v^s. Zavtošolo
NAŠ ČASOPISIH
ZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
Leto XXV, št. 246 Oktober 1998
Besede s težo
Predvolilno obdobje je vedno obdobje velikih besed. V tem nismo nikakršna izjema in smo postali prav evropski, če ne celo ameriški. Če smo čisto pošteni, razen slikanja in muziciranja pa nemara človeškega obnašanja v različnih okoliščinah na svetu nismo in ne bomo iznašli ničesar boljšega, kar bi utegnilo razpoznavati človeška razpoloženja. No, imamo najnovejše medije, človek pa prihaja s svojo ponudbo k drugim ljudem vedno tako, da jih na enega izmed teh načinov nagovori. Ampak vedno ostanejo predvsem besede.
Seveda imajo lahko besede večjo ali manjšo težo. Tisti, ki jim sladkih in lepih besed še ni bilo mogoče preizkusiti s tem, da bi jim omogočili tudi dejanja, dajejo vnaprej nekaj na upanje, se pravi, da bo plačilo obrokov šele sledilo: lahko bodo dobri plačniki ali pa bodo slabi plačniki za ljudsko zaupanje. Ce je bilo razočaranje veliko, je najbrž veliko prostora tudi za upanje, da se kaj spremeni.
Pri vsakem jiosluje tveganje, in volitve, ki so pred nami, so postale velik posel. Ce ne računamo z ničemer drugim, bodo stroški celo z objavami v Našem časopisu. Potem pa še plakati, letaki, radijske objave itd. ter različna srečanja. Vsekakor naložba, kije lahko pametna, lahko pa tudi ni. Vprašanje ostane za čas po volitvah.
Nekateri so seveda že imeli priložnost izpolnjevati tisto, kar so pripovedovali pred štirimi leti. Vsi po vrsti, in nekaj teh besedi ali inventur tudi objavljamo, ugotavljajo, da je bil to zahteven in pustolovski čas. Nekako v skladu z akcijo, ki teče ta mesec, nanaša pa se na pešce v prometu, in se ji pravi »Stopimo iz teme.« Večina krajevnih funkcionarjev v naši lepi Sloveniji je pred štirimi leti stopila iz teme in se lotila urejanja krajevnih zadev. Ti so že imeli priložnost ugotoviti, koliko tehtajo in ali morda pričakovanja, da bodo kaj naredili, niso bila večja od dejanske moči, ki so jo pri tem imeli.
Starejši in izkušeni radi pravijo, da človeka sodijo po tem, kaj je naredil s svojim denarjem zase in kaj je naredil s skupnim denarjem za kraj. Morda je to res merilo za hiter preskus ljudi, ki se bodo ponovno potegovali za pomembna mesta v krajevni samoupravi, vendar jih pri tem ni mogoče preostro soditi.
Ker smo ravno v mesecu požarne varnosti, je najbtž ustrezna tudi naslednja primerjava z gasilci, ki pravijo: Res je, v naših akcijah gasimo ogenj, toda naša stalna skrb je tudi preventiva, se pravi prizadevanje, da do požara sploh ne pride.
Ker je bilo v teh štirih letih obdobje uvajanja, je pogosto v želji po hitrih učinkih marsikdo hotel ubirati bližnjice do slave pa se je pokazalo, da pri krajevnih zadevah ni bližnjic, pač pa mučno medsebojno prepričevanje, kaj je za skupno blaginjo dobro in kaj ni, če je že skupna blagajna vedno manjša, kot so želje.
V drugem mandatu, kise bo začel po volitvah v prihodnjem mesecu, bo najbrž precej laže, ker so nekatera pota utrta in steze shojene. Zanesljivo pa vsakdo, ki se spopada s krajevnimi vprašanji, ve, da to ni lizika, s katero bi se štiri leta sladkal eden, nato pa drugi, ko bi prišel na vrsto. Ti časi so minili, ker je demokracija. To pa pomeni, da se vsaka štiri leta preskusijo moči na pravih volitvah.
Škof Anton Martin Slomšek, ki ga bodo prihodnje leto razglasili za blaženega, je bil mož dejanj. Veliko je naredil za Slovence, zelo veliko s tem, da je med drugim slovenstvu s prenosom škofijskega sedeža rešil Štajersko. Volilcem je takole naročil: "Kakor si boste samipostlali, tako boste ležali. Volite take, ki malo obljubijo, pa tisto, kar obljubijo, izpolnijo. Čas je, da izvolite ljudi, ki bodo modri, pravični, pogumni in razgledani voditelji vaše soseske. "
Bolje pri nas do zdaj tega ni še nihče povedal.
TONE JANEŽIČ
Glavni direktor Lika, Olomir Pungerčičje na pohištvenem sejmu v Ljubljani prejel prvo nagrado za jedilnico Real. Na fotografiji: predsednik Združenja lesarstva pri GZS, Peter Tomšič, nagrajenca, arhitekta Tea in Edo Vidovič, predstavniki Ljubljanskega sejma in glavni direktor Lika, Olomir Pungerčič.
SLOVESNOST NA DOBROVI
Kardinal dr. Alojzij Ambrožič obiskal rojstno župnijo
Dr. Alojzij Ambrožič, v zadnjih stotih letih in v vsej vatikanski zgodovini nasploh, drugi slovenski kardinal, bo prvič obiečen v škrlatno oblačilo obiskal Slovenijo.
Član najvišjega zbora katoliške cerkve, rojak iz Kanade, bo ob-
iskal tudi rojstno župnijo Dobrova pri Ljubljani. Tega izjemnega in edinstvenega dogodka se veselimo vsi župljani in krajani.
Slovesen sprejem bo v nedeljo 11. oktobra 1998 ob 9.30 uri pri župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Kardinala bodo k darit-
rno velikega dogodka in praznika župnije ter kraja Dobrova, saj bomo v naši sredi lahko pozdravili slovenskega kardinala.
R.K.
Pomembno obvestilo
Naslednja številka Našega časopisa bo izšla v petek, 13. novembra 1998. Gradivo bomo sprejemali do 5. novembra 1998. Številka bo pretežno volilna, zato bomo v mesecu novembru takoj po volitvah izdali še eno, v kateri bodo volilni izidi, vendar tudi drugo zanimivo branje o življenju v naših občinah. Organizatorje volilne kampanje prosimo, da se v svojem gradivu za časopis vzdržijo nizkih udarcev in neutemelj-nih obtožb, ki bi povzročale kazenskopravno odgovornost tako avtorjev kot uredništva. Kot je dogovorjeno, ima vsaka lista ali županski kandidat v vsaki občini po četrt strani brezplačnega prostora, kar bo več, bomo zaračunali po oglasni tarifi, ki velja v tem časopisu.
Uredništvo
OB DNEVIH EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
Vrhniške kašče
Zadnji teden v septembru so po Sloveniji potekali dnevi evropske kulturne dediščine, ki so zajeli nekaj srednjeveških mest. Ta akcija letos poteka že šesto leto tako v Sloveniji kot v ostalih evropskih državah.
Prav v okviru teh dnevov je Zveza kulturnih organizacij Vrhnika v petek 2. oktobra predstavila vodnik "KAŠČE NA VRHNIŠKEM". Vodnik zajema in opisuje 17 kašč v občini Vrhnika. Tudi predstavitev vodnika je bila pod eno izmed 17 kašč, preti Mikliccvo kaščo v Verdu, ki je sedaj GALERIJA KAŠČA.
Uvodno besedo o bogati kulturni dediščini ter o enemu prvemu
Občinske In krejlevne volitve bodo
22.11.1998
23, septembra je predsednik državnega zbora Janez Podobnik razpisal redne volitve članov Občinskih svetov in županov. S tem dnevom so pričeli veljati vsi "ROKOVNIKI" od-nosno "ROKI" za izvedbo volilnih opravil za redne volitve. Tako so v začetku oktobra občinske volilne komisije sprejele "rokovnike", ki so obvezni za vse politične stranke, skupine ljudi, občane, krajane, oziroma za vse volilec.
Letos bodo prvič volitve tudi v na novo ustanovljeni občini Horjul. Volili bodo člane občinskega sveta in za župana
Občine Horjul. V novi občini Dobrova - Polhov Gradec (z delitvijo sta po pravni terminologiji nastali dve novi občini) bodo volitve za člane Občinskega sveta, župana in za člane svetov vseh krajevnih skupnosti v občini. Enaki postopki volitev bodo tudi v občini Brezovica in v občini Vrhnika. V občini Borovnica pa bodo volitve samo za člane občinskega sveta in za župana.
Rokovnik volilnih opravil za volitve članov občinskih svetov, županov in članov svetov krajevnih skupnosti objavljamo na vrhniških straneh v kompletnem gradivu, kot ga je sprejela vrhniška občinska volilna komisija. Ta rokovnik smiselno velja tudi za vse druge občine, za katere izdajamo Naš časopis.
