Ameriko je bilo prodanih okoli 60.000 avtomobilov v vrednosti 69 milijonov dolarjev. VIII. Porenje je zelo bogata pokrajina. Kmetijstvo je prav tako razvito kakor industrija. Mnogo sladkorne pese je zasajene in tobaka; žita in krompirja ne manjka. Jabolk in hrušk je zelo mnogo. Ob spodnjem Renu uspeva tudi vinska trta, ki daje sloviti rizling. Po Renu in Neckarju se razvija neverjetno živahen ladijski promet. V samem Mannheimu je pristanišče dolgo več kilometrov. Med vojno je precej trpelo. Mannheim veže z Ludwigshaf-nom na drugi strani Rena velik most. To je novo mesto zase, v katerem prebivajo večinoma delavci iz tovarn, velikega mlina ali pristanišča. Pripovedovali so nam, da vlada veliko nasprot-stvo med obema mestoma. Tudi Lud-wigshafen je zelo trpel med vojno, a večina hiš je že obnovljenih. ZANIMIVOSTI V MANNHEIMU Mannheim je bil v središču skoro do -tal porušen. Glavna ulica Planken kaže povsem novo lice z. modernimi,, na hitro, brez arhitektonskih okraskov zgrajenimi trgovskimi stavbami s širokimi steklenimi okni. Arhitekt ne bi imel niti tukaj niti v drugih obnovljenih nemških mestih kaj posebnega videti. Vse nove stavbe so na zunaj gladke in povečini vse svetlosivo barvane, torej enolične a vendar z mnogo svetlobe in zraka. Vpliv ameriškega sloga se očitno odraža tudi na arhitekturi. Kolika razlika od starih zgradb! Nove stavbe so srednje visoke; imajo največ 4-5 nadstropij. To so večinoma prodajni magazini, ki jim Nemci pravijo »Kaufhalle«. V njih dobiš blago vseh •vrst. Naš tržaški »Upim« daleč zaostaja za njimi. Razpostavljeno blago je izredno lepo in prikupno. V vsaki takšni hiši je spodaj tudi bar-buffet, ki je navadno zelo obiskan. Očitno so Nemci hoteli obnoviti najprej trgovino. Posebnost Mannheima je novo poštno poslopje s steklenimi telefonskimi govorilnicami in avtomati za poštne znamke. Mannheim je arhitektonsko najbolj simetrično zgrajeno mesto vse Nemčije. Ulice se križajo tako, da je orientacija spočetka zelo težavna. Ce ne bi Mednarodna trgovina CENE SUROVIN SO PADLE V pravkar minulem letu so cene skoro vseh glavnih surovin, ki notirajo na svetovnih borzah, nazadovale. To nazadovanje je bilo v nekaterih primerih prav občutno. Edino izjemo delata bombaž in kakao. Spremembe cen vidimo na sledečem pregledu, v katerem navajamo cene v mesecih januarju in decembru leta 1957, kot tudi primerjavo s cenami v letu 1951: Borza London (angl. f. šter. za 1 tono) ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 200-250; karčofi 20-70 lir komad; korenje 60-90 lir kg; cvetača 36-48; ohrovt 25-35; cikorija Katalonija 24-48; čebula 32-38; olupljene čebulice 120-160; žajbelj in rožmarin 150 do 190; koromač 3048, koromač II. 16 do 22; cikorija s koreninami 70-95; rdeča solata Verona 110-155 ;solata endivija 36-60; krompir 45-90; peteršilj 240 do 300; zelena 95-115; špinača 48-72. 1951 1957 jan. dec. Cin 1615 78 730 baker 234 271 180% cink 190 97 63% svinec 181,5 115% 74 Borza New York (v stot. dol. za . funt) bombaž 46,06 34,65 36,55 volna 357 167,5 133,5 kavčuk 72,5 36,9 29,2 sladkor 8,05 5,15 3,80 kava 55,2 68,7 58,7 kakao 38,7 22,90 37,49 Borza Chicago (v stot. dol. za bušel) pšenica 262,9 240,5 217.25 koruza 192,5 136,7 112,5 Jabolka navadna mešana 65-110; De-licious 190-245, II. 130-170; Morgenduft 160-180; hruške navadne mešane 95-140; pomaranče navadne 60-80; limone navadne 100-125; mandarini Paterno 135 do 200, navadni 45-80; ananas 350-1000; praženi zemeljski lešniki 260-285; olupljeni kostanj 140-160; dateljni iz Tunisa 380-460; smokve navadne 100-120; neolu-ščeni mandeljni 180-200; lešniki 280-320; orehi Sorrento 470-500; slive v zabojih 270-300; bosanske slive 70/80 340-360; slive iz Kalifornije 18/24 400-420; suho grozdje Pantelleria 220-240. ZA KAJ GRE NA MALTI? Na pobudo predsednika vlade Min-toffa je parlament na Malti sprejel sklep, da se bo Malta odtrgala od Velike Britanije, ako londonska vlada ne izpolni svojih obljub in zavaruje 'gospodarskih koristi prebivalstva na Malti. Angleškega ministra za kolonije je seveda ta sklep presenetil. V Londonu pravijo, da nima resolucija Maltežanov nikakšne veljavnosti, ker je Malta še vedno kolonija, ne pa do-minion, tj. neodvisna članica Britanske skupnosti. Mintoff je voditelj delavske stranke, ki je prišla na oblast 1. 1955. Ta stranka je bila za to, da se Malta popolnoma spoji z Anglijo, tako da bi Maltežani postali enakopravni državljani Velike Britanije. S tem so hoteli voditelji delavske stranke zagotoviti Maltežanom boljše delovne pogoje in boljši zaslužek. Londonska vlada je bila takoj za ta predlog, vendar je le počasi pripravljala nove ustavne ukrepe za združitev in zavarovanje pravic Maltežanov. Mintoff je pogosto potoval v London, kjer so mu dajali samo obljube. Ko je nedavno poveljstvo angleške mornarice na Malti odpustilo iz ladjedelnic 30 delavcev, je delavska stranka videla v tem začetek krčenja dela in postopne likvidacije ladjedelnic. V ladjedelnicah dela okoli 14.000 Maltežanov. To je glavni vir dohodkov malteškega prebivalstva. Ladjedelnice zgubljajo na svojem pomenu, ker ne igra mornarica več tako važne vloge v vojski kakor nekdaj, temveč jo izpod-■ rivajo atomsko orožje, rakete in letalstvo. • PROIZVODNJA AVTOMOBILOV V ITALIJI je leta 1957 zabeležila malenkostno povečanje. Po mnenju strokovnjakov ni letos pričakovati nadaljnjega povečanja proizvodnje: vse kaže, da je italijanski notranji trg že nasičen. Srednji sloj — uradništvo, mali podjetniki in trgovci — ki predstavljajo ogromno večino kupcev, bo v bodoče le s težavo ohranil nakupe avtomobilov na dosedanji višini. Pristojni krogi sodijo, da se bo mogoče izogniti krizi v avtomobilski industriji le s pomočjo izvoza, ki v zadnjih letih prav lepo napreduje. JUGOSLAVIJA NA TUJIH VELESEJMIH Zvezna zunanje-trgovinska zbornica v Beogradu predvideva, da se bodo leta 1958 jugoslovanska podjetja udeležila 17 mednarodnih sejmov in da bodo v istem času priredila dve neodvisni razstavi. Jugoslovanska podjetja bodo sodelovala na sejmih v Lipskem, Frankfurtu, Milanu, Utrechtu, New Yorku, Casablanci, Poznanju, Trstu, Montrealu (Kanada), Stockholmu, Dunaju, Solunu, Plovdivu, Damasku, Londonu in Tunisu ter na enem sejmu v Južni Ameriki. Verjetno bodo jugoslovanska podjetja priredila posebno razstavo na Kitajskem in drugo v neki drugi azijski deželi. linj miblijo po boetu o lazpoloki . Ameriški list »New York Herald Tribune« je s sodelovanjem ustanove »International Research Associated« izvedel zanimivo poizvedovanje o razporo-kah po svetu. Priobčujemo pregled, ki kaže, kako so. še v posameznih državah državljani izrekli glede zakonov, ki urejujejo vprašanje razporoke. Splošno je mnogo več državljanov za to, da se uvedejo strožje zakonske določbe, ki bi razporoke zavrle. V osmih izmed desetih evropskih držav so državljani za poostritev teh določb. Na Danskem, Švedskem in Japonskem so s sedanjimi doložbami zadovoljni. Neki holandski ribič, ki ima mnogo otrok, je izjavil, da je nezadovljstvo v zakonu kriva okolnost, da si človek izbere svojega JEKLO NA BELGIJSKEM TRGU. Na tem trgu ni bil položaj v zadnjem tednu glede cen železa in jekla povsem jasen. Proizvajalci nekoliko popuščajo pri cenah, le tanka pločevina ima čvrste cene; hladno valjana pločevina se prodaja po 150 dolarjev za tono fob Antwerpen. Betonsko železo gre po 91 dolarjev. NA ANGLEŠKEM PRESEŽEK V PROIZVODNJI JEKLA. Čeprav je bil v letu 1957 .izvoz jekla najmočnejši v zadnjih 30 letih, je bilo povpraševanje po angleškem jeklu v tem letu nekoliko manjše kot proizvodnja. Po 20 letih deficitarne proizvodnje je sedaj prvič dovolj jekla na razpolago. Padlo je predvsem povpraševanje po jeklu za gradbena dela. Padec bo še občutnejši zaradi kreditnih omejitev pri novih zgradbah. V motorni industriji je kljub zaostanku v začetku leta 1957 nastopil preobrat: proizvodnja avtomobilov in njihova prodaja se je povečala in bo predvidoma dosegla v enem letu, ki se konča prihodnjega aprila, rekordno število 1 milijona vozil. Poraba jekla za potrebe te industrije utegne privesti zopet do pomanjkanja jekla, posebno jekla v listih. ITALIJANSKI IZVOZ OBUVAL STALNO NARAŠČA. Konjunktura za izvoz italijanskih usnjenih obuval traja še dalje. V prvih 10 mesecih leta 1957 je bilo izvoženih 5,506.856 parov čevljev v vrednosti 15 in pol milijarde lir (v u-strezajočem' razdobju leta 1956 je bilo izvožeiiih 2,685.254 parov čevljev v vrednosti 7 milijard 686 milijonov lir). V zadnjih petih letih je izvoz italijanskih obuval narastel kar od 1 na 14. ALI NAD SE RAZ POROKA 0LADSA ALI 0TEŽK0CI ? OLAJŠA ' OJEŽKOČI avstrida OSTANE PRI STAREM 54 7% 56^lil,.26!L ANGL DA 46% j 23% DANSkA #31..