428
Deželni zbori.
Deželni zbor Stajarski,
O razpravi učiteljske plače poroča „SIov. Gosp." takole:
„Po Sdnevni debati se je z večino glasov sklenilo, da odpade 4. razred učiteljske plače s 500 gld. in ostanejo 3 razredi po 800, 700 in 600 gld. plače. Okraji bodo plačevali 7 kraje, od vsakega goldinarja direktnih davkov 8 prikladami vred, drugo plačuje deželna blagajnica (tedaj spet davkaplačevalci); vseh stroškov je pa za prihodnje leto 769.000 gold.!! Poročevalec šolskega odbora, ki je predlagal cel6 10 kr. od vsacega goldinarja, namreč dr. Srnec, je sicer potolažil
poslance, da odpade od teh stroškov kakih 70.000 gld* za ona mesta, kjer učiteljev ni; a to ne bo zbrisala ljudem priklade k davkom. — Ena stranka je po baronu Walterskirchenu nasvetovala, naj gre ves predlog odboru v popravo nazaj, ter se naj izreče, da prevzame deželni zaklad ves strošek za ljudske šole. Ta bi bilo res najbolj pametno, ker bi potem tudi jnesta in posebno Gradec v razmeri kaj plačevala. — Če toraj ,.Narodov" poročevalec nekako potuhnjeno pravi: „Koa-servativci so^ za Walterskirchnov predlog glasovali, Slovenci za Srnčev'', lahko vsak umen človek ugane, kdo daje bolje bil namenil kmetom: konservativci ali pa ^Slovenci"? — 20. dec. se je deželni zbor odložil do 5. jaouarija.
Deželni zbor GaliskL
Predlog kneza Oartoryska zoper nepostavnost direktnih volitev je 17. dne t. m. v zboru padel; 73 poslancev je glasovalo zoper, le 52 za to, da se predlog izroči v poročilo posebnemu odseku. Uitavo-verci so tedaj zmagali, ker so jim pomagali Rusini, | kmetje in Ziemialkovskovi privrženci. Ker so Poljski j poslanci zoper direktne volitve že v državnem zboru se izjavili in zbor takrat zapustili, modrejše bi bilo, ne ponavljati stvari, če ni jim bila večina gotova. Zdaj ustavoverci jubilirajo.                                                         /
Deželni zbor Moravski.
Ndrodni in federalistični zastopniki v tem zboru, ia njim na čelu dr. Pražak in grof Belkredi se pogumno borijo za interese narodne in materijalne; al kaj pomaga, ker so — v manjšini! Vladi cele litanije zarad mnozih krivic očitajo, jo interpelujejo zarad postopanja z založnicami itd.; vse je sicer brez vspeha, vendar dežela sliši, kako medlo zagovarja vlada svoje postopanje.
Deželni zbor Koroški,
V  10. seji je načrta dveh postav predelal, ki pa sklepu lanskega zbora niste od cesarja potrjeni bile, namreč postava za policijski cestni red in pa o doneskih iz zapuščin za šolske potrebe. V isti seji se učiteljem in učiteljicam ljudskih šol prošnja za povikšanje plače ni vslišala, vendar se je za zdaj učiteljicam 60 gold. letne doklade dovolilo, deželnemu šolskemu svetu pa se bode vsako leto dalo 10.000 gold., da iz tega denarja vrednim in revnišim učiteljem po 50 do 100 gold. osebne doklade daje. Pri tej priliki je poslanec prof. Einspieler marsiktero resnica povedal o sedanjem „modernem" šolstvu.
V  13. seji se je vladna predloga o organizaciji] zdravstvenih služeb v občinah zavrgla zato, ker stroški bili bi tako silni ^   da  jih   občine  nikakor ne zmorejo.
Predarlski deželni zbor.
Deželni zbor je v seji 23. decembra sprejel predlog poslanca Thurnherr-a, naj se zbor izreče: kaj misli o tem, da so se direktne volitve v državni zbor vpeljale brez vprašanja deželnih zborov? Po praznikih pride ta predlog v razpravo. — ,»Novice" omenijo ta predlog le zato, ker ustavoverci le Slovanom podtikajo nezadovoljnost o direktnih volitvah; Predarlski zbor pa je čisto nemšk, in vendar se je tudi on vzdignil z oper direktne volitve, protiustavno vpeljane.