Naj vsem volivcem in političnim strankam še enkrat povemo, da je zadnji rok za vlaganje kandidatnih list za člane občinskih svetov in za svete krajevnih skupnosti ter kandi-
datov za župane 28. oktober 1998, in to na občinske volilne komisije.
Volilne komisije bodo pregledale, ali so kandidatne liste predlagane in vložene zakonito. 7. novembra 1998, to je 15 dni pred glasovanjem, sledi javna objava seznamov potrjenih kandidatov in list kandidatov.
Takoj po tem datumu bo izšla tudi številka NAŠEGA ČASOPISA, ki bo namenjena predvsem VOLITVAM.
Računamo, da bomo objavili vsa volišča po občinah, kandidate političnih strank in druge kandidate. Tako bodo predstavljeni kandidati, med katerimi bomo volili občinske svetnike in župane v nedeljo 22. novembra 1998 na vseh voliščih od 7. do 19. ure.
Kot je bilo dogovorjeno v medobčinski komisiji za izdajanje časopisa, bomo pohiteli z objavti rezultatov, tako da bomo lahko predstavili županske kandidate, če bo še drugi krog županskih volitev.   S.S.
Dr. Alojzij Ambrožič v spremstvu narodnih noš pri kapelici Marije v leščevju
veni mizi pospremili bratje duhovniki, kjer bo skupaj z njimi ob 10, uri daroval sv. mašo. Slovesne daritve se bodo gotovo udeležili številni ministranti, narodne noše, župljani in romarji od blizu in daleč.
Božja pot Marije v leščevju, ki je še posebej obiskana v času Šmarnih maš od Velikega do Malega Šmarna bo ob prihodu kardinala rimske Cerkve v rojstni kraj prav gotovo dobro obiskana. Župljani in krajani se veseli-
vodniku kašč na Slovenskem je imel prof. dr. Janez Bogataj. Zelo je pohvalil prikaz naše kulturne dediščine, v vrhniškem primeru kašče: vsi opisi so zbrani v vodniku, ki bo še dolga leta služil mladi generaciji, da se zave, kako bogato dediščino imamo na arhitekturno - etnološkem področju.
Zbrano gradivo je sad arhitekturno - etnoloških taborov na Vrhniki, katerih idejni vodja je bila Tatjana Oblak - Milčinski. V teh taborih so se mladi raziskovalci seznanili s krajevno zgodovino in s pomembnejšo arhitekturno ter etnološko dediščino na Vrhniki in v bližnjih naseljih ter v idiličnih zaselkih vrhniške okolice.
Predstavitev vodnika "KAŠČE NA VRHNIŠKEM" je popestril ansambel folklorne skupine Rudi Jedretič iz Ribnega pri Bledu, ki na svoj način ohranja kulturno - kmečko dediščine. Igrali so zaigrali na neobičajne instrumente - kmečko orodje.
J S.S.
Kardinalova rojstna župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja
MMkUU
BIOBRAZDA
PROIZVODNJA IN SEMENARNA
Dragomer, Pod Lovrencem 1 tel.: 061/654-580
Jesen je čas za ureditev okolice in spravilo pridelkov, zato smo vam letos pripravili:
- VELIKO IZBIRO GRM0VNIC, rododendrumi, azeleje, clematlsi, ciprese, VRTNICE, ČEBULNICE, ŠOTO, PRST
- STISKALNICE, FLAŠK0NE, POSODE ZA KISANJE
- PESEK ZA GROBOVE, bel, zelen, črn marmor, sveče, mačehe, gobe, posode za ikebane, vaze, rezano cvetje, lončene krizanteme.
TUDI LET0§ BOMO PRODAJALI - VSE ZA GROBOVE - NA POKOPALIŠČU
BREZOVICA 17., 23. in 24. in od 28.10 do 1.11.1998 od 10h -17h
NOTRANJE GORICE 17., 24. in od 29.10.1998 od 10h - 17h ZA IKEBANE SPREJEMAMO TUDI NAROČILA
Na podlagi 19.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, št. 45/94 -odločba US, 57/94, 14/95, 20/95-odločba US, 63/95-ob-vezna razlaga, 9/96-odločba US, 44/96-odločba US in 26/ 97, 70/97 in 10/98) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. 1. RS 34/95) je Občinski svet Občine Vrhnika na seji dne 10.9.1998 sprejel
SKLEP
o določitvi števila članov sveta KS in volilnih enot v krajevnih skupnostih Občine Vrhnika
S tem sklepom Občinski svet občine Vrhnika določa število članov sveta KS, število in območja volilnih enot v krajevnih skupnostih v Občini Vrhnika ter število članov, ki se volijo po volilnih enotah.
1. Svet krajevne skupnosti Bevke ima sedem članov. Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselja Bevk.
2. Svet krajevne skupnosti Blatna Brezovica ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki
zajema območje naselja Blatna
Brezovica.
3. Svet krajevne skupnosti Dragomer-Lukovica ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselij Dragomer in Lukovica pri Brezovici.
4. Svet krajevne skupnosti Drenov grič-Lesno Brdo ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselij Drenov Grič in Lesno Brdo-del.
5. Svet krajevne skupnosti Log ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselja Log pri Brezovici.
6. Svet krajevne skupnosti Ligojna ima sedem članov. Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselij Mala Ligojna in Velika Ligojna.
7. Svet krajevne skupnosti Padež-Pokojišče-Zavrh ima pet članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselij Padež, Pokojišče in Zavrh pri Borovnici.
8. Svet krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselij Podlipa in Smrečje.
9. Svet krajevne skupnosti Sinja Gorica ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselja Sinja Gorica.
10. Svet krajevne skupnosti Stara Vrhnika ima pet članov. Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselja Stara Vrhnika.
11. Svet krajevne skupnosti Verd ima sedem članov. Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselij: Bistra, Mirke in Verd.
12. Svet krajevne skupnosti Vrhnika-Breg ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema del naselja Vrhnika - Breg.
13. Svet krajevne skupnosti Vrhnika-Center ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema del naselja Vrhnika - Center.
14. Svet krajevne skupnosti Vrhnika-Vas ima sedem članov.
Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema del naselja Vrhnika-Vas.
15. Svet krajevne skupnosti Zaplana ima sedem članov. Za volitve članov sveta se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselja Zaplana-del.
3.
Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi števila članov sveta, ki se voli v posamezni krajevni skupnosti v Občini Vrhnika št. ll/l-skl-006/96 z dne 14.3.1996.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
OBČINA VRHNIKA PREDSEDNIK OBČINSKI SVET OBČINKEGA SVETA
Brane JEREB
Številka: 11/2-800-01/98 Datum: 14.9.1998
\ _
31. SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA
Določili število članov sveta krajevnih skupnosti
Prva seja občinskega sveta Občine Vrhnika po poletnih mesecih, je bila 10. septembra v mali dvorani Cankarjevega doma.
Največ razprave je bilo pri prvi točki dnevnega reda, ki je vsebovala Predlog pristopa k spodbujanju lokalne iniciative in pogodbe za izdelavo zasnov prostorskega razvoja. Gradivo za sejo in uvodno obrazložitev je podal Štefan Skledar, koordinator Centra za razvoj podeželja -Naš laz.
Naj omenimo, da so to točko svetniki pred časom že obravnavali, vendar so jo zavrnili ter zahtevali dodatne in konkretne obrazložitve. Tudi sedaj so ugotovili, daje gradivo pomanjkljivo, brez konkretnih nalog in da Vrhnika kot vodilne občine v tej regiji v njem skoraj ni videti v celoti.
Gradivo je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo pri Občinskem svetu Vrhnika in ocenil, da Vrhnika nima večjega razloga, da bi formalno pristopila h koaliciji, pred-
vsem iz razloga, ker regija, kamor bi bila vključena Vrhnika, še ni določena. Konkretno povezovanje pa bi bilo smiselno šele tedaj, ko bi z ostalimi občinami našli neko stično točko.
Nekateri občinski svetniki pa so v razpravi ocenili, daje precej stičnih točk za povezovanje in da je potreba po sprejetju predloga nujna, saj se bo le s skupnimi močmi v regije mogoče dogovarjati z mestom Ljubljana, s Slovenijo in seveda z Evropo.
Na koncu so občinski svetniki sklenili, da se nadaljnja obravnava predloga pristopa k spodbujanju lokalne iniciative in pogodbe za izdelavo zasnov prostorskega razvoja preloži na naslednjo sejo sveta, pred tem pa naj zadevo obravnava še odbor za urejanje prostora in varstvo naravne in kulturne dediščine ter poda mnenje o predlogu.