%! 57% FRANCDAl J 49% • 34% V • •*•••.« ».v * 1 • ■ ■ * ■ * ■ ■ • - T ‘*a*^_ Z. NEAAČPAI L 62 % : 22% a ital DA mt_ 63% 19 EGITOVSKI Riž — nevaren konkurent na evropskih trgih. Egipt je po vojni povečal pridelovanje riža. Povprečno pridela Egipt letno skoraj trikrat več riža kakor pred zadnjo vojno, v letu 1957 pa je pridelek riža bil za 1/3 večji kot v letu 1956. Razpoložljive količine riža prodajajo Egipčani na evropskih tržiščih po cenah, katerim italijanski proizvajalci riža niso kos. Egiptovska konkurenca je mogoča zaradi nizkih delavskih plač. AVSTRIJSKI ŠIVALNI STROJI ZA JUGOSLAVIJO. Neka tovarna v Linzu si je zagotovila v ostri konkurenci s tovarnami Vzhodne Nemčije in Čehoslo-vaške dobavo 3000 šivalnih strojev za Jugoslavijo. Stroje bo tovarna dobavila še letos. molandda rt 50 %i 36% norveskaICsseii^; a H ŠVEDSkAi O B RAZIH E DAPONSk A! AVSTRALIJA Jz Tibtfi n £uliofhtf Itvmvilo bilo v središču znamenitega Wasser-turma (vodnega stolpa), ki brizga vodo v velikih mavričastih curkih, bi le s težavo našli glavno, središnjo ulico »Planken«. MESTO RAZDELJENO NA KVADRATE Vsa mestna površina je razdeljena na kvadrate. Ulice so zato zaznamovane s številkami rimska številka označuje kvadrat (stanovanjskih hiš), arabska pa hišno številko. Posebno praktično to menda ni.‘Ne bi rekel, da je mesto na prvi pogled posebno čisto. Večina stavb izven središča, ki so ostale nepoškodovane, je rjavkasto-rdeče barve, kakor da so bile prepleskane z dimom iz tovarniških dimnikov; morda pa so napite z vlago, ki je tod nikjef ne manjka. Vse to ustvarja neprijetno mračnost, ki se je ne moreš otresti na poti po porenjskih mestih. In taka so skoraj vsa nemška mesta. Le v Heidelbergu in v Frankfurtu se zdijo ulice svetlejše in bolj zračne. cev v letu preobilne padavine. Kljub temu podnebje ni nezdravo, kar najbolj dokazujejo številna mesta in naselja. Dežela je gosto obljudena. Nekatera mesta kakor Frankfurt, Koln, Karlsruhe štejejo 200-500 tisoč prebivalcev, v Marmehimu živi nekaj manj kot 300.000 ljudi. SONCA LAČNI NEMCI Nič čudnega torej, če je mannheimski dnevnik »Der Morgen«, sredi poletja pisal o »sonca lačnih Nemcih«. Za časa kratkega bivanja v Porenju smo se prepričali o resničnosti teh besed. Od 20 dni je bilo 10 dni deževnih, 6 temno-oblačnih, 2 oblačna in 2 sončna! Rekli so mi, da je takšno vreme skozi oelo leto po vseh krajih ob Renu tja do Alp. Nisem mogel razumeti, kaj so tako lepega našli študenti in pesniki v toliko opevanem Heidelbergu. Spodaj ležeči Neckar, temni gozdovi na obeh straneh reke z gostimi oblaki na nebu? Ali pa je gostoljubna prijaznost heidelber-ških prebivalcev, ne izvzemši brhkih Nemk, pustila neizbrisne sledove v srcih tujih in domačih obiskovalcev? Naravno je, da Nemci silijo iz teh krajev na naš jug. Tu zares ni nikdar suše. Reke so polne vode in kakor nalašč ustvarjene za plovbo. Dežela je odprta proti atlantskim vlažnim vetrovom, ki tja,do Alp prinašajo 10 mese- NAVADNIH VASI NI Daleč okrog Mannheima vasi v našem smislu sploh ni videti. Ta naselja so vsa nekakšna mala mesteca - trgi z vsemi modernimi napravami, zlasti z e-lektrično razsvetljavo in tlakovanimi cestami. O prahu ali blatu ni sledu. Na hišah so vsa okna ob cesti okrašena s cvetlicami in lepo pobarvana. Za hišo je dvorišče, na katerem vidiš Opel, Mercedes ali Volkswagen in poljedelske stroje. Na 500 km dolgi poti smo na poljih ob cesti opazili le tu pa tam kakšno goveje živinče, kakor da se je zgubilo med poljedelske stroje. Niti konj ni videti več. Brez dvoma sodita Porenje in nekdanji Palatinat med najnaprednejše dele Zahodne Nemčije. Tu sta v lepi skladnosti mesto in vas, industrija in kmetijstvo. NEMCI PO IZGUBUENI VOJNI Kakšni pa so Nemci danes po izgubljeni vojni? To vprašanje sem si zastavil že pred odhodom. Ali so še ljudje s tako strogimi in osornimi obrazi? Priznati moram, da me je njihova domačnost in prijaznost presenetila. Sploh je vsa ta dežela precej podobna Sloveniji nekje na Dolenjskem ali Štajerskem. Ljudje in njihova oblačila so si zelo podobni. Preprosto je oblečen današnji Nemec. Boljše in modernejše oblečene meščane je videti le ob sobotah zvečer, ki je gotovo edini dan v tednu posvečen razvedrilu. O kakem luksuzu, kot ga srečaš po italijanskih mestih pa ni moč govoriti. Gotovo uživa danes Nemec v lepem avtomobilu, a ne več v lepi obleki. Enako bo tudi z njihovimi ženami. Ceste so prazne; Nemci delajo in obnavljajo. Tisti pa, ki so na dopustih, uživajo toploto in svetlobo južnega sonca ali čisti zrak visokih planin za nadaljnjih 12 mesecev. Ostali so doma le tisti, ki niso mogli zapustiti dela v tovarnah. Na njihovih obrazih vidiš trpkost; ženski obrazi so videti izpiti, suhi in nenasmejani, kakor da se je vanje vtisnila žalost in trpljenje iz pretekle vojne. Deset milijonov padlih in pogrešanih in toliko pohabljenih! In bombardiranja? Koliko strahu so prizadela dan za dnem ljudstvu, se nehote sprašuješ, ko gledaš ostanke ruševin v stranskih ulicah. Zato še ni veselja po nemških mestih. Zaman čakaš na živahne večerne promenade z razigrano mladino obeh spolov. Malo več zunanjega življenja opaziš v Frankfurtu in Kolnu. Drugo presenečenje za nas: nikjer ni bilo videti ne vojaštva ne policije, razen prometne na nekaterih mestnih križiščih. Ameriški vojaki so večinoma v civilni obleki, ko pridejo v iriesto; sicer pa ostajajo največ v svojih vojaških naseljih v predmestjih, kjer so založeni z vsemi dobrotami. Z Nemci se menda ne razumejo preveč. Nemci vidijo v njih zmagovalce in okupatorje. Amerikanci pa pravijo, da želijo Nemci le njihove dolarje. Mnogo je bilo videti ameriških vojakov - črncev. Naletiš na zanimive prizore: Črnec z Nemko stoji ob zidu srednjeveške katedrale in fotografira, naravnava, da bo ovekovečil to zgodovinsko neskladnost... Tistega nemškega »čudeža« nisem videl. Priznam pa, da ruševin ni več; v tovarnah tečejo stroji, izložbe so zopet polne izbranega blaga. Poleti se Nemci na svojih avtomobilih odpeljejo v svet, kjer si. s svojo dobro marko lahko privoščijo vse ugodnosti letnega počitka. Ko se vrnejo, jim ni treba skrbeti za delo. V tovarnah že čakajo nanje. V deželi skoraj ni brezposelnosti, čeprav se je v Zah. Nemčijo priselilo iz drugih držav 8-10 milijonov sonarod-nj akov-beguncev. I. L. (Prihodnjič o življenjskih razmerah) življenjskega tovariša oziroma tovarišico prenaglo. Po razporoki je najhujše vprašanje, preskrba otrok. V 11 državah (od 13) zahteva več žensk kakor moških bolj učinkovite zakonske določbe proti razporoki (v prvi vrsti odstotek moških, v drugi odstotek žensk): Italija 54 71 Francija 41 57 Avstrija 47 60 Norveška 39 52 Brazilija 39 50 Anglija 41 50 jŠveijska 22 31 Nemčija 58 66 Japonska 32 .40 Nizozemska 47 52 Avstralija 35 39 Danska 32 31 Belgija . 56 56 Koliko razporek je v posameznih državah? Na Danskem na 1000 porok 6,8 odst., v Avstriji 6,7, v Nemčiji 6,4, na Japonskem 5,3, v Franciji 4,9, na Švedskem 4,9, v Avstraliji 4,4, na Norveškem 3,2, v Belgiji 3, na Angleškem 2,8 in na Nizozemskem 2,6 odstotka. V Italiji ni dovoljena razporoka, zato tudi ni statističnih podatkov o gibanju razporek; zakon dopušča razporo-ko le v izjemnih primerih. ZA ENAKOPRAVNOST ŽENE. Preobrazba angleškega gornjega doma (senata), ki jo pripravlja angleška vlada, bo priznala tudi ženam pravico, da postanejo članice gornjega doma. MANJ ZAPOSLENIH V TEKSTILNI INDUSTRIJI. V nemški tekstilni industriji se je število zaposlenih znižalo v novembru za 2,6% in znaša danes 1,250.000. V novembru je bilo opravljenega za 204 milijonov ur^dela, to je 5,9% manj kakor oktobra. INTEREUROPA MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA KOPER — Tel. 141, 184 Telex 03-176 Brzojav Intereuropa Koper Tek. račun 60-JUB-19-T-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD, Ul. M. Tita 7 Tel. 31-617, 32-445 ZAGREB, Smičiklasova 22 Tel. 39-758, 39-691 Telex 02-148 RIJEKA, UL Blaža Poliča br. 2 — Tel. 27-11, 37-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: LJUBLJANA, Resljeva 20 Tel. 30-170, 32-574 Telex 03-103 MARIBOR, Partizanska 49 Tel. 2143, 2144 Teler 033-23 SARAJEVO, Ulica Šenoina br. 4/A — Tel. 24-89 SEŽANA Tel. 50, 82 Telex preko 03-021 (921) JESENICE, Gosposvetska cesta št. 1 Izpostave: PREVALJE NOVA GORICA Rožna dolina Carinsko naselje KOTORIBA, Glavna ul. 3 SUBOTICA KOZINA — Tel. 10 PODGORJE — Tel. 4 Skladišča: KOPER PORTOROŽ SEŽANA PRESTRANEK — Tel. 13 RIJEKA LJUBLJANA MARIBOR ZEMUN — Tel. 37-277 VizahM kotali ptipetiomp Hotel COLOMBIA Trst, Ul. Geppa 18 - Tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 lir dalje. Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). A. TRIESTE IfatancHiljma leta 1912 IMPORT-EXPORT 00° 2ali>ija Blaga 2 a ienhlte in moShe oBkke in podloge O O O TRST- RIVA TRE NOVEMBRE a TBL. 24-863 TELEGRAMli DONAGGIO CHIESAGRBCI TRIESTE Urama in zlatarna' d!nit'tpsiii TRST LARG0 SART0RI0 4 Tvrdka F0RNITURE 0R0L0GERIE MAGNAGHI TRST - UL. S. LAZZAR0 8, TEL. 36-308 TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23352, 61101 Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo In za znanastvene zavode. Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET 0“ ic »GOSPODARSTVO izhaja vsak drugi petek. — ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Gepr H j tel. 38-933. — CENA: posamezna “ -a ka lir 30, za Jugoslavijo din D' NAROČNINA: letna 700 lir, . ____ Jospoc št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda!5*! il2 ------- 42O i** polletna 250 din; za ostalo inoze 2 dolarja letno. Naroča se pri "»bj DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Uf na, Stritarjeva ulica 3/1, tek. ra# /i Komunalni banki št. 60 KB-l-ž-F3' | v#)/ CENE OGLASOV: za vsak m/ni ■ j, • v širini enega stolpca 50 lir, za zemstvo 60 lir. 1-*« Odgovorni urednik: dr. Lojze ® J* Založnik: Založba »Gospodarstv5 # Tiskarna »Graphis« v Trstu r— IMA IN ZLATAH ^ lllikolj Kaiel - JRST h Čampo S. Giacomo 3 - tel. 99-8®' Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vsa prtf^* n TRST, Ul VISTA d ----- — Carducci 15, tel. Bogata izbira naočnikov, dalj^’ gledov, šestil, računal in f trebščin za višje šole, toplomf1 in fotografskega materiala. '/t' Vozni red avtobusi za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - LjubljallS Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 y (SAP - Ljublj3II, l| Vsak dan. četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (sA Proga: Ljubljana - Postojna - ^ Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 . Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SA^ Proga: Trst - Opatija - Refca Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 , s / A ttttiTR A‘ f (AUTOTRA1 Proga: Trst - Herpelje - Kori0* Vsako soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 in 13.1% Odhod: iz KOZINE ob 9.00 in 14% (AUTOVIE CARSlcli Odhod S. A. T AVTOBUSNA PROGA TRST — UUBUANA Obratuje vsak dan. 7.30 TRST 8.35 SEŽANA 8.50 SENOŽEČE 9.25 POSTOJNA 10.30 LJUBUANA prilit 1S.I |!l J U •Tl lo: Prevažajo se samo potniki, 'ki pu111 jo preko meje. Nadaljevanje do B1 od 16. junija do 15. septembra. »AUTOVIE CARSICHE« - TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPEUE KOZINA 7.03 odhod TRST prihod % 8.15 prih. HERPEUE KOZINA odb * Vozi vsako sredo in soboto- Proga: Trst — Opčine — Sež®5’ V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in v',i soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SA“ vsak pjnedeljek in vsako n0“j (slavN1,! ob 9.30 in ob 19. uri. ,______ Odhod iz Sežane vsak petek in # to ob 9.30 in 18.30 (SAT/S# — vsak ponedeljek in vsako cc% ob 14.30 _ (SLAVN** PROGA TRST — FERNEčE Odhodi s Trga Libertk Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, ^ 15, 18.55. , Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.1L J', 13.iOL 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, $ 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, Odhodi s Femeč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, ** 15.40, 18.55. Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, % 13A°J 14,#4-2°. 15.15, 15.30, 15.50, Jg: 16.50, 17.35, 18, 18.5o! 19.20! 19.50, 20.50, 21.45, 23.10. AVTOBUSNE PROGE TRST - KOPER - BUJE Odhodi iz Trsta: vsak dan ob T-V ob 16.000 uri. Odhodi iz Buj: vsak dan ob 7.3® ob 18.000 uri. Samo do Kopra: vsak dan ob 7.3® 15.30. Iz Kopra v Trst: 10.20 in f Progo vzdržujejo vzajemno avto# .... ~ — , P podjetji C. Torta iz Trsta in Istra iz Buj. TRST — ŠKOFIJE Ob delavnikih. Odhodi iz Trsta dan ob 5.30, 12.00, 13.15, 16.05, IS-3®' Odhodi iz škofij vsak dan ob ^ 12.45, 14.15, 17.00, 19.30. — Vožnja 5ti 95 lir. Ob praznikih (nedelje izključene)'1 hodi iz Trsta ob 6.00, 7.00, 8.5L ’ 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.F Odhodi iz škofij ob 6.40, 7.40, 15. is nn io m n no. 9.40, 12.00, 15.15, 18.00, 19.30, 21.00, Avtobusi odpeljejo s Trga Stare] niče (Largo Barriera Vecchia). TRST — PUU Obratuje vsak dan. Cena 1.190 lir 820 dinarjev. 7.00 14.15 TRST 10.30 8.00 15.15 KOPER 9.30 8.50 16.05 BUJE 8.40 11.00 18.15 PUU 6.30 Na progi vozijo izmenoma avt° podjetij C. Torta iz Trsta in »AUt0 obračaj« iz Pulja. POMORSKE PROGE TRST — PUU — ZADAR ,• nedelja pone in petek in 1 8.00 TRST 9.10 KOPER 14.50 PUU 22.30 ZADAR TRST — KOPER — PUU - 1 četrtek 6.00 TRST 9.10 KOPER 15.00 PUU 20.00 REKA TRST ponedeljek — PUU — REKA 9.30 TRST 16.30 PUU 21.00 REKA koliko nas je in kaj delamo 0' »>či„ »a n. ^3. Pfct rln/i ^ 1 r\l ker se jim ne more izogniti (iaj ’ ki se vozi s tramvajem ali zato^ v gledališče in kino. Za zimsko i»Vn°e Prispevajo tudi profesorji in nameščenci. Gre torej za javen s^r, zato tudi upravlja ta sklad po-st; 'j komite, ki so ga postavile obla-' toijn ';a*iUiem0> da bodo pri delitvi Vi uPoštevali res tiste sloje pre-Cfva, ki jih je tržaška gospodar-gle. kriza najbolj prizadela, in to ne tj ® na njihovo politično ali narod-0 sV^Pa-dnost. Vlada je za sklad pri-ain 75 milijonov lir. 'X Vi leta italijanske upra- V petek, 10. januarja, bo v 'jffj,,, «. torih generalnega komisarjata ti-la konferenca, na kateri bo < ni komisar na podlagi posebne ‘kači j e razložil delo italijanske 1 '< tjj ave v zadnjih treh letih. Publika-<1 C' >>'*'ndice del terzo anno di l>' 'strazione italiana« je sestavljena up, Igralni Sroi ' . za okrepitev rednih pomorskih iz Jadrana, kot: prestavo brze pro-i*; w J^ija - Indija - Daljni vzhod iz Ti-^.kega morja (Genova) v Jadransko, f!(J°jitev odhodov iz Trsta na rednih f, J furana, Kj f-' r!I alija - Indija e! i!®skega iKfSite- __________ ________ U^ah iz Trsta proti Daljnemu vzhodu H ^fikaj novih ladij za progo Jadranki - Sirija itd. .j /MINSKA TROŠARINA na predme-''larstva in zlatarstva, cvetlice, obu- Zakaj se upirajo borzni agenti i> itHe,favanja )} HMlsira Pineauja na Institutu ^ Patodno politiko v Milanu s- tudi italijanski zunanji mi- 't ^ aske demonstrante. Borzni agenti udi to priložnost hoteli izkoristi-jj bi c)aij duška svojemu ogorče-jt Pr°ti zakonu o davčnem izenače-0 št, (.1Z !• 1956 ( z dne 5 januarja 1956 tdki je izšel kot dopolnilo k zako-lihe 11. januarja 1951, štev. 23). L objavlja Zbornica za trgovino, in-rijo in kmetijstvo v Trstu. p0l)rIOCESTA PADOVA — TREVISO-^DENONE - TRBIŽ je v načrtu, ka-Ct- Pred kratkim poročali nekateri li 'ki- ,Temu načrtu so se takoj upr-Vlst:ojni krogi ne samo v Trstu, tem-(i/C tudi v Benetkah in Vidmu, kajti 'ftaCeSta' kakor se d3 sklepati iz na-bi izključila tudi Benetke in Vi- VžAšKl , _■_ ^ _ w w w j lej' (renieih zborovanju zahtevali razne u- ŠPEDITERJI so na svojem tev in obleko, ki jo je tržaška občina povišala kar za 10- do 20-krat, bo znatno znižana, kakor poročajo iz Združe nja trgovcev na malo. SPOR MED UPRAVO ZDRUŽENIH JADRANSKIH LADJEDELNIC IN DELAVCI SE JE POOSTRIL. Dne 7. jan. so delavci stavkali dve uri. Spor traja že sedem mesecev. Po najnovejših vesteh se zdi, da bodo delavci postopoma poostrili gibanje, da bi dosegli čimprejšnjo rešitev spora oziroma sprejem svojih upravičenih zahtev. ZELENJAVA IN SADJE NA TRŽAŠKEM TRGU Na trgu so zlasti visoke cene sadja, pač zaradi slabe letine. Domača povrtnina pojenja. Navajamo cene na debelo, a v oklepaju na drobno. Radič, rudeči, goriški 150—200 (220 —300) Ur za kg; radič, rudeči italijanski 60—80 (120—180); solata endivija 60—120 (,100—il60): motovilec 200—220 (300—320); ohrovt 20-^0 (40—60); špinača, domača 150—180 (200—240); špinača italijanska 30—50 ( 60—100); cikorija 60—80 (901—120); zelen 60— 80 (90—120); sladko zelje 30—40 ( 60— 70); koromač 40—60 (70^100); cvetača 40—80 (70—140); karčofi 30—35 (46—50); čebula 35—40 ( 45—50); korenje 80—100 (100—il40); česen 300 (380—420); krompir 28—40 (36—55); Jabolka »Delizia« 150—180 (220—260); jabolka ostala 100—140 (150—200); hruška 200 ( 300); pomaranče I. 100— 150 (160—200); pomaranče n. 60^100 (90—160); mandarini 60—120 (100— 180); limone ,120—140 (120—<200). BOLEZNI VSEH VRST. Poleg azijske gripe, ki zopet razsaja na Tržaškem ozemlju, se je v Nabrežini in Sv. Križu pojavila tudi delna paraliza na licu. Ta rada