Deželni zbor Kranjski.
V 5. seji se je poleg sklepov, v poslednjem listu imenovanih, potrdil računski sklep zemljiščina-odveznega zaklada za 1. 1872 (dohodki 592.133 gld. 63V2 kr., stroški 638.203 gld. 52 kr., aktivni zaostanki 7 milijonov in 273.105gold. 21 V, kr., pasivni zaostanki
8 milijonov in 913.521 gold. 4:% kr., konečni pasivni zaostanek 1 milijon in 640.415 gold. 83 kr.). — l:'otrdil se tudi proračun istega zaklada za 1. 1874 (potrebščina 630.465 gold. in ravno toliko zaklade); za zaklado deželnega doneska za leto 1874 naj se pa pobira s 20 odstotki priklada na neposrednje davke izvzemši priklad za vojaščino, potem 10 odstotkov priklad na vžitaino od vina, vinskega in sadnega mosta in od mesa. Pri tej priliki je obveljal predlog Kramaričev, da naj deželni odbor pretresuje, kako bi se pomagalo vinorej-cem, in ali bi ne bilo mogoče vpeljati priklado tudi na pivo in žganje. — Sklenilo se je dalje, da naj se C. k. zemljisno-odvezna komisija opravičuje, zakaj je prekoračila za leto 1872 proračunjeni znesek potnih stroškov^ in jej povedati, da se vprihodnje na tanko mora držati proračuna; potem da naj se c, kr. lokalna komisija v Krškem razpusti vsaj do konca junija 1874, nedovršena opravila pa izroči okrajnemu glavarstvu, in naj se naglo iztirjajo vžitninski zaostanki. — Računski sklep deželnega zaklada in njegovih podzakladov se je potrdil za 1. 1872; potrdil se je tudi proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1874 (potrebščina 293.676 gold. 673 kr., zaklada 62.809 gold. 857^ kr., primanjkava 230.866 gld. 21 kr.), za katero naj se pobira 20 odstot. priklad na neposrednje davke izvzemši priklad za vojaščino, in 10 odstotni priklad na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. — Mariji Zapletovi se miloščina dovoli za 3 leta po 3IV2 gold., slikarjem Šu-Ibicu, Franke-u inKiinl-ovi podpornine po 200 gold., podpiralni zalogi slovanskih universitetnih dijakov v Gradcu 100 gold., in Kranjskim slušateljem na tehniki Graški 100 gold. — Postava zarad privolitve m os ta rine za most, ki je postaviti čez Savo pri Radečah, obvelja brez ugovora; po tej se namreč dovoli podvzetnikom, da mostarino po tarifi smejo pobirati 50 let, med tem Časom morajo most vzdrževati na svoje stroške, potem pa ga morajo brezplačno in v dobrem stanu izročiti Kranjski deželi. Da se tem podvzetnikom dovoli 6000 gold. podpornine iz deželnega zaklada, je predlagal gospodarski odsek in / Deschmann zagovarjal, al po nasvetu dr. Goste je de-1 želni zbor glede na mnogovrstne druge stroške dovolil I le 4000 gold. — V zadevi kmetijske šole Dolenjske se je dovolilo, da deželni odbor za nakup primernega zemljišča iz deželnega zaklada porabiti sme 20.000 gold., in če treba tudi več, ker je upati zdatne državne podpore v ta namen od ministerstva kmetijstva. Dalje ste se ustanovili 2 štipendiji po 400 gld. na leto za domače sinove ali druge slovenskega jezika zmožne dijake v izobraževanje na kaki visi kmetijski šoli, toda s pogojem, da morajo potem na kaki Kranjski kmetijski šoli službovati kot učitelji. — Postava zarad nadaljevalnih šol na Kranjskem se potrdi brez razgovora. — Občini Kranj skogr>r ski se dovoli 80 odstotni priklad na neposrednje davke. — Prošnja ob-čineStruške zarad treh sejmov se vladi priporoča, naj to prošnjo ualisi. - Konečno še dr. vitez Savin-schegg in 10 družnikov interpelira vlado zarad prelo-ženja Gorjanske ceste od Novega mesta do Metlike.
429