V naslednji točki pa so svetniki sprejeli sklep o določitvi števila članov svetov Krajevnih skupnosti v občini Vrhnika in o številu volilnih enot v posameznih KS (sklep je objavljen posebej). Ta sklep je pomemben predvsem za volitve 22. novembra, ko naj bi se volilo župana, nove svetnike in seveda tudi nove svete po krajevnih skupnostih. S.S.
Oktober - mesec požarne varnosti
Kurilna sezona je pred vrati. Oktober naj bi pomenil priče-tek kurjenja in ogrevanja stanovanjskih površin, delovnih prostorov ter prostorov, v katerih se večinoma nahajamo čez dan. Zato je mesec oktober tudi izbran za mesec požarne varnosti.
V tem mesecu naj bi se vse aktivnosti civilne zaščite, gasilcev in posameznikov predvsem preventivne. Gasilske enote preverjajo svojo usposobljenost s planiranimi vajami. Vsi ostali posamezniki pa moramo poskrbeti za čiščenje dimnikov, pregledati moramo prostore, kjer se prepogosto nahajajo gorljivi predmeti in snovi, obvezno moramo preveriti delovanje gasilskih aparatov ter nasploh storiti vse v svojem bivalnem okolju, da ne pride do nezaželenega požara.
Se posebno pozornost moramo usmeriti v preglede naših
kleti in podstrešij. Kaj vse imamo v teh prostorih? Prav gotovo bi se veliko našlo: hrana, različne vnetljive snovi, plinske bombe, goriva in maziva v plastičnih posodah ter še in še.
Zato gotovo niso neupravičena opozorila Civilne zaščite Vrhnika in njenih gasilskih enot. Saj so po podatkih do konca septembra letos vrhniški gasilci posredovali pri požarih že 30 krat. Največkrat je zagorelo v naravi in na gradbenih objektih (stanovanjske hiše, bloki).Vzroki požarov na objektih so bili predvsem neočiščeni in pregreti dimniki ter razni umetni predmeti v kleteh, shrambah in podstrešjih. Naj vas še enkrat opozorimo, da vsak začetni požar takoj sporočite na številko 112.
V mesecu požarne varnosti bo tudi vaja Gasilske zveze Vrhnika - Borovnica 17. okto-
Občina Vrhnika Občinska uprava
Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika Tel. 755-121, Faks: 755-158
objavlja  prosti delovni mesti:
1. SVETOVALEC II - PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE
Pogoji:
- univerzitetna izobrazba pravne smeri ali visoka upravna šola
- 3 leta delovnih izkušenj
- strokovni izpit ali preizkus iz ZUP-a
- usposobljenost za delo z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3- mesečnim poskusnim delom.
2. PRIPRAVNIK
Pogoji:
- univerzitetna izobrazba pravne smeri ali visoka upravna šola
- usposobljenost za delo z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za 12 mesecev, za opravljanje pripravništva.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 70/97). Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev ter življenjepisom pošljite do 17.10.1998 na gornji naslov. O izidu bodo kandidati obveščeni po sprejeti odločitvi.
bra na področju Zaplana - Str-
mica- S.S.
ZAHVALA
Ob nesreči - požaru, ki nas je doletel v sredo, 23. septembra, ob 2.uri zjutraj, se najtopleje in iskreno zahvaljujemo gasilcem, v prvi vrsti PGD Verd, za hitro in učinkovito gašenje. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom Ži-berš, vrhniškim obrtnikom, Elektro Vrhnika in Telekomu za nudeno hitro pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala ob spoznanju, da v nesreči nisi sam. Zvone, Tomi, Špela in Dani
ZAHVALA
PROSTOVOLJNEMU GASILSKEMU DRUŠTVU VRHNIKA
se najlepše zahvaljujemo za zelo hitro in uspešno intervencij ob zalitju kletnih prostorov knjižnice ob nedavnem neurju. Rešili ste nam ogromno knjig pred neizogibnim uničenjem. Kolektiv Cankarjeve knjižnice na Vrhniki
Opravičilo!
Pri nckrologu za preminulim predsednikom OO SDS Vrhnika Jožctom Drsnikom, ki je bil objavljen v prejšnji številki, je bilo brez jasnega grafičnega znamenja ločitve besedil (okvira nista bila ločena) objavljeno tudi mnenje naše bralke, ki se je hudovala nad vedenjem pri pogrebih. Pozoren bralec je opazil, da ni šlo za isto zadevo, saj se je bralka zgražala nad dogodkom na drugem pokopališču, nepozoren bralec pa bi utegnil dogajanje povezati. Na to našo nepozornost sta nas opozorila družina pokojnega in tudi avtor nekrologa. Za to se jima uredništvo opravičuje, še zlasti, ker sta bila brez svoje krivde deležna jeze nekaterih, ki so se čutili prizadeti.
Uredništvo
Na podlagi 5. odstavka 3. točke in 2. odstav ka 5. točke Statuta Komunalnega podjetja Vrhni ka d.d. Pot na Tojnice 40 (Opr. št. SV769/96) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in im enovanja Občine Vrhnika
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA DRUŽBE
Kandidat za direktorja družbe mora poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
- da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri
- da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
- da ima najmanj 5 - letne delovne izkušnje pri vodilnih oziroma vodstvenih delih
Zaželjene so delovne izkušnje gradbene stroke in poznavanje področja komunale.
Kandidati morajo predložiti program razvoja in delovanja družbe s poudarkom na javnih službah. Mandat traja štiri leta.
Ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in program razvoja pošl[ite do vključno 29.10.1998 na naslov: OBČINA VRHNIKA, TRŽAŠKA 1, 1360 VRHNIKA, v zaprti s pripisom KMVI - "ZA DIREKTORJA".
O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa občinskega sveta.
nOVO na področju
posredovanja nepremičnin
MAJ
agencija za posredovanje nepremičnin in ostalih storitev Franc Krašovecs.p. 1360 Vrhnika, Tržaška cesta 12
delovni čas: pon.-čet: 8h-llh/14h-17h, pet.:8h-13h
0061/752 077
Bodo cementne cevi ob potoku Snežak še ostale v posmeh zakonitosti In proti interesu večine krajanov Dragomerja ob tem potoku?
Polemika in na koncu ne samo prijateljsko prepričevanje ter verbalne grožnje okrog tega, kdo ima prav, kdo laže in kaj je zakonito oz. protizakonito v zvezi s polaganjem cementnih cevi v gornji potok ter naknadnim zasipavanjem za nameravano izgradnjo ceste do obstoječega proizvodnega obrata, poteka že nekaj let na večih krajevnih, občinskih in republiških ravneh in instancah.
Namen tega članka je poleg seznanitve širšega kroga ljudi, zainteresiranih za krajino in normalno bivalno okolje, kot je Dragomer, o grobem poseganju v naravo s sekanjem dreves in zacevljenjem in za-sutjem potoka, tudi opozoritev na realne možnosti poplavljanja potoka ob večjem deževju in ne samo ob t.i. stoletnih vodah. Dragomer že ima eno podobno izkušnjo, ko je določen krajan dal strugo drugega potoka v dolini v cevi in je prišlo do poplav. To se ne bi moglo primerjati z možnim poplavlenjem potoka - hudournika Snežak, ki bi imelo lahko katastrofalne posledice za nižje ležeče predele, kot to navaja projekt podjetja HIDROTEHNIK za ureditev potoka v odprto kamnito strugo.
Da ne povzemamo celotnega hi-storiata zadeve, ki gre na živce ne samo neposredno vpletenim krajanom, temveč tudi nekaterim pristojnim službam za urejanje prostora vključno z inšpekcijskimi službami, je Odbor za ureditev potoka Snežak iz Dragomerja menil, da ne moremo več čakati na obljube po dokončni tehnično in pravno utemeljeni rešitvi in, da bi bilo umestno povsem na kratko obvestiti o problematiki, ki nas že več let "žu-li", tudi širšo skupnost prek nekaterih medijev. To lahko najbolj ilustrativno storimo, tako da povzamemo samo del obširne dokumentacije n.pr. vlogo omenjenega odbora za ponovno obravnavo zadeve na Svetu občine Vrhnika ter kot drugo urgenco pri Komunalnem nadzorniku občine Vrhnika. S prvo vlogo prosimo za ponovno obravnavo zadeve, pri drugi urgenci pa, da se na podlagi odbite vloge za položitev cevi v potok štirim krajanom, od katerih so trije oz. četrti - vendar slednji izjemoma z dovoljenjem - cevi že
predhodno položili, odstrani vsaj še nepoloženc cevi ter se tako vsaj delno pomiri duhove, odpravi utesnjenost ob ozki cesti in vrne prostor v prvotno stanje.