zadene dekleta in jim začasno spači obraz. NAŠE SOŽALJE V Trstu je umrl Ivan Tomažič, na Bazovici učitelj v pokoju in gostilničar Karel Grunfar, a v Lonjerju 75-letni trgovec Anton čok. v Gabrovcu je umrla Silvija Černjava, v Dorn-bergu na Goriškem 68-letni posestnik Angel Berce iz Kolodvorske ulice in v Črnem vrhu nad Idrijo posestnik in prosvetni delacev Viko Rudolf. francoskega zunanjega za arodno politiko v Milanu se je b tudi italijanski zunanj (fila- PodPredsecIn!k vlade g. Pella. list nS*C' borzni agenti so sprejeli mi-'sia Pel10 tako hruPno, da je moli nilas('opit'( policija in tudi aretira- Druge važne spremembe, ki jih predvideva novi zakon, zadevajo povišanje dosedanjih najnižjih pokojnin. Gre za sorazmerno povišanje starih in novih pokojnin. -Povprečno povišanje znaša 22% Začenši s 1. jan. 1958 bo pokojnina za upokojence, ki so stari nad 65 let, in za invalide znašala najmanj 8000 lir mesečno, za ostale zavarovance ali upravičence pa 6000 lir mesečno. S 1. jan. 1959 bodo zadevne pokojnine povišane na 9500 oziroma 6500 lir meseč- H IT tega zakona določa, da ; koi 'ibina " tudi Priznana pred letom 1945, ka- "aVMU‘-Zavarovarlcev' k' 80 umrIi pred j! foko.enim letom. Dalje bodo odslej za jj. (DfJ111110 priznali zavarovancem INPS ji %,• yneSa zavoda za socialno zavaro-jl stllžJb ’ tudi vojaško ali tej podobno 0 v drugi svetovni vojni. Sečovlje, 20. dec. Pred osmimi meseci je voda v ogromnih množinah vdrla v sečoveljski premogovnik. Vsi poskusi in napori tehničnega vodstva in celotnega kolektiva, da bi vodo zajezili, so ostali brezuspešni. Pod vodo je ostalo v jami mnogo dragocenih naprav, ki jih ni bilo mogoče rešiti. Zdelo se je, da bo podjetju zaradi velike škode, ki jo je povzročila izguba teh naprav, vsakršna obnovitev dela onemogočena in da bo njegova likvidacija neizbežna. Toda Državni zavarovalni zavod je priznal za uničene naprave odškodnino in s tem podjetju omogočil, da nadomesti te naprave z novimi in da produktivno delo v premogovniku obnovi. Priprave za zopetno obratovanje so zdaj dovršene in že v prihodnjih dneh se bo zopet pričelo rudniško delo. Naj-poprej bo treba s črpanjem vode osušiti jamo v tistem obsegu, ki ga tehnično vodstvo za obnovitev proizvodnje predvideva. Nekako do 10. ali 15. januarja bodo s tem osuševanjem končali. Nato bo treba nekaj dni uporabiti za čiščenje in že v drugi polovici januarja se bo zopet pričelo pridobivanje premoga. Proizvodnja bo spočetka sicer še majhna, toda postopoma bo naraščala in dosegla do konca prihodnjega leta okrog 70 do 80 ton premoga na dan. Stalež zaposlenega delavstva se bo vzporedno s proizvodnjo postopoma dvigal in dosegel v letu dni zopet 350 ljudi, število zaposlenih delovnih moči pred katastrofo. Deli jame, ki ostanejo neosušeni, ker jih tehnično vodstvo zaradi stalne nevarnosti novih vdorov vode noče več izkoriščati, bodo v skladu z veljavnimi določili tesno zaprti. Ko bo voda iz jame v potrebnem obsegu izčrpana, se bodo pričele priprave, da se postopoma odprejo nova od-kopna polja v severovzhodnem delu premogišča. Tam so po podatkih, s katerimi razpolaga tehnično vodstvo razmere za pridobivanje premoga zaradi debelejšega sloja ugodnejše in tudi ni nevarnosti, da bi zopet vdrla v jamo voda. Ko bodo nova odkopna polja odprta, računa tehnično vodstvo z dvigom celotne proizvodnje čez 120 ton premoga na dan. Tako bo v kratkem zopet oživelo v Sečovljah prejšnje intezivno rudarsko delo in v piranski občini bo pridnim rudarskim rokam zopet dana možnost dobrega zaslužka. Novo leto se pričenja z ugodno novico. Naj bo srečno tudi nadalje! Dr. O. Gibanje brezposelnosti na Goriškem (Od našega stalnega dopisnika) Gorica, dec. 1957 Kot na Tržaškem, je brezposelnost tudi na Goriškem zelo kočljiva zadeva. V goriški pokrajini se je sicer število brezposelnih v zadnjih letih precej znižalo, a še vedno je približno 6°/o celotnega prebivalstva pokrajine vpisanih v sezname brezposelnih. Pred nekaj leti je bilo v goriški no-krajini okrog 13.000 ljudi brez posla, to je deset odstotkov celotnega prebivalstva. Zlasti so bile nevzdržne življenjske razmere v spodnjih predelih pokrajine, v okolici Tržiča in Gradeža. Položaj se je sedaj precej izboljšal; meseca junija letos je število uradno registriranih brezposelnih padlo na 6909 enot, kar je najnižje število v zadnjih letih. Junija preteklega leta je bilo 7918 brezposelnih. Njihovo število je torej v razdobju dvanajstih mesecev padlo za 1000 enot. Sicer je poletni čas zelo ugoden za zaposlitev. Poleti so zaposleni številni kmečki delavci, zidarji, hotelsko osebje in drugi sezonski delavci, ki se morajo v zimskih mesecih zadovoljiti s podporami ali z delom v kakšnem središču za brezposelne. Januarja leta 1957 je bilo brez dela na Goriškem 8531 ljudi, ob koncu poletja pa je doseglo skoraj isto raven (7436). V zadnjih letih se število nezaposlenih zaradi izseljevanja in nove industrije zlasti v goriški prosti coni, in še posebno zaradi povečane gradbene dejavnosti postopoma niža. V zadnjih letih se je precej ljudi izselilo v evropske in v prekomorske države. Zlasti veliko je bilo število izseljencev v letih 1954 in 1955, ko je val izseljevanja v Avstralijo zajel tudi Tržaško ozemlje. Precej ljudi se izseli v Švico, v Francijo in v druge evropske države. To izseljevanje pa je le začasno in delno tudi sezonsko, ker se po doglednem času ti ljudje vrnejo domov. Precej je tudi med temi ljudmi hotelskega osebja, ki se zaposli v Švici. Trajen značaj pa ima izseljevanje v prekomorske države, zlasti v Avstralijo, v katero se je izselilo v prvih devetih mesecih tega leta kar 192 ljudi, kar je skoro polovica vseh izseljencev iz go-riške pokrajine. V prvih 9 mesecih tega leta se je namreč izselilo 398 ljudi. Goričani iščejo srečo tudi daleč po svetu, kakor v Avstraliji, Venezueli, Južni Afriki, Urugvaju, Argentini, Braziliji, Rodeziji, Čilu in Novi Kaledoniji. Med njimi je tudi precej Slovencev; nekaj briških fantov je pred meseci odšlo v Avstralijo. K zmanjšanju brezposelnosti je pripomogla tudi zgraditev industrij, ki so zrastle v goriški prosti coni. Tu so v zadnjih letih nastale nekatere solidne industrije, ki se ne pečajo samo z izdelovanjem likerjev in bonbonov. V podgorski predilnici obratuje nov oddelek za rajon (umetno svilo), ki je zaposlil nekaj stotin delavk. Tudi na tem področju pride od časa do časa do poloma kakšne majhne tovarne, ki je bila vodena preveč avanturistično, vendarle pa se je to dogajalo v večji meri v prvih letih proste cone. Računajo, da je bilo zaposlenih v industrijah proste cone okrog 2500 ljudi. Ti so seveda prinesli s svojim denarjem več življenja v trgovine, ki so našle nove odjemalce. Zaradi zaposlitve novih delavcev v tovarnah je narastla tudi prodaja motorjev in drugih vozil. Servisne delavnice so zaradi večjega prometa najele nove moči. Tudi v gori-ških bankah se je promet zelo razvil in tudi tu je bilo potrebno najeti nove delovne moči. Banke pa so razširile svoje področje tudi zaradi povečane trgovine z Jugoslavijo; obmejni promet je privabil v Gorico nove jugoslovanske kupce. Trgovine, ki so prej samevale, so zaradi večjega prometa z Jugoslovani najele delovne moči z znanjem slovenskega jezika. Skoraj ne najdemo trgovine v Gorici, kjer bi ne postregli kupcev iz Jugoslavije v njihovem jeziku. Povečani obtok denarja je ugodno vplival na izboljšanje življenjskih pogojev; povečal se je nakup živil, oblačil, pohištva in motorjev ter električnih strojev za'domačo uporabo. V zadnjih dveh letih se je na Goriškem, zlasti še v Gorici sami zelo razvila tudi gradbena dejavnost. Povsod vidimo gradbišča, tako da so nekateri mnenja, da že čez nekaj let ne bo več, vsaj v Gorici, obstajalo stanovanjsko vprašanje. Vsi ti vzroki, ki smo jih navedli — izseljevanje, nove industrije, trgovina z Jugoslavijo, obmejni promet in gradbena dejavnost — so odločno pripomogli, da se je znižala brezposelnost na Goriškem. Kljub temu pa bodo potrebni še številni koraki, številne nove tovarne in še mnogo ljudi se bo moralo izseliti, da bo to kritično vprašanje rešeno, če bo sploh kdaj rešeno. M. V. VEDNO VEC TURISTOV V ITALIJI. Turistični promet v Italiji je bil v prvih 9 mesecih leta 1957 za 15% večji kol v istem razdobju prejšnjega leta. Tujcev, ki so od januarja do septembra 1957 prišli v Italijo, je bilo 12,778.701 (nasproti 11,078.711 tujcev’ v istem razdobju leta 1956). Posebno znaten je bil obisk tujcev v aprilu 1957, ko so zabeležili prihod 996.839 turistov (aprila leta 1956: 689.892) ali 44,4% več kot aprila leta 1956. Po