Na koncu naj omenimo še, da še v septembru leta 1998 pričakujemo ponoven sestanek pri g. županu občine Vrhnika, kot nam je napovedal sam, z obravnavo problema z vsemi neposredno vpletenimi strankami, pri čemer želimo za enakopraven odnos predhodno od strokovnih služb občine pridoboti kopijo celotne najemne pogodbe z nekaterimi njegovimi stanovskimi kolegi za najem spornega zemljišča javnega dobra vključno s potokom.
/. CITAT
ODBOR   ZA UREDITEV POTOKA SNEŽAK V DRAGOMERJU Rožna pot 13 Dragomer, 15.04.1998
ČLAN OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA
PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI DRAGOMER - LUKOVICA
Zadeva: SVOJEVOUNO IN PROTIZAKONITO POSEGANJE V PROSTOR - ZA OBRAVNAVO NA SEJI OBČINSKEGA SVETA 16. 04. 1998
Gornji odbor se ponovno obrača na vas tokrat tudi kot na člana občinskega sveta s prošnjo, da naše stališče in predloge posredujete in po možnosti zaradi urgentnosti zadeve obravnavate že na naslednji seji gornjega sveta. Naš predlog za rešitev zadevne problematike smo posredovali ponovno že delegatu stranke zelenih ge. prof. Žvabovi lansko leto, pa zaradi njene bolezni to ni bilo ponovno obravnavano na seji, niti si zadeve ni mogla ogledati na terenu.
Ker vam v prilogi posredujemo omenjeni gornji predlog iz lanskega leta ter dopis g. županu iz tega meseca, tokrat kot dopolnilno informacijo in predlog navajamo samo še naslednje:
1. Ker na dopis g. županu z dne 05.04. letos še nismo prejeli odgovora niti zahtevane kopije 10-letne najemne pogodbe, ki jo je sklenila občina Vrhnika s krajani iz desnega brega Snežak (razen povzetka dveh členov ), še manj pa da bi se ponovno sestali glede spornega predmeta, kot je g. župan sam predlagal, prosimo da občinski svet preveri in potrdi našo upravičenost do zahtevane kompletne dokumentacije ter sporno zadevo ponovno prouči. Neglede na to,  da nam je občinska pravna
POSLANSKA KLOP ŠT. 48
Pristojnost In odgovornost
Ko sem pred dnevi med pogovorom predstavnikov parlamentarnih strank v Studiu ob sedemnajstih dejal, da je SLS predlagala zamenjavo obrambnega ministra Tita Turnška zaradi objektivne odgovornosti za dogodek pri Zavrču, mi je Tone Anderlič, vodja poslanske skupine LDS odgovoril, da po njihovem Turnšek ni bil odgovoren in da imamo pač različna merila. Nekaj podobnega se je pokazalo ob razpravi na zadnji izredni seji državnega zbora.
Priznati je treba, da je bil sklep, ki so ga podali predlagatelji izredne seje, korekten. Ni dvoma, da je minister za šolstvo odgovoren (okrasek "politično odgovoren" v predlogu sklepa je bil sicer odveč) za zaplet pri maturi, sklepanje pogodb o delu z dvema upokojenima sodelavcema ministrstva in kasnitev podzakonskih aktov šolske zakonodaje. Večina poslancev SLS se je pri glasovanju vzdržala, skladno s predhodno sprejeto odločitvijo na seji Izvršnega odbora, da pričakujemo odločitev predsednika vlade glede primernosti ministra za nadaljnjo vodenje resorja.
SLS se kot vladna stranka zaveda svoje odgovornosti za delo vlade. Nikdar nismo skrivali, da se s koalicijskim partnerjem razhajamo v pogledu prenove šolskega sistema, vendar pa zavedamo, da z zamenjavo ministra razlik ne bomo premostili. Prostor za pogovor o teh temah je drugje, saj gre za strokovna in ne politična vprašanja, predvsem pa gre za občutljiva vprašanja vzgoje in izobraževanja naših otrok in
mladine, ki zahtevajo širše soglasje.
Minister za šolstvo in šport pokriva široko področje družbenih dejavnosti in razpolaga z velikimi proračunskimi sredstvi. Obvladati tako zahteven resor ni lahka naloga. Nesporno je tudi, da je dr. Gaber opravil veliko dela, a očitno ne vsega. Postavlja se vprašanje, ali ni prav kasnitev podzakonskih aktov, ki bi morali biti sprejeti v enem letu po sprejemu šolske zakonodaje, vzrok nepravilnostim? Šolska zakonodaja, ki jo je predlagal minister Gaber in je bila sprejeta v začetku leta 1996, mu je namreč na mnogih področjih dala velika pooblastila, s tem pa tudi veliko osebno odgovornost. Izključno v ministrovi pristojnosti je npr. imenovanje ravnateljev in simbolično sporočilo "afere Jankovič" je tudi v tem, daje bila ravnateljica Univerzuma pripravljena zavestno kršiti veljavne predpise po klicu z vrha.
Nadoknaditi zamujeno je nujno in od pripravljenosti ministra za sodelovanje in skupno reševanje problemov je odvisno, ali lahko računa na podporo SLS. Skrivanje za glasovalnim ščitom neformalne koalicije LDS, DESUS, ZLSD in SNS je licemersko, prav tako dogovori s temi strankami, ki so v nasprotju s podpisanim koalicijskim sporazumom. V tem primeru je pravica in dolžnost SLS, da uveljavi kriterije objektivne odgovornosti, kot jih je v primeru ministra Turnška. Vmesni čas do napovedane interpelacije proti ministru Gabru je zato čas za premislek in odgovor.
Leon Gostiša
22. november
služba zavrnila pridobitev fotokopij vseh že izdanih dovoljenj pa tudi omenjene pogodbe, smatramo enako kot tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor v Ljubljani, da smo po 14. Členu Zakona o varstvu okolja in prostora upravičeni do pridobitve celotne dokumentacije t.j. najemne pogodbe. Zahtev VGP po določbah zapisnika z dne 21. 03. 1991, ta zapisnik in kopijo Soglasja Uprave RS za varstvo narave - Izpostava Ljubljana, v zvezi posebno s posegi na zemljišča javnega dobra - t.j. v našem primeru potok Snežak z okolico.
Omenjena dokumentacija je bila namreč potrebna za izdajo ODLOČBE Upravne enote Vrhnika o dovolitvi priglašenih del t.j. utesnitev potoka Snežak v betonske cevi s strani g. Mlad-ena Suminez dne 8.1.1996.
2. Če nam gornje dokumentacije ne bo možno pridobiti s strani občine, bomo upravičeno lahko domnevali, da v gornjem primeru prehaja zemljišče javnega dobra vključno s potokom v skupni izmeri približno dveh gradbenih parcel takorekoč brezplačno v desetletno, kasneje pa lahko tudi v trajno korist samo določenih privilegiranih krajanov predvsem za pridobitno dejavnost, ki je že sedaj močno moteča v stanovanjskem okolju in to neglede na naše jasno izražene interese in mnenje, ko je bilo že večkrat poudarjeno, da:
• Posegi v okolje s strani 5 krajanov z desnega brega potoka 20-im hišam iz levega brega Snežaka poleg negativnega vizuelnega učinka s sekanjem še preostalih odraslih dreves občutno zožajo pas ob samo 3 m široki cesti ter tako zrahljajo dovolj utrjeno brežino ter s tem trajno spremenijo Cesto ob Snežaku po celotni dolžini v enosmerno cesto.
• Posek dreves še dodatno poveča ropot iz omenjenega obstoječega proizvodnega obrata, ki po našem prepričanju moti okoliški bivalni prostor in spreminja del soseske v obrtno cono ter s tem znižuje kvaliteto samega bivanja in materialno oz. tržno vrednost okoliških parcel in zgradb.
• Trditve o ustvarjanju smetišča na naši strani so po našem mnenju pretveza za grob poseg v okolje z vstavljanjem cevi v potočno strugo in koriščenjem zemljišča tudi za gradnjo ceste in even-tuelno postavitev dodatnih objektov, kot je bilo to že storjeno po izdatnem sekanju dreves na gornjem delu ob potoku na parceli g. Pajka, kjer ni bilo nobenega zasipavanja brega z naše strani.
• Odstopanje od načrtovanega projekta Hidroinženiringa/Hidrotehnika o ureditvi potoka Snežak s strani večih akterjev na lokalni in občinski ravni bi se nazorno videlo s primerjavo obstoječe struge, delno forsirane v betonske cevi, s strugo potoka po gornjem projektu Hidroinžcniringa. Na občinski ali drugi ravni potok nikjer ni vrisan ali Deležen, kot da ga ni, kar ni dopustno že iz razlogov varnosti in urejenega komunalnega urejanja okolice.
• Tako bi uredili tudi status ceste Pot ob Snežaku na parceli 201212 in potoka - hudournika Snežak, ki ga kot del naravnega javnega dobra ne moremo in ne smemo izničiti oz. popolnoma zasuti na zemljišču, ki je tudi po zemljiški knjigi deklarirano kol "javno dobro" in je v družbeni lasti, s katerim upravlja pristojna služba s področja urejanja voda.
3. Iz doslej ugotovljenih dejstev ter očitnega favoriziranja določenih krajanov izhaja tudi naše prepričanje, da neglede na njihovo grobo poseganje v krajino tudi kol sledi:
• spraskanje zemlje na platoju pod nabrežino na spodnjem spornem delu potoka ob dveh parcelah na položene in zasute cevi v potoku,
• posekanje odraslih dreves in namestitev betonskih cevi na nabrežini oz. na gornjem platoju ob 3. spodnji parceli,
• namestitev betonskih cevi, nedavno nasutje zemlje na platoju ob 4. parceli in nasaditev žive meje na doslej koristni površini za krajane z levega brega Snežaka,
• posek skupine odraslih smrek (kupljenih - v naši lasti) ter spraskanje velikega dela brežine na levem bregu 5. zgornjega dela ob potoku Snežak na zasute cevi,
• odvoz precejšnjega dela brega ob Poti za Stan za pridobitev parkirnih prostorov ob tej cesti ter za nasutje nabrežine na desni strani potoka Snežak,
• položitev cevi v potok s strani treh sosedov brez pridobljenih dovoljenj in odložitev cevi na plato s strani 4. soseda za zaprtje še preostalega dela potoka ravno tako brez soglasij
lahko pričakujemo še kakšno dodatno enostransko ukrepanje na tem območju, čeprav smo prejeli in tudi naprej posredovali mnenje LJUBLJANSKEGA REGIONALNEGA ZAVODA ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, da taki posegi niso dovoljeni.
4. Za sanacijo obstoječe situacije eventuelna naknadna razširitev tri-meterske ceste za en meter po našem mnenju na žalost sedaj ni več možna brez spornih korektur obstoječih mej ter rušitve obstoječih Skarp in živih mej po celi Poti ob Snežaku. Do sedaj oz. do blokiranja platoja s cevmi že lansko pomlad smo od l. 1972 krajani iz omenjenih treh ulic lahko koristili gornji plato ob levem bregu Snežaka za lažje srečavanje, občasno parkiranje in dovoz s strani večjih dostavnih vozil. Vsa gornja premeščanja in nerealna naknadna izgradnja 4 meterske ceste bi torej odpadla, če bi se sprejelo naš že davno posredovan predlog, da tudi upoštevaje že naše delno plačilo za to zemljo obdržimo v začasnem upravljanju ter kasnejšem možnem eventuelnem najemu ali odkupu levi breg potoka vključno ali vsaj s platojem.
5. Za to je seveda potrebna predhodna razveljavitev obstoječe sporne najemne pogodbe, izdelava novega projekta ter konsenz vsaj večine prizadetih krajanov in ne samo nekaterih, od katerih se posebno enemu omogoči naknadno še izgradnja ceste do skoraj brezplačno pridobljene nove parcele na trenutno še obstoječem živem potoku -hudourniku na račun neupoštevanja upravičenega interesa večine prebivalcev ob levem bregu Snažaka.
ODBOR ZA UREDITEV POTOKA SNEŽAK VDRAGOMERJU
V vednost,
Inšpektorat za okolje in prostor, Ljubljana
HIDROTEHNIK, Ljubljana
II. CITAT
ODBOR ZA UREDITEV POTOKA SNEŽAK
DRAGOMER, 1351 Brezovica Rožna pot 13 Dragomer, 10.07.1998 KOMUNALNI NADZORNIK OBČINA VRHNIKA VRHNIKA
Zadeva: URGENCA ODGOVORA NA NAŠ DOPIS Z DNE ¡1.05.1998 in 15.06.1998 V ZADEVI: ODSTRANITEV BETONSKIH CEVI OB POTOKU SNEŽAK
Spoštovani g. komunalni nadzornik!
V imenu gornjega Odbora za ureditev Snežaka v Dragomcrju Vas ponovno (že tretjič) pozivamo, da nam odgovorite na naš dopis z dne 11.05.1998 in 15.06.1998, ker smo prepričani, da smo kot občani in neposredno prizadeti sosedi vredni vsaj odgovora in ne še nadaljne ignorance glede tega, kako nameravale rešiti ta problem. Da Vam zadevo olajšamo Vam svetujemo, da se glede usode betonskih cevi ob potoku Snežaku "dogovorite" z dejanskim investitorjem brgi gradbenega dovoljenja.
Nadalje povdarjamo, da predlagamo pravočasen dogovor glede ureditve Snežaka in okolice, ki bi ustrezal tudi prebivalcem levega brega in ne da se nam da v vednost že dokončen projekt na podlagi zamisli stanovalcev desnega brega Snežaka v korist predvsem že sedaj moleče pridobitne dejavnosti in na podlagi neosnovanih pritožb glede onesnaževanja potoka z naše strani. Za obojestransko informiranost vam v prilogi dostavljamo odgovor Ministrstva za okolje in prostor z dne 30.06.98, da v tem trenutku nasprotujejo nadaljnemu zacevljenju potoka Snežak ter da bodo v tem letu pripravili potrebno dokumentacijo za ureditev potoka na bolj sona-raven način.
Za skorajšnji odgovor ter rešitev zadeve glede vse bolj motečih cevi in cele problematike okrog potoka Snežak se Vam zahvaljujemo in Vas pozdravljamo.
ODBOR ZA UREDITEV POTOKA SNEŽAKA, DRAGOMER V vednost:
Župan občine Vrhnika Predsednik KS DragomerILukovica
Pred slabimi štirimi leti so bile prve lokalne volitve po reformi lokalne samouprave. Izvoljenih je bilo stosedeminštirideset županov novoustanovljenih občin in ravno toliko občinskih svetov. Mandat takrat izvoljenih se bliža koncu in po odločitvi predsednika Državnega zbora bodo imeli volivci četrto nedeljo v novembru ponovno možnost izbirati med množico kandidatov za najvišje funkcije v lokalnih skupnostih. V vseh demokratičnih ureditvah so lokalne volitve močan pokazatelj za vse politične stranke, tako pozicijske kot opozicijske. Uspeh na lokalnem nivoju za vladajoče stranke pomeni, da tudi na državnem nivoju vodijo ustrezno politiko, morebitni neuspeh pa nakazuje vladi in koaliciji, daje potreben resen premislek o začrtani poti in ciljih, ki si jih je določila. Izid lokalnih volitev je zelo pomemben tudi za opozicijo, saj le-ta poiskuša popraviti slab rezultat državnih volitev.
Novembrske volitve pomenijo višek političnega delovanja letos, kar se močno odraža tudi v delu parlamenta. Predvsem dogajanje v zadnjem mesecu kaže na bližino lokalnih volitev. Opozicijski Socialdemokratska stranka Slovenije in Slovenski krščanski demokrati nista slučajno izbrali september za svojo zahtevo po sklicu že štiriindvajsete izredne seje Državnega zbora. Na njuno zahtevo so med drugim obravnavali ukrepe za odpravo zamude pri popotresni obnovi objektov in pri spodbujanju razvoja v Posočju ter ukrepe za odpravo nepravilnosti v Ministrstvu za šolstvo in šport. Razprava o razmerah u Posočju se je končala s sprejemom novele zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju. Kljub poskusom pa predlagatelji izredne seje niso uspeli dokazati, da je minister dr. Pavle Gantar odgovoren za zamudo pri obnovi. Slabe izkušnje pri obnovi Posočja po potresu pred dvema desetletjema so vodile odgovorne na Ministrstvu za okolje in prostor, da se je tokrat treba popotresne obnove lotiti strokovno in se izogibati »ho-rukarskim« pristopom.