državljanstvu je bilo 3,040.950 Nemcev (23,80%), 1,911.477 Avstrijcev (14,96%), 1,901.509 Francozov (14,8%), 1,779.628 Švicarjev (13,93%) itd. Državljani ZDA, ki so prišli kot turisti v Italijo v prvih 9 mesecih leta 1957, predstavljajo komaj 4,95% vseh turistov, toda njihovo število raste iz leta v leto. Napovedane ladje Proga: Jadran - Sicilija - Malta - Tiransko morje - Španija Citta di Catania odhod iz Trsta 11. januarja, Citta di Siracusa odhod 17. jan., Marechiaro odhod 25. jan., Erne-sto S. odhod 30. jan., Citta di Messina odhod 31. jan. Proga: Grčija - Turčija - Sirija - Libanon - Izrael - Egipt Chioggia odhod iz Trsta 11. jan., Ana-stasia odhod 12. jan., Mura odh. 12. jan., Kozani odh. 13. jan., Nikos odh. 14. jan., Annamina odh. okoli 15. jan., S. Marco odh. 16. jan., Istra odh. 21. jan. za Grčijo, Messapia odh. 22. jan., Vicenza odh. 22. jan., Irma odh. 22. jan., Milvija odh. 23. jan., Ege odh. 24. jan., Ausonia odh. 24. jan., Loredan odh. 24. jan., Arislodimos odh. okoli 26. jan., Palmah odh. okoli 27. jan., Christina odh. okoli 28. jan., Enri odh. okoli 28. jan., S. Marco odh. 30. jan., Aghios Ge-orgios odh. 30. januarja. Proga: Afrika - Rdeče morje Duino odhod iz Trsta 13. jan. (nadaljuje v Južno Afriko), Zemun odh. 19. jan., Astor odh. okoli 20. jan., Vittoria S. odh. okoli 20. januarja. Proga: Perzijski zaliv - Indija - Pakistan - Daljni vzhod Sparta odhod iz Trsta okoli 11. jan., Livenza odh. okoli 15. jan., Timavo odh. okoli 20. jan., Marzuk odh. okoli 22. jan., S. Caboto odh. okoli 30. jan., Al Horija odh. okoli 30. januarja. Proga: Zahodna in Severna Evropa Philetas odh. okoli 18. jan., Cagliari odh. med 25. in 31. januarja. Proga: Severna Amerika Exporter odhod iz Trsta okoli 15. januarja, Exilona odh. okoli 23. jan., Ex-chester odh. okoli 26. januarja. Proga: Južna Afrika Etna odhod iz Trsta okoli 12. jan,, Stig Gordon odh. okoli 15. jan., Vida-land in Rio Cuarto odh. okoli 27. jan. Proga: Srednja Amerika - Sev. Pacifik Mondoro odhod iz Trsta okoli 15. jan., A. Pacinolti in Almeria Lykes odh. okoli 15. jan., Louis Lykes odh. okoli 20. jan., Margaret Lvkes odh. okoli 23. januarja, Mongioia odh. okoli 28. jan. LADJE »JUGOLINIJE« Proga: Jadran - Levant Učka odhod iz Trsta 15. jan., Sarajevo odh. 15. jan., Titograd odh. 25. jan. Proga: Jadran - Indija - Pakistan Učka odhod iz Trsta 15. jan., Roma-nija odh. 20. jan., Trepča odh. 25. jan., Lovčen odh. 30. januarja. Proga: Jadran - Ožine - Indonezija -Daljni vzhod Učka odhod iz Trsta 15. jan., Trepča odh. 25. jan., Lovčen odh. 30. januarja. Proga: Jadran - Sev. Kitajska -Japonska Trepča odhod iz Trsta 25. januarja. Proga: Jadran - Sev. Amerika Hrvatska odhod iz Trsta 24. januarja. Proga: Jadran - Severna Evropa Vojvodina odhod iz Trsta 18. januarja. Proga: Jadran - Severna Afrika Vojvodina odhod iz Trsta 18. jan., Hrvatska odh. 24. januarja. Proga: Jadran - Perzijski zaliv Topusko odhod iz Trsta 15. jan., Vis odh. 15. februarja. Proga: Jadran - Dalmacija - Grčija To redno progo vzdržuje ladja »Pelješac«, ki odide iz Trsta 14., 21. in 28. januarja. BRODARINE ŠE VEDNO ŠIBKE Skoro na vseh tržiščih je glede na zaključevanje pomorskih prevozov nastopilo v zadnjih treh tednih minulega leta mrtvilo. Verjetno bo začetek leta prinesel oživitev prevoznih zaključkov, ki^ pa ne bodo pomenili očvrstitev bro-darin. Po eni strani ni nobenih znakov, da se bodo ponudbe tovora povečale v primerjavi z zadnjimi meseci, po drugi pa so tekoče brodarine za premog, žitarice in rude na nekaterih progah še nadalje nazadovale. Za premog od Hampton Roads v Anttverpen - Rotterdam plačujejo sedaj samo še 24/6 šilingov za posamezna potovanja, za žitarice od Northern Range do Antwerpna-Hamburga 4,25 dolarjev in iz ameriškega zaliva do Antwerpena - Hamburga 4,75 dolarjev. Za sladkor s Kube na Angleško so nedavno plačali 70 šilingov, za žitarice od izliva La Plata do Antvver-pena - Hamburga pa 56/9 šilingov. Za rudo od Rio de Janeira do Northern Range znaša točasno brodarina 4,75 dolarjev. Tudi v Sredozemlju niso zaključki ugodni za brodolastnike. Brodarine so tako za prevoze iz Sredozemskega morja v Severno morje (francoska ali nizozemska pristanišča) kot tudi za prevoz cementa iz Konstance (Črno morje) v Perzijski zaliv precej nizke. Nekoliko čvrstejše so brodarine za prevoze premoga iz Vzhodnega morja. Za prevoz pšenice iz ščečina v Granville je plačana brodarina 42/6 šilingov. Gnojila s celine v ZDA so plačala nekoliko nižjo brodarinp kot doslej. JUGOLINIJA RUEKA - Poitnl predal STO Telegrami 1 Telefoni JDGOLINm - RMEKS 26-31, 26-32, 26 33 Teleprinter > JUGOLIIVE 02526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Ž/NA JADRAN — SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI v Zastopstvo Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N9RD-ADRIA" Trieste - Tel. 37-013, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca dagli Abruzzi št. ii 1 TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV Moschion & Frisori TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23-475 » .. Zastopstvo: MOTO GiLERA MOTOM ITALIANA NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN TRICIKLE — VSE PRITIKLINE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE. TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telet 34-256 Dati če Vam ave turlstlčke i saobračaj-ne Informacije za pu to vanj a po Jugoslaviji. želite-11 upoznati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika krožna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije 1 Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, UL Foscolo 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPOEVOZNiO PODJETJE U A. GORIZI7V1V7V G0RIZIA - VIA OUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo UVOZ - IZVOZ ea Icu^ava wt fihemofa. Vremec R. Opčine - Narodna 78 Telof. 21-306 Prispele so prve pošiljke HELILLO ALFREDO AVTOPRE VOZN IŠKO PODJETJE d. POŽAR TRST - ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373 TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 • 10, TEL. 96032 Motorji ..PARILLA”, „NSU”, ..MOTOBI” Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialne cene za izvoz Prevzemamo vsakovrstno prevaža za tu In inozemstva. — Postrežba hitra. Ceno ugodno Xonfek€ija za jesen ~ zimo je razstavljena v izložbah TRST- KORZO IT ALI A 7 X«a gospe: Tailleurs - obleke - površniki dežni plašči - suknje Xa moške in otroke: Obleke - jopiči - hlače dežni plašči - površniki - suknje Jtli je potrebno reči?... Cene so najugodnejše GORICA, VIDEM, PORDENONE, PADOVA, VICENZA, MILAN 10 °/0 popusta kupcem, ki predložijo ta oglas TRŽNI PREGLED Tržaški trg TRST. Cene popra so ustaljene. Povpraševanje ni veliko. Sarawak spe-cial London quality ponujajo po 155 šilingov cwt c.i.f. Trst; Sarawak beli 230 šil.; Tellicherry in Malabar 190 šil. Ktatlij anski trg Italijanski trg s kmetijskimi pridelki je bil v preteklem tednu miren. Cene se niso bistveno ispremenile. Po mehki pšenici ni velikega povpraševanja, ker so mlini še dobro založeni. Proizvajalci so jo previdno ponujali; tako so cene ostale krepke in so se v nekaterih krajih celo zvišale. Tudi s trdo pšenico je bilo malo sklenjenih kupčij. Isto velja za neolušče-ni in oluščeni riž ter za koruzo. Ponudba in povpraševanje po klavni živini sta bili uravnovešeni. Veliko zanimanje je bilo za teličke in za debele prašiče. Maslo je ohranilo krepke kvotacije, ki jih je doseglo v zadnjih tednih. Zlasti boljše vrste masla se dobro prodajajo. Običajno je trgovanje s sirom; cene so ostale neizpremenjene. Cene olivnega olja, ki so bile v stalnem padanju, so se okrepile. Za vino je še vedno veliko zanimanje. Cene so precej visoke. Zelenjava in sadje se dobro prodajata. Izredno zanimanje je za jabolka. Limon in pomaranč je letos dosti na trgu zaradi manjšega izvoza. Paradižnikova mezga gre težko od rok. KAVA GENOVA. Cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče genovskega pristanišča v lirah za kg: Santos extra prime crivello 17 830-840; Santos extra prime crivello 18 850-860; Santos extra prime Caracolito 820-830; Pernambuco crivello 18/19 690-700'; Peru naravna 710-730; Peru prečiščena srednje vrste 880-890; Ecuador extra superior 650-670; Venezuela oprana srednje vrste 890-900; Kostarika oprana 930-950; Salvador superior 850-870; Salvador extra 900-910; Haiti tipa »XX« 710-730; tipa »XXX« 740-760; Haiti tipa »XXXXX« 770-790; Haiti oprana 820-840; Uganda oprana’in prečiščena f.a. q. 530-540; Bali 510-520; S. Domingo Barahoma oprana extra 890-910; S. Domingo oprana 850-860; Por-torico speciale Yauco 990-1000; Porto-rico srednje vrste 930-940; Moka Ho-deidah 1 790-810; Moka Sanani extra 820-840; Etiopia Djimma 650-650. ŽITARICE BOLOGNA. Mehka pšenica fina 7350 do 7400 lir stot, dobra 7150-7300, navadna 7050-7150; moka iz mehke pšenice tipa »00« 9200-9400, tipa »0« 8700-9000, tipa »1« 8300-8500, tipa »2« 8000-8100; pšenični otrobi 3600-3700; trda pšenica 8650 do 9100; pšenični zdrob tipa »0« 11.450 do 11.500; koruza marano 5450-5500, navadna koruza 4250-4275; inozemska koruza 4100-4700; koruzna moka 4700 do 4800 lir. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 6000-6300; Balillone 6300-6600; Roncaro-lo 6100-6500; Ardizzone 6600-6800; G. Rossi 7300-7700; Maratelli 7100-7500; Riz-zotto 6700-7200; Razza 77 6600-7200; R. B. 6900-7600; Sesia 7000-7400; Arborio 7600 do 8300 lir. Oluščeni riž: navaden 10.200-10.400; Pierrot 11.100-11.400; Balillone 11.500 do 11.800; Ardizzone 12.200-12.500; Maratelli 13.900-14.300; Rizzotto 13.500-14.000; R. B. 13.900-14.200; Arborio 15.200-15.700. ŽIVINA FERRARA. Cene za kg žive teže; klavna živina: telički I. 590-600, II. 490-550; teleta I. 310-350, II. 260-310; junci I. 310-345, II. 280-310; voli I. 285-315, II. 245 do 285; krave I. 275-305, II. 235-275. Živina za rejo: teleta 440490; junci 340400; voli 300-340; krave 300-330. Konji za zakol I. 210-230, II. 190-210; prašiči za zakol 310-330, suhi prašiči I 330-350, II. 320-330; prašički za rejo 400 do 450; janjčki 440-460; jagnjeta 280 do 300; kozlički 450480; ovce 150-200. KRMA VERONA. Majsko seno v razsutem stanju 2100-2300 lir stot, seno II. košnje 2100-2250, III. košnje 2050-2250; detelja v razsutem stanju 1800-2000; pšenična slama stlačena in prečiščena 850-900; pšenična slama stlačena 600-700; koruzne pogače 3700-3800; lanene pogače 5600 do 5700; tropinove pogače 1300-1400 lir. MLEČNI IZDELKI LODI. Cajno maslo 790-800; maslo iz smetane 700-710, maslo II. 730-740, maslo III. 550-570; grana proizv. 1956 majski 730-760; zimski proizv. 1956-57 700 do 710; majski proizv. 1957 660-680; grana svež 465480; grana 30-60 dni star 480-500; sbrinz svež 510-560, postan 620 do 650; emmenthal svež'520-530, postan VALUTE V MILANU 27-12-57 8-1-58 Dinar (100) 80,— 80.— Funt. šter. (zl.) 6100.— 6000.— Napoleon 4900,— 4850,— Dolar 623,50 623,— Franc. fr. (100) 126,50 120.— Švicar, fr. 145,50 144,- Funt. šter. pap. 1657,— 1580,— Avstrijski šil. 24,15 23,70 Zlato (gram) 707.— 705,— BANKOVCI V CURIHU 8. januarja 1958 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 f. šter.) 11,57 Francija (100 fr.) 0,88 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,44 CSR (100 kr.) 11,46 Nemčija (100 DM) 101,80 Belgija (100 fr.) 8,48 Nizozemska (100 flor.) 112,60 švedska (100 kr.) 82,— Izrael (1 f. šter.) 1,65 Španija (100 pezet) 7,40 Argentina (100 pezov) 11,25 Egipt (1 f. šter.) 7,45 Jugoslavija (100 din) 0,69 540-580; provolone svež 500-520, postan 570600; italico svež 410420, postan 430 do 460; gorgonzola svež 350-380, postan 480-510; taleggio svež 355-370, postan 450475. lir. OLJE MILAN. Prvovrstno olivno olje 41.000 do 41.500 lir stot, dvakrat rafinirano ti pa »A« 45.50046.000, tipa »B« 42.500 do 43.500; semensko olje iz koruze 30.000 do 30.500; laneno olje 26.500-30.500; ricinovo olje 3940.000; prvovrstno semensko olje 37-37.500; olje iz zemeljskih lešnikov 38.700-39.000 lir. PERUTNINA MONTEBELLUNO (Treviso). Piščanci 500-520 lir kg; kokoši 580-600; purani 550-560; pure 650-700; pegatke 700-720; zajci 270-280; piščeta 105-115 lir komad: race 450480 lir kg; gosi 350-380; navadni golobi 520-550 lir par. VINO CASALE MONFERRATO (Alessan-dria). Črno namizno vino 9-10 stop. (nov pridelek) 5350-6000 lir rl, 10-11 stopinj (star pridelek) 6050-6650; belo vino 10-11 stop. 6550-7000; Barbera 12-13 stop. 7700-8100; Barbera extra 13-14 stop. 8000 do 9000; Freisa sladko 9860-10.840; Frei-sa navadno 9100-9650; beli moškat extra 12.450-13.240; Grignolinb extra 12.450 do 13.200; Nebbiolo 11.230-12.980; Barolo proizv. 1954 14 stop. 22.450-24.540; Dol-cetto 9450-10.230; Malvasia črno 9650 do 10.340. lir. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 190-200 lir kg, v škatlah % kg 210-220. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 205-215, v škatlah % kg 235-245, v tubah 200 g 70-82 lir tuba. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 125-130 lir škatla, v škatlah 600 g 73-75 lir škatla; grah v škatlah % kg 190-210 lir kg; mlad fižol v škatlah % kg 200-220; gobe v kisu 1650-1700; čebulice v kisu 220-245. Tunina v olju 790-850 lir kg; sardine v škatlah 200 g 90-100 lir škatla, polenovka 550-580. Marmelada izbrane vrste v škatlah 5-10 kg 230-255, v škatlah % kg 270-280; marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170 do 180 lir kg, v škatlah od 5 kg 180-190 lir. Kemikalije na italijanskem trgu MILAN. V trgovini s kemikalijami je v teh dneh nastopil zastoj, in to celo tudi v sektorju alkohola, kjer je bilo še pred kratkim zelo živahno. Izvedenci trdijo, da je to običajni sezonski pojav. Tudi če se ozremo na ■ razne kemikalije in surovine, ki zanimajo kemijsko industrijo, opazimo nesigurno nihanje. Nekatere cene se nižajo, druge se pa lahko krepijo; ti pojavi še nikakor ne napovedujejo nekih velikih sprememb, temveč odvisi-jo le od trenutnih krajevnih činite-Ijev. Vendar pa moramo pri tej priliki opozoriti na nek pomembnejši pojav. Politični dpgodki v Lndonezijji so povzročili podražitev blaga, ki prihaja iz tiste države. S proizvodi indonezijskega izvora se Italija običajno zalaga na nizozemskem tržišču ali pa v Sin-gaporu. Tako se je podražilo kokosovo in palmovo olje. Dočim se je vse zadnje mesece cena kokosovega olja Cey-lon sukala med 203 in 205 lirami za kg, stane sedaj to olje že 215 lir. Kokosovo olje Straits rinf., katerega že od poletja dalje prodajajo po 195 lir za kg, se je podražilo na 205 lir. Podoben pojav opazimo tudi pri palmovem olju Sumatra; tudi cena tega olja se je od poletja dalje sukala med 165 in 175 lirami za kg, zdaj pa stane na italijanskem trgu že 180 lir. čeprav je popustilo zanimanje za alkohol, ki smo ga opazili pred enim mesecem, se njegove cene še vedno dvigajo; dva tedna tega se je vinski alkohol 2. kat. dvignil od 82.000 do 84.000 na 83.000—85.000 lir za hi, sadni alkohol 2. kat. pa od 83.0001—-84.500 na 84.000—86.000 lir. Te cene so se trenutno utrdile. Trdne so nadalje cene butilnega alkohola (320—330 lir), mlečnega kazeina (domači 370 do 390 lir), francoski 380 do 400 lir, tragant gumija (vrsta Perzija 1850 do 1950 lir) ter cene sulfamidov. Za te se zelo zanimajo tuja tržišča; to velja predvsem za tia-zol, ki stane sedaj 3700—4.100 lir za kg. Mlečni kazein ne popušča pri ceni, ker je tržišče z njim slabo založeno. Po drugi strani pa francoski proizvod le težko konkurira, ker je uvoz iz Francije združen s prevelikimi stroški. Od snovi, katere so se v zadnjem času podražile, naj še omenimo vosek kandelila (od 970—1050 na 1000—1100 lir za kg), surovi saponifikacijski glicerin 88% (od 235—245 na 250—260 lir za kg), beljeni Selak v prahu (od 830—840 na 860—890 lir za kg). Vitamin C, s katerim so za časa epidemije azijske mrzlice napravili mnogi krasne posle, še vedno zgublja na ceni. Dočim je še pred kratkim kvoti-ral 8500—9000 lir za kg, gre sedaj v prodajo po 8000—8500 lir. Vladalo je splošno mnenje, da se bo cena B vitamina dvignila, ker pride v poštev za pripravljanje kompozicij, s katerimi zdravimo oslabelosti, ki jih povzroča azijska mrzlica; vendar do tega ni prišlo. Nasprotno, cene vitaminov B skupine padajo zaradi močne konkurence. Pocenila sta se vitamin B6 ter vitamin B12. Od najvažnejših surovin in kemijskih proizvodov, katerih cene so se v zadnjem času znižale, naj omenimo predvsem: terpentin od 175—185 na 170—175 lir, taljeni kalcijev klorid 70 do 75% od 45—55 na 45—50 lir, vte-kočeni klor od 85—95 na 80—90 lir, kloroform od 170—180 na 160—165 lir, metilklorid od 400—450 na 3801—400 lir, toluol od 100—110 na 100—105 lir, trielin od 140—<155 na 140^—150 lir ter razne vrste loja. Ameriški loj Fancy se je pocenil od 155^—158 na 145—148 lir, domači loj pa od 147—148 na 138 do 140 lir. Pričakujejo še nadaljnjo pocenitev loja. Cene raznih vrst mila v prodaji na veliko so naslednje (1 kg blaga f.co skladišče grosista): Bela mila 70—72 odst. 155—160 lir, svetla mila 70—72 odst. 135—145 lir, rumeno milo 50—52 odst. 130—135 lir, čisto, smoljeno milo 70<—72 odst. 150— 155 lir, nevtralno milo 60—62 odst. 155—165 lir, prosojno milo 72 odst. 165—170 lir. KOŽE FERRARA. Surove kože: voli ali krave nad 40 kg 180 lir kg, do 40 kg 200 lir kg; teleta 3-6 kg 680, 6-8 kg 580, 8-12 kg 500; žrebeta do 12 kg 250; konji nad 12 kg 160; kozlički 200; jagnjeta 200. ITALIJA BO UVAŽALA TRSNI SLADKOR. Zaradi premočnega izvoza so v Italiji pošle tudi zadnje zaloge sladkorja. Da bi se odpravilo to stanje, je družba »Eridania« dobila dovoljenje za uvoz 34.500 ton surovega trsnega sladkorja s Kube in iz Brazilije. yr V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO n. pa. 27.12. 8.1. Pšenica (stot. dol. za bušel) • • 21878 218,5 220 7S Koruza (stot. dol. za bušel) . . 166.78 11878 113 78 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 24.— 24,- 24.— Cin (stot. dol. za funt) . . 92.78 92.62 94,— Svinec (stot. dol. za funt) . . . 13.- 12.80 13.- Cink (stot. dol. za funt) . . 10,— 11.75 10.- Aluminij (stot. dol. za funt) . . 28.10 28.10 28.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74.- 74.- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . 36.83 36 40 36.45 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 230,— 230,— 230,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . 55,50 55.50 55.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 176- 180,5 ITSJ/z Cin (funt šter. za d. tono) 781 731 — Cink (funt šter. za d. tono) • • BI.Vz 61.74 76-78 63 — Svinec (funt šter. za d. tono) • • 69.74 72.74 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 524.- 527.50 531,- V tednu do 3. januarja so bile kupčije na mednarodnih trgih s surovinami precej skromne. Božični prazniki in praznik Novega leta so, kakor vsako leto, povzročili na borzah precejšnje mrtvilo. Povpraševanje po surovinah je bilo malenkostno. Zato so tudi cene ostale v glavnem neizpremenjene. Vzbuja pozornost le skok cene sladkorja; nekoliko so napredovale tudi cene žitaricam. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 3. januarja napredovala od 218 1/8 na 222 5/8 stotinke dolarja za bušel. Prav tako se je dvignila cena koruzi, in sicer od 114% na 116% stotinke dolarja za bušel. Sicer so bile kupčije splošno mirne. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je na ne\vyorški borzi v tednu do 3. januarja poskočila za 9-10 točk. To podražitev spravljajo v zvezo s požigi sladkornih nasadov, ki jih pripisujejo upornikom. Dne 3. jan. so sladkor na newyorški borzi prodajali tudi po 3,90 stotinke dolarja za funt, medtem ko je pred tednom stal še 3,80 stotinke dolarja. Cena kave je v New Yorku v tednu do 3. januarja precej nihala a se je končno zopet uravnovesila na prejšnji ravni. V tednu od 28. decembra do 3. jan. je cena za vrsto Santos št. 4 ostala neizpremenjena pri 55,50 stotinke dolarja za funt. Kakao močno popušča, in sicer je bila cena 3. jan. v New Torku za vrsto Bahia 37,90 stotinke dolarja za funt, za vrsto Accra pa 39,65 stotinke dolarja za funt, t. j. za 1 stotinko nižja kakor teden poprej. VLAKNA Bombaž je v New Torku v tednu do 3. januarja napredoval od 36,40 na 36,50 stotinke dolarja za funt. V terminski kupčiji za bombažni pridelek leta 1958 so bile cene zelo čvrste. Dražbe z volno se bodo pričele v Avstraliji 13. januarja. Splošno vlada na trgih mrtvilo. Cena je v New Torku nazadovala od 134 na 132 stotinke dolarja za funt. KAVČUK Po naraščanju proti koncu preteklega leta je cena kavčuku zopet nazadovala. Nazadovanje je v New Torku doseglo 0,80 do 1,20 stotinke dolarja po funtu, v Londonu pa za okoli 7/8 penija pri funtu. V Londonu je cena v tednu do 3. jan. nazadovala od 24% na 23 5/8 penija za funt. KOVINE Položaj bakra je postal po Novem letu še šibkejši, čeprav je tečaj ostal formalno na isti ravni, tj. okoli 24 stotink dolarja za funt. Na londonski borzi se je notiranje sukalo med 178% in 182 % funta šterlinga za tono. Cin je v tednu do 3. januarja nazadoval od 92,62 na 92,12 stotinke dolarja za funt. Cena aluminija je v New Torku ostala neizpremenjena pri 28,10, cena niklja pa pri 74 stotink za funt. Živo srebro neizpre-menjeno pri 225-230 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 3. jan.: cin, Duisburg 869-878 DM za 100 kg; svinec, osnova New Tork 126,56, osnova London 82,56-82,87; cink osnova East St. Louis 92,74, osnova London 70,84-71,13; elektrolitični baker za prevodnike 217,75-219,75; svinec v kablih 89-90; aluminij za prevodnike 250-265 DM za 100 kg. KMEČKE ZVEZE Zdaj pitajo tam 30.000 čev. roF1 Zatirajmo ogrce na živini Ogrčavost goveda je zajedav- 0,25%, DDT 7-12% in klorkre- Tretjič bomo to delo ponovili, kb so živali na paši v juniju ali juliju. S tretjim zatiranjem bomo zajeli ličinke, ki dozore- VINO SE V JUGOSLAVIJI DOBRO PRODAJA Na srednjem Vipavskem se ska bolezen, ki prizadeva v zolij). Tudi mehanično zatira- . z Zamudo_ ostale ličinke, cena vinu suka okoli 120 di- rrl o vrn om To crojroHo Tmomiio ca . • i • x • ^ ^ v> vi r-vo avti ^ ^ i ________________x „ t. . j : glavnem le govedo. Imenuje se nje ličink je zelo primerno, k}J iso bile direktno prizade- narjev za liter in doseže tudi y-\r\ 1 i 1 vi Ir o V* rrcvTra iorvn o rl O ■, __. j — ^ ^ vi r« r» i 4-i X. _ v r»/-\ v- »v t • . po ličinkah ogrcih, ki govejega obada, se razvijajo v tele- vendar pri tem moramo paziti, te SQ navadn0 tako oslabele in že I30 _din. Vipavsko vino su goveda, in povzročajo neslu- jem skrivališču, ker se pri tem da ličinke ne zmastimo v svo- p0gjnej0) preden se spremeni- tene motnje v živčnem siste- jo v bubo. Pri zatiranju pov- sprostijo strupene snovi, ki mu in v prebavnem traku. Go- lahko močno škodijo spodarska škoda, ki jo povzro- Ameriki zatirajo ca ta zajedavec je precej veh- čavost s tem) da vsakih 28 zatiranje res splošno in Najbolj občutna je škoda, . ......... ki nastane zaradi poškodb, ki jo ogrci povzročajo na koži goveda. Cena kože pada v sorazmerju s številom ogrcev pod njo. Poleg tega, se zaradi zročiteljev ogrčavosti ne sme-zivalim. m0 p0zabiti; da letijo muhe le uspešno v daljavo 5 kilometrov, če je zaja- dni napravijo podkožno injek- me yso živino, lahko upamo, kakor tudi druga vina v Slačijo z Aldrinom, Dieldrinom da bomo v nekaj letih zatrli veniji, imajo danes lepo ceno. ne troši samo doma, temveč se dobro prodaja tudi v tujino. V zadnjem času so prihajali avstrijski uvozniki po vipavsko vino kar z lastnimi cisternami za prevoz vina. Vipavsko, ZAJCE ZA TRAKTC Poslovna zveza za z* jo v Vojvodini je skleni godbo za izvoz 10.800 ® -vjih zajcev. Vsa podjet,„, Vojvodine bodo pozimi la 20.000 zajcev. Po ju' i, vanskih zajcih povpraša jina, ker je zajčja kuga „ ^ la v nekaterih državah 5 t ves zarod. Razsajati je v Franciji, jugoslovansfc6, 'Ss zajce plačujejo po 16 in jih izvažajo zlasti 7 in Francijo. Zanimajo se ji vsem za samice, če raču' da prodajajo zajce po čeprav je bil v Jugoslaviji po- larje.Y’ bodo ali Lindanom. Te snovi kroži- bolezen. jo po telesu z krvnim obtokom če upoštevamo, da znaša vPrečni pridelek vina razme-in uničijo ličinke, čim se zač- vrednost mleka, pridobljenega roma dober; vendar je trta 20.000 a*! jih nameravajo izV°zk k ,1 zimo, prejeli 320.000 , , * (< to zimo, prejeli azu.uv«' ( jev. Za ta denar name poa njo. roieg rega, se zaraui “ • TT , " —*-’ 1-J ± hnlip uv, »-„1™,. jev. z,a ca denar na>*- “S E—Bas “ - — vodnja mleka za približno 4%. POVZROOITElLjJI teže, Dieldrina le v polovični no 4% bomo, zgubimo da na izvoz. ker nimajo vedno zah-količini. ‘ leto približno 10 milijonov lir. fevane arome. Mesa pridobimo približno za ČAS ZATIRANJA milijonov lir. Pri 20% iz- NAROČILA goM0^, M* j Htil Ve; S 'ke j i V; BOLEZNI Poznamo dva povzročitelja goveje ogrčavosti in sicer velikega govejega obada in male- ramo ponoviti ta ukrep vsako vsako leto kakšnih 27 milijo-govejega leto vsaj trikrat, in sicer prvič nov lir. januarja meseca ali ob kon- Ob teh podatkih se moramo cu zime, nato, preden izpusti- resno zamisliti. Storiti je tre- jemalo pokrajinsko kU1/| 6000 KRAV NA POSESTVU nadzorništvo v Trstu, V‘' Da bi uničili vse ličinke mo- gubi zaradi ogrčavosti zgubimo BELJE, število molznih krav ga 6, od 10. do 25. ■V" ; ...... TJ d H r*r7 O t r t-i/iv-n /ii-i L •» v. i. 1 Tl ■ ____________• ■ „ 4-T*0U£* ii na državnem posestvu Belje v ga ali progastega obada. Prvi. (Hypoderma bo-vis) je približno 15 mm dolga črna jako dlakava mo živali na pašo, a na vsak ba vse, da popolnoma zatre muha, ki roji v avgustu - septembru. Mali goveji obad (Hy-poderma lineatum) je nekoliko manjši in se razlikuje še po drugih telesnih lastnostih. Ta Kmet in vrtnar sredi januarja Na njivi: V zimskem roji v mesecu juniju ali juliju. opravimo zimsko oranje. Zem-V času rojenja teh obadov ijo pustimo v brazdah, da jih tem diru lahko močno paško- njivah. To je posebno važno. duje. že samo brenčanje obadov razburja živino, ki se pa- ko imamo že posevek na njivi. Opraviti moramo čimprej gno- nitev davka na vino ni tako se zelo nerada. Obadi rojijo v jenje ozimnih posevkov s du- preprosta, kakor si jo nekateri zamišljajo. Gre namreč za to, da se najdejo sredstva, s gnojenje v mesecu maju ali katerimi nadomestiti 35 mili- vročih poletnih urah. Ob tem šikovimi gnojili. Kasno gnoje-času odlagajo jajčeca na mla- nje ni na mestu, posebno ne do dlako goveda in to, posebno na spodnje dele telesa. Iz teh jajčec se razvijejo ličinke primeru močneje podvržene žavna blagajna izgubila!, ako (ogrci), ki naglo prodirajo pod glivičnim boleznim. kožo skozi kožne pore in skozi dlačne mešičke. Od tod po- V vinogradu: Ne smemo do- izvedla. Zadevi, ki jo sedaj tujejo ličinke po vsem telesu držuje, odvečna voda. Rigola- stvo financ posebno pozornost. ter se razvijajo. Končno se ličinke pojavijo na ledvenem delu svoj dansko sajenje trt. Okopava- hrbta, kjer zaključijo mo in gnojimo stare vinogra- govejevega obada potujejo ob živcih v hrbtenični kanal in Na sadnem drevju: Opravi-se zadržujejo v maščobnem mo zimsko škropljenje sadnih tkivu, ki obdaja hrbtenjačo, dreves. Pripravljamo zemljo za popolnoma izsušili zaliva. Na-Od tod potujejo med mišica- pomladansko saditev mladih praviti bodo morali odvodni mi v podkožno tkivo hrbta. Li- dreves. činke malega govejega obada Na vrtu: Sadimo čebulo in se zadržujejo ob steni požiral- česen. Popravljamo zemljo za nika in od tod se selijo preko pomladanske setve. Silimo rde-prsne in trebušne votline v či radič. ledveni del hrbta. V hlevu: Zračimo hleve v Prve ogrce na ledvenem delu toplih urah, živino puščamo hrbta opazimo v obliki otek- ob ugodnem toplem dnevu na črnogorskem Primorju ledena line, ki lahko dosežejo veli- prosto, živino napajamo z burja, tako da je celo ob mor-kost oreha že v mesecu decem- mlačno vodo, da se vsled mr- ju padla temperatura na 6 pod bru, vendar jih večinoma lah- zlega napoja ne pojavijo, vnet- ničlo. Mraz je zlasti prizadel ko zasledimo šele v februar- ia prebavil. Suhi krmi dodaja- južno sadje, kakor pomaran-ju. Ko ogrci dozore v podkož- mo tudi sočno vitaminsko kr-nem tkivu, zapuste govedo ve- mo- Pokladimo peso. ali činoma spomladi ali tudi pozneje, padajo na tla in se tam zabubijo v približno 12 do 16 urah. V nadaljnih 30 dneh se Kakor znano, sta oba dela iz bube razvije krilati goveji italijanskega parlamenta —• obad. ALI BODO ODPRAVILI DAVEK NA VINO? Ob potovanju po telesu povzročajo ogrci razne motnje: nekateri ogrci prodrejo steno požiralnika in povzročijo nevarno vnetje požiralnika. Včasih nastanejo tudi motnje v živčnem sistemu živali. Zaradi tega so živali zelo nemirne in močno šepajo pri hoji. Poleg tega povzročajo močne bolečine v mišicah. ZATIRANJE OGRCEV Zatiranje ogrcev bo učinkovito le, če se ga lotijo res vsi živinorejci. Ogrčavost zatiramo: z ubijanjem ličink -v oteklinah; z zatiranjem ličink med njihovim potovanjem v telesu goveda in z zaščito goveda na paši. Najbolj učinkovito je ubijanje ličink v oteklinah, ako ga sistematično izvajamo v večletnem zaporedju. V ta namen uporabljamo vodne emulzije Derrisovega izvlečka (Abdasol — Derrophen itd.) pri 4-8% koncentraciji. S tem pripravkom masiramo okuženo govedo. Za to uporabljamo primerne ščetke tako, da sledovi teh pripravkov prodrejo pod kožo preko dihalnih odprtin v oteklinah. Druga primerna za-tiralna sredstva so Piretrin IMPEXPORT TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-725 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje Operira po tržaškem in goriškem sporazumu SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica ■ Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 dom 20-70 Ait fiUcUte tnci vdet Uit? E- l/as vabijo, da obiščete njihovi trgovini v Ulici Carducci št. 15 in Ulici Carducci šl. 28 (na vogalu z Largo Sartoriol. Kajbogatejša izbira volnenih in bombažnih tkanin, nogavic in pletenin. Bogata izbira moške, ženske in otroške konfekcije po najugodnejših cenah. Ali pridete v Trst? Zapomnite si: MAGAZZIM MAHE GENTILLI Ulica Uardncci 15 in Ulica Carducci 28 (Ma vogalu z Largo Sartorio) AUTOnOTOR *a na- IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO damestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov sa DIESEL motorje, pampe, injoktosjo ter traktorje TRIESIE-TRST, Via Mne 1 TELEFON 30-1957 -30-198 Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 G. M. C0L01IN S FIGLIO UVOZ - IZVOZ PI/UTOVINE in IZDMLKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-670 Tlgr. C0LINTEB - TRIESTE SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran dolge Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Jjfobljana - Tel. 23-147 Telex: 03185 Breojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana Jugoslaviji nameravajo v štirih letih povečati na 6000. t. 1. Pri naročitvi je ^ čati na račun po 10 lir gomolj (čebulico). juniju, ker so rastline v tem jard lir letno, kolikor bi dr- bi se ukinitev davka na vino puščati, da se v vinogradu za- proučujejo, posveča ministr- mo nove površine za spomla- NOVA ZEMLJA ZA KOPROM Kakor smo že poročali, je bil nasip, s katerim bodo za- razvoj.i Ličinke velikega de, čistimo in obrezujemo tr- prli škocjanski zaliv pri Ko- pru, dograjen; pustili so samo odprtino, da se morje lahko še preliva, dokler ne bodo kanal v Semedelski zaliv. Ko bo škocjanski zaliv izsušen, bodo pridobili 230 hektarov nove zemlje. ČRNOGORSKE POMARANČE SO POZEBLE Pred božičem je divjala v če, limone in mandarine. Na repo. posestvu kmetijske šole pri Baru, kjer gojijo 8000 dreves južnega sadja, je mraz hudo prizadel zlasti pomaranče, ki so bile že skoraj zrele. Dotlej so jih pobrali 4000 kg. način pred koncem maja. mo ogrčavost v naših krajih. času poslanska zbornica in senat — odločila v načelu, da se ukine davek na vino. Ta ukrep je živina na paši. Obadi vzne- mraz ugodi. Ne smemo zane- bi moral blagodajito vplivati mirjajo živino s pikanjem. 2a- marjati čiščenja jarkov med na krizo, ki jo preživlja vino- radi tega živina često zbezlja lehami, da se voda pravilno gradništvo in vinarstvo sploh. in teka po pašnikih ter se v izteka ter se ne zaustavlja na Finančni minister Andreotti pa je na tozadevno vprašanje v parlamentu izjavil, da uki- MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernardi predstavništvo motociklov „CIMATTI“, „NASSEp ^ ..ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih OPČINE, NARODNA 46 Telefon 21-322 TRANS - TRIESTE" S. a f' TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-82!, 31*80 Mši) ^Pra, UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske \ dustrije in rezervne dele. — Vse ^ gum tvornice CEAT in vse produkte A® važnejših italijanskih industrij. O Kmetovalci in vrtnarji! 1 Po ugodnih cenah lahko nabavit® menski grah »Holandski« in vseJJ/ ge domače in uvožene vrste- tov. Vsi ?v, N like Su S, Ni, Sr Se V 11 la, Hc Sv S 'cer Se Sv So Sa S; S' Sv Pter S, li Z če. lil > "di S Ner s Ss “h v Si za i *ai Sl; rje\ »»sat 'Idi v ta*vo Vseh vrst uvožena in doma pride* tleve semena, trte, sadna drevesa, razn« S Po tlične sadike, vrtnice itd. — Polj^ Sni *ke stroje In druge potrebščin*- i 1'Istri’ Marinac Vladimir Podjetje G. Vatovec Succ TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blag0 prehranjevalne artikle. Podjetje j® sP? - -e J -n# cializirano za izvoz vseh vrst dar*0^ pošiljk jA&h.S&dkiCi' d. d. IMPORT - KXPORT Vseh vrat lesa, trdih goriv in strojev sa lesno industrijo TKBT - Sedež: ul. Cieerone 8/11 - Telefon: ni. Cleeron«, 30814 - Scalo Legnami 0071« Sotob Jv o Prodaja In hVaia GORICA - Trg E. VE AMICISI mes,ne dele in pl za ovtofr.obile, motori' Telefon 21.3S koUsa Zuidka uvoz SILA JOŽEF izV^ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi lesi Jamski les in za kurjavo TRST Riva Grumula 6-1 * Telefon Gondrand TRST TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJ0 OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽWf. KONJ, PERUTNINE, MESA IN Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosa000) s hlevi ia počitek živih živali 41 d * Tr, Neg ?Vat iSft v, Sjnjil ,k’a( A tir, 'as d fisti T d S°spc i 'aine 'attii '■alk Sa ' za S Sa Sv Nm se. Se S S Sk 'ira Si; Tej IsOV^j- "ovit, Pfiva: aoip s, St 'aled Sk % . Sel Sit kip Si, Pri / Sk leTt ata, Sv akr/ "'išo S Se So n, ste s. s '«1: , S , N Me, Politi 'l so Sla S Sv # S k Sa St- Miti