Razprava o ukrepih za odpravo nepravilnosti na Ministrstvu za šolstvo in šport je trajala ves teden in le politično naivnim ni bilo jasno, da je cilj napadov na šolskega ministra, dr. Slavka Gabra, doseči spremembo šolske politike, ki zagotavlja ohranjanje laičnosti javnega šolstva ter preprečuje vdor konfesionalnih vsebin v avtonomijo šolskega prostora. Desnemu delu opozicije ni uspelo z nobenim konkretnim primerom dokazati vpletenosti odgovornih na Ministrstvu za šolstvo in šport v kakršnokoli korupcijo, čeprav so v predlogu za izredno sejo napisali, da se naglo razrašča korupcija v slovenskem šolstvu. Vsekakor dogajanje na omenjeni seji ni v čast Državnemi zboru, saj je bil kljub opozorilom dveh pravnih služb, vladne in parlamentarne ter nekaj eminentnih pravnih strokovnjakov, ki so opozarjali na protizakonitost zahtev po vpogledu v zapisnike Inšpektorata za šolstvo, sprejet sklep, da je ministrstvo dolžno omogočiti vpogled v omenjene spise. Sklep je bil kljub izrecnemu nasprotovanju poslancev Liberalne demokracije Slovenije sprejet in je v nasprotju z zakonom o upravnem postopku ter zakonom o varovanju osebnih podatkov. Poslanska skupina LDS se je po želji po zagotavljanju zakonitosti odločila predlagati oblikovanje preiskovalne komisije, ki bi bila v skladu z ustavo in veljavno zakonodajo pristojna raziskati vse okoliščine primera, ko je sin znanega podjetnika neupravičeno opravljal maturo. Toda predlog žal ni bil sprejet. Primer kaže na žalostno dejstvo, da nekateri slovenski politiki ne priznavajo temeljnega pravila demokracije in ustavnega načela delitve oblasti, ki je razdeljena na zakonodajno, izvršno in sodno. V konkretnem primeru gre za poseg zakonodajne veje v sodno, saj je šolska inšpekcija takoj po končanem inšpekcijskem pregledu vso dokumentacijo poslala pristojnemu tožilstvu. Tako je jasno, da so insinuacije o popravljanju in skrivanju dokumentov, ki so jih predlagatelji izredne seje naslovili na šolsko ministrstvo, iz trte izvite. Državni zbor po končani razpravi ob vzdržanih glasovih poslancev Slovenske ljudske stranke ni sprejel sklepa o osebni odgovornosti dr. Slavka Gabra glede afere J:J: ter odkupom stavbe Ljudske pravice za potrebe Pravne fakultete v Ljubljani. Seveda pa zgodba s tem še ni končana, kajti predstavniki SDS in SKD so že napovedali vložitev zahteve po interpelaciji.
Na bližino volitev kaže tudi dogajanje, povezano s sprejemanjem predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3. Gre za zakon, ki ga je že jeseni leta 1996 dal v proceduro poslanec Jože Potrč in ki so ga v prvi obravnavi podprle vse parlamentarne stranke. Že pred drugo obravnavo so se v javnosti pojavila zelo različna gledanja na zakon, ki v bistvu rešuje razvojne probleme v Zasavju. Termoelektrarna Trbovlje 2 je praktično na koncu svoje življenjske dobe in je potrebna temeljite prenove ali pa jo je treba zapreti in zgraditi novo termoelektrarno. Seveda je nadaljnje obratovanje elektrarne zelo vezano na usodo obratovanja Rudnika rjavega premoga v Trbovljah ter s tem tudi na usodo tisoč in več rudarjev. Zaprtje rudnika bi povzročilo še precej večjo stopnjo brezposelnosti in bi brez nadomestnih programov povzročilo močno nazadovanje celotne regije. V LDS smo se ob tehtanju pozitivnih in negativnih učinkov izgradnje TET3 odločili, da zakon podpremo in glasujemo proti predlogu matičnega delovnega telesa, odbora za finance in monetarno politiko, ki je predlagal, da bi zakon vrnili v prvo obravnavo. Sprejem tega predloga bi praktično pomenil ustavitev projekta izgradnje TET3. Razprava in poznejše glasovanje o predlogu zakona je ponovno razdelil parlament na dvoje. Zanimivo in pomenljivo je dejstvo, daje zakon podprla, razen dveh poslancev, tista parlamentarna večina, ki ji je ob prvem sestavljanju vlade zmanjkal usodni šestinštirideseti glas. SLS se tokrat ni vzdržala, temveč je glasovala v sozvočju s krščanskimi demokrati. Verjamem, da jih je rezultat glasovanja zelo presenetil.
Na predvolilna dogajanja bo prav gotovo močno vplivala tretja obravnava Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki ga bo Državni zbor obravnaval na trenutno potekajoči deseti redni seji. Pojavlja se precej zahtevnih pravnih vprašanj, povezanih z veljavnostjo zakonskih določil za jesenske volitve, saj predlog zakona precej spreminja pristojnosti župana glede na občinski svet. Vlada je predlagala amandma, po katerem bo župan predstavljal občinski svet, ga skliceval in tudi vodil, ne bi pa imel pravice glasovanja. V zvezi s tem še ni jasno, ali bodo kandidati za župane lahko kandidirali na listah za občinske svetnike. Ni še jasna usoda precejšnjega števila amandmajev na zakon. Sam sem sopodpisnik amandmaja, ki govori o nerazdružljivosti funkcije župana z nobeno drugo neposredno izvoljeno funkcijo v času trajanja njegovega mandata. Ce bo amandma sprejet, za kar pa ni veliko možnosti, saj mu poleg številnega županskega lobija v parlamentu nasprotuje tako vlada kot tudi komisija za lokalno samoupravo, se bodo morali župani, ki so hkrati tudi poslanci, odločiti, katero funkcijo bodo opravljali v prihodnje. Ker sem prostorsko omejen, končujem z obljubo, da bom o zakonu širše poročal v naslednji številki Našega časopisa.
Riehard Beuermann
Kaj je z obnovo Posočja?
Potres v Posočju na velikonočno nedeljo letos je povzročil veliko materialno škodo. Ljudje iz vse Slovenije so se samoiniciativno odzvali in poskušali pomagati prizadetim vsak po svojih močeh. Pri tem pa se je pokazalo, da je veljavna davčna zakonodaja ovira pri izkazovanju pomoči. Zato smo Slovenski krščanski demokrati vložili predlog zakona, s katerim bi oprostili plačilo davka in carin tiste, ki finančno ali materialno pomagajo v potresu prizadetim prebivalcem Posočja. Ob prvi obravnavi smo ga umaknili, ker je vlada zatrdila, da je že pripravila tak predlog zakona za obnovo Posočja, kjer so te oprostitve že upoštevane. Kot se je pokazalo kasneje, to ni bilo res.
DZ je 19. maja 1998 sprejel Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSP), s katerim bi čim hitreje odpravili posledice velikonočnega potresa ter hkrati omogočili razvoj tega demografsko najbolj ogroženega območja. Vendar je bilo treba tudi ta zakon popravljati. V juniju, dva meseca po potresu, se ni še nič resnega dogajalo. V večini primerov se popotresna obnova še ni začela, prizadeti so še vedno bivali tam, kamor so jih začasno izselili, v zabojnikih, pri sorodnikih in prijateljih. Vsi ti čakajo na pomoč države. Prizadete občine Bovec, Kobarid in Tolmin so konec junija ugotavljale, da se pri obnovi ni še nič premaknilo. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sicer ustanovilo komisije za popis in oceno škode, ocenjevanje škode pa se je vleklo več mesecev. Po zakonu je edino MOP pristojno za organizacijo obnove, zato občani sami niso smeli poskrbeti za svoje domove. V juniju državne tehnične pisarne niso niti na enem objektu začele s sanacijskimi deli. Tudi Svet za razvoj je vlada imenovala šele konec julija. Stranki SKD in SDS sta zaradi nerazumnega zavlačevanja z začetkom obnove in zbiranja sredstev julija zahtevali sklic izredne seje DZ. Ta se je začela šele 16. septembra. Prav tako smo Slovenski krščanski demokrati posredovali pri predsedniku vlade dr. Drnovšku ter ministru za okolje in prostor dr. Gantarju. Sklic izredne seje je bil namenjen predvsem temu, da bi pospešili aktivnosti pri obnovi Posočja. Ne smemo pozabiti, da so postali ljudje v Posočju zaradi čakanja, kdaj bodo smeli začeti obnavljati svoje domove, nejevoljni in malodušni, posebno še, ker se vlada očitno ne zaveda dejstva, daje pred vrati zima, ki je v Posočju precej bolj huda kot v Ljubljani, se prej začne in kasneje konča. Da bo letošnja /ima huda, nam napovedujejo ineterologi, čutimo pa tudi na lastni koži. V prizadetih vaseh Posočja se sezona gradbenih del konča že v sredini oktobra, ob normalnih zimah.
Spremembe zakona, za katere se je zavzemala SKD na izredni seji DZ, so bile povezane s sredstvi solidarne pomoči v obliki nepovratnih finančnih sredstev ali pomoči v materialu. Naše stališče je bilo, da sredstva solidarne pomoči ne morejo biti dvakrat obdavčena. V DZ s preglasovanjem ni bilo sprejeto, da bi bila osnova za dohodnino zmanjšana za velikost donacije. Proti temu sta enotno nastopili tako LDS in SLS. Ljudje iz Posočja niso mogli razumeti in so bili presenečeni, ker denarja, npr. 67 milionov SIT, zbranega v akciji Primorci - Primorcem organizatorji akcije niso smeli sami neposredno razdeliti med prizadete v potresu. Denar je moral biti razdeljen prek Rdečega križa Slovenije, sicer bi morali prejemniki plačati 25 % davka. Drug problem je bil povezan z razdelilnikom razvojne pomoči (po 43.členu zakona). Podjetje in obrtniki so želeli natančne podatke o nepovratnih sredstvih, o višini in posojilnih pogojih. Teh informacij ni bilo. Kako začeti popotresno obnovo in razvoj pri takem stanju?
Prav potres pa je prinesel veliko idej (več kot 500), kako pospešiti razvoj krajev, kako oživiti Posočje. V predlogu vlade so bila le za kratkoročna vlaganja (I leto). Kratkoročna vlaganja ne morejo dolgoročno spodbuditi gospodarstva. Pri tem ni upoštevano, da letos ni bilo skoraj ničesar investiranega v gospodarstvo. Turizem, obrt, industrija reagirajo šele po nekajletnih vlaganjih.
Ob razpravah o sanaciji prizadetih objektov, predvsem tistih v občini Bovec, so predstavniki MOP kritično ocenjevali tudi sanacijo po potresu leta 1976. Zato je MOP deloval tokrat izredno natančno, hkrati pa za razmere prizadetih ljudi veliko prepočasno. Tehnične pisarne 21. julija niso še niti na enem objektu začele s sanacijo v vseh treh občinah. Šele 30. julija je državna tehnična pisarna objavila, da tisti, ki želijo pričeti s predhodno obnovo dimnikov in kritin, lahko začnejo po predhodnem pregledu in dovoljenju strokovnjakov. Počasnost potrjujejo tudi tehnični podatki. Po načrtih gradnje naj bi letos popravili (sanacije in rekonstrukcije) od skupno 3433 objektov, ki so bili poškodovani, 560 stavb, in leta 1999, 910. Od novogradenj naj bi letos zgradili le 10 hlevov, kar je bilo obelodanjeno tudi v vseh časopisih. Živina, ki se je lahko do srede septembra še pasla na planinah, je morala imeti prednost pred ljudmi. Ostane pa 160 novogradenj za prihodnje leto. Po ocenah bi za ta dela potrebovali 160 gradbenih ekip, ki lahko delujejo le 7 mesecev na leto. Teh pa, pri tem da finančna stran ni urejena, ni. Do 28. avgusta je bilo saniranih 10 objektov, pri 54 je delo še potekalo. Kaj je to od 3433? Že ti podatki zadostujejo, da si lahko predstavljamo, kako počasna je sanacija Posočja. In koliko bo stala državo oz davkoplačevalce? Ocena škode je 2,6 miljarde SIT, za sanacijo objektov pa bo potrebno 5,2 milijarde SIT.
V potresu so bili poškodovani tudi kulturni spomeniki in sakralni objekti. Skoda je bila ocenjena na približno 850 milijonov. Te bo obnovilo Ministrstvo za kulturo, ki bo pripravilo tudi načrte obnove.
Še vedno velja ljudski rek "Kdor hitro da, dvakrat da", le za državno tehnično pisarno za obnovo Posočja tega ne moremo trditi.
Helena Hren Vencelj
STAROVRHNIŠKI KOTIČEK
Ekološka osveščenost nekaterih krajanov
Čeprav Komunalno podjetje Vrhnika redno odvaža odpadke iz naše krajevne skupnosti, opažamo, da se nekateri posamezniki v krajevni skupnosti zelo neodgovorno obnašajo do okolja in ne upoštevajo predpisov na tem področju.
Lep primer sta spodnji fotografiji, ki sta nastali pri pokopališču na Stari Vrhniki (slika 1) in pri industrijski coni Pod Hruševco (slika 2). Celo pokrov od straniščne školjke se je znašel v posodi za
bio odpadke, da ne omenjamo še drugih odpadkov, ki se znajdejo v tej posodi. Prav tako pozivamo krajana, ki je odložil gradbeni material v Grivcih, da ga čimprej odstrani, ker je njegova identiteta znana. Ponovno vas prosimo, da v bio posode odlagate samo odpadke, ki so navedeni na posodi, nikakor pa ne gradbeni material in druge odpadke, ki sodijo na deponijo oz. v posode za mešane odpadke,
V zadnji številki Našega časopisa je bil v Starovrhniškem kotičku objavljen zapis o pohodu Stara Vrhnika - Triglav.
Objavljen je bil tudi seznam vseh tistih, ki so pohod materialno ali finančno podprli. Pomotoma je iz tega seznama izpadla firma Orel d.o.o., zato se g. Jelku Orlu opravičujemo in se mu zahvaljujemo za pomoč.
F. Petkovšek
Devetdeset let gasilcev na Stari Vrhniki
Zadnjo soboto v avgustu je bilo na Stari Vrhniki zelo zanimivo in veselo. Prostovoljno gasilsko društvo je praznovalo devetdeset let od ustanovitve. V ta namen je pred gasilskim domom potekala slovesnost, na kateri so bili kol častni gostje prisotni podpredsednica GZS Marinka Cempre Turk, predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk. poveljnik GZ Vrhnika Pavel lii/jan, častni poveljnik Urban Žirovnik, tajnik GZ Ciril Kos, župan Vrhnike Vinko Tomšič in predsednik KS Stara Vrhnika Janez Grom.
Posebno mesto na slavnostni tribuni je pripadlo Antonu Ho-movcu, kije član starovrhniških gasilcev že od leta 1937. V svojem govoru je poudaril zadovoljstvo nad delom sedanje generacije mladih gasilcev in na kratko preletel spomine na njegove začetke.
Najstarejši še živeči član Andrej Caserman, ki je član že od leta 1928, pa se zaradi šibkega zdravja slovesnosti ni mogel udeležiti. Na proslavi so predstavili še popolnoma obnovljeno brizgalno iz leta 1938, ki jo je tajnik PGD Roman Pust obnavljal dolgo časa. Brizgalna bo na ogledu v gasilskem domu, ki bo služil še kot majhen muzej dosedanjega razvoja gasilskega društva.
Bevški gasilci se selijo
Res je!
Z veseljem vabimo krajane , vse prijatelje in s i m pa t ize rje PGD Bevke, da se nam
pridružijo 25.10.1998 ob 15.00 uri v novih prostorih našega društva.
Mesec oktober - mesec požarne varnosti bomo gasilci v Bevkah začeli na novih temeljih in z novim zagonom. Uspeli smo zgraditi nove prostore, ki bodo omogočili varnejše in boljše delo. V preteklih mesecih je bilo združeno res veliko ljudi, moči, živcev in sredstev. Profe-
sionalno in prostovoljno delo, kot ga gasilci še kako poznamo in to ne samo ob gradnjah, obnavljanju in vzdrževanju tehnike in opreme, marveč tudi ob vsaki intervenciji veliko štejejo tudi pripravljenost in žrtvovanje prostega časa.
Lahko rečemo, da ljudje v Bevkah cenijo gasilstvo, da pa nekako opažamo, da novi časi nosijo s seboj tudi nove naloge in obveznosti, ki jim bomo lahko kos le kadrovsko močni, usposobljeni in enotni.
Oktober 1998 je za nas srečen mesec in to srečo želimo deliti z vsemi članicami, člani, veterani in mladimi. Preteklo obdobje: uspeli mladih na državnem gasilskem tekmovanju, izgradnja novih prostorov in nenazadnje uspešno delo na intervencijah so garant za delo naprej.
Zato se skupaj povese-limo in proslavimo uspehe 25. 10.1998 ob 15.00 uri.
Vabljeni!
Predsednik PGD Bevke Vinko Keršmanc
Vsi govorniki so pohvalili trud sedanje generacije starovrhniških gasilcev, ki so v zadnjih nekaj letih obnovili dom, priskrbeli obnovljeno orodno vozilo, obnovili izrabljeno opremo in pričeli z načrtnim šolanjem svojih kadrov.
Seveda je treba poudariti, da bi vse to težko storili, če jim ob strani ne bi stali vaščani, ki so nesebično pomagali z denarjem, delom ali materialom.
Po končani slovesnosti se je program nadaljeval z veselico na igrišču sredi vasi, kije trajala pozno, ce|o v jutranje ure,. Višek večera pa je bil točno opolnoči, ko je podjetje llamcx na veliko veselje vseh prisotnih pripravilo veličasten ognjemet.
, 'mi
V Stojanovem imenu - hvalal
Pred letom dni smo v Našem časopisu predstavili člana DI Vrhnika - Stojana S. Delno smo predstavili tudi njegovo hudo neozdravljivo bolezen in težave, s katerimi se srečujeta Stojan ter zavod v katerem prebiva. Pereč problem je v zdravilih za njegovo bolezen, ki so žal na negativni listi, torej so samopla-čniška, česar pa naš član ne more plačevati. Da bi olajšali težave Stojanu in domu, kjer je nastanjen, smo spomladi speljali akcijo zbiranja sredstev za nujno potrebna zdravila. Z veseljem ugotavljamo, da v obrtnikih oziroma podjetnikih, katerim smo poslali kuverto z opisom akcije in bianco položnico, še žari žarek sočutja, saj se je zbralo na posebni številki NLB 600.000,00 SIT. Z zbranim denarjem skrbno gospodari odbor, sestavljen iz predstavnikov DI Vrhnika, OO RK Vrhnika in Župnijske Karitas Vrhnika.
Iz tako zbranih sredstev našemu članu vsak mesec pošljemo 5.000,00 SIT žepnine, saj je brez dohodkov, z Zavodom Ponikve pa tudi mesečno ugotavljamo porabo zdravil in po izdelani specifikaciji stroškov odobravamo delež izračuna, ki znaša od 30 do 50 tisoč SIT. Z doslej zbranimi sredstvi bomo uspeli v zdajšnji višini plačevanja vzdržati do marca ali aprila 1999. Zato že zdaj pozivamo na vse sočutnega srca: Poskušajte zopet darovati, saj tako blažite hudo bolezen našega občana. Društvo DI Vrhnika bo v začetku leta 1999 zopet poprosilo obrtnike in podjetnike naše občine za ponovno darovanje za Stojana.
Še enkrat v imenu S. S. prisrčna hvala.
DI Vrhnika OO RK Vrhnika Župnijska Karitas Vrhnika
DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV VRHNIKA
Že dvanajstič skupaj
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Septembrski utrinki iz Doma upokojencev
V Močilniku je bilo zelo živahno.
Pranja Stular, najstarejša med udeleženci srečanja, je povedala, da sta jo gor držala delo in skromno življenje.
Tudi letos je Društvo upokojencev Vrhnika, že dvanajstič, priredilo družabno srečanje svojih članov, starih 75 in več let. Kar 350 jih je in na naše pisno povabilo se jih je srečanja udeležilo 138 aH 40%.
Ob prihodu v Močilnik so jih pogostili z "majcenim" aperitivom, ki sta ga v ta namen podarila gospoda Jože Suštaršič - Stebel in Jelko Orel.
Zbrane, med katerimi so bili tudi gostje in člani upravnega odbora društva, je pozdravil predsednik društva Janez Pečar in vsem zaželel prijetno popoldne. Še posebno je med prisotnimi pozdravil 96-letno gospo Franjo Štular in 91-letnega gospoda Andreja Caser-mana. Posebne pozornosti pa je bila deležna gospa Terezija Sladic, ki je prav tisti dan praznovala svoj 91. rojstni dan. Ob izrečenih čestitkah in lepih želja še za prihodnja leta so jim bila izročena še skromna darilca.
Spomnili smo se tudi naših dveh najstarejših članov društva - gospe Frančiške Brenčič
Andrej Caserman je povedal, da ga pri močeh ohranjajo prijateljice čebele.
Terezija Sladic je 18. septembra dopolnila 91 let.
(Juričeve), ki bo 21. septembra dopolnila 97 let, in gospoda Janeza Petriča, ki bo 23. oktobra dopolnil 94 let. Ker se srečanja zaradi bolezni nista mogla udeležiti, smo se dogovorili, da ju obiskali na domu in jima izročili skromna darilca.
K veselemu razpoloženju je prispevalo zelo lepo vreme, pa glasba Janeza Kogovška, ki je marsikoga zvabila na plesišče. Svoje zasluge pa ima tudi kolektiv Močilnika, saj so ajdovi žganci in obara teknili prav vsem.
Vsem, ki so kakor koli prispevali k uspelemu srečanju, se v imenu društva iskreno zahvaljujem, še posebno kolektivu Močilnika in gospodu Janiju Marinčiču, Pekarni Vrhnika in njenemu direktorju Andreju Košaku za podarjene krofe, Jožetu Šušteršiču, Jelku Orlu in vsem članom Upravnega odbora društva, posebno pa še članicam, ki so skrbele za sprejem in namestitev vabljenih.
In še nekaj podatkov o našem društvu.
V letu 2000 bomo praznovali 50-letnico obstoja društva,
v katerem je včlanjenih že 1.388 članov -885 žensk in 503 moških. 1.038 članov je mlajših od 75 let, od 350 vabljenih članov pa je:
- 30 starih več kot 90 let
- 151 od 80 do 90 let
- 169 pa od 75 do 79 let.
311 jih živi na svojih domovih, drugi pa v domovih upokojencev: 37 na Vrhniki, po ena članica pa v Kranju in Bokalcih. Društvo ima
svoja Pravila. Vodi ga Upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnica in blagajničarka društva ter 9 članov. Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj enkrat na leto pa skliče Občni zbor društva, ki oceni delo za preteklo leto in sprejema smernice za nadaljnje delo. Uradni prostori so v stavbi društva na Vrhniki, Tržaška cesta 12, uradne ure pa so ob sredah in petkih tudi popoldne od 15. do 18. ure, telefonska številka je 754-624.
To priložnost izkoriščam tudi zato, da povabim vse vrhniške upokojence, ki še niso člani našega društva, naj se nam pridružijo. Društvo organizira razne izlete po domovini in tujini, razna srečanja, zabave, martinovanje, silvestrovanje, pustovanje, trgatve itn. V okviru društva delujejo: ženska in moška balinarska sekcija, krožek pletenja, enkrat na teden (od oktobra do maja) pa se naše članice udeležujejo v telovadnici Športnega društva na Vrhniki tudi rekreacijske telovadbe. Organiziramo tudi prednovoletne obiske z obdaritvami na domu in v domovih upokojencev naših članov, starih 80 in več let ter bolnih in invalidnih članov, ne glede na starost.
Na našo željo in z vašo pomočjo pa bi dejavnost društva lahko še razširili.
Člani društva imajo tudi poseben dodatni 10 % popust za letovanje v hotelu Delfin v Izoli, katerega lastnik je Zveza društev upokojencev Slovenije.
Vabimo vas - pridružite se
nam.     Predsednik Društva upokojencev Vrhnika, Janez Pečar
Člani skupine Rožmarinke so nam v Močilniku pripravili prijetno srečanje.
Na našem poletnem pikniku so nam igrali Mladi fantje iz Ligojne.
Ogledali smo si slikarsko razstavo v Cankarjevem domu.
Izlet na Vršič in Dolino Trente je bilo posebno doživetje.
Obvestilo članom DI Vrhnika_
Člane Društva invalidov Vrhnika obveščamo in obenem že vabimo v Klub invalidov, ki je namenjen dejavnosti invalidov. V oktobru bo klub odprt vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 21.30. Z 12. oktobrom bomo pričeli s turnirjem v pikadu, ki bo trajal do spomladanskih mesecev. Poleg turnirja se bodo na vašo željo dogajale še druge dejavnosti.
VABLJENI V KLUB!
DI Vrhnika
Konec septembra smo v jedilnici praznovali vsi, ki imamo rojstni dan v jukju, avgustu in septembru. Program so pripravili pevci PZ Zarja in učenci OS Ivana Cankarja.
OB MEDNARODNEM DNEVU STAREJŠIH SO STANOVALCI DOMA UPOKOJENCEV VRHNIKA
Razstavili svoje kiparske umetnine
Dom upokojencev na Vrhniki zna že veliko let poskrbeti za zanimivo kulturno življenje svojih stanovalcev. V svojih večnamenskih prostorih so se odvijale številne zanimive razstave, nastopi pevskih skupin in recitatorjev ter ostali kulturni dogodki, katere so pripravili sami stanovalci ali pa so v goste povabili druge znane in neznane nastopajoče. Predvsem zanimivo pa je le tisto, kar so znali sami pripraviti ali razstaviti, saj so s tem dokazali, da so še zmeraj v ustvarjalnem življenju in da na njih še nismo pozabili.
Ob mednarodnem dnevu starejših so v četrtek 1. oktobra pripravili v mali dvorani Cankarjevega doma razstavo svojih kiparskih del. Razstavljena dela so prav gotovo sad dela pridnih rok stanovalcev doma in predstavljajo opus šestih starejših umetnikov, ki so se združili v pravo kiparsko kolonijo.
Na otvoritvi razstave je bilo prisotnih vseh šest razstavljavcev in številnih njihovih gostov. Prav s ponosom so razkazovali svoja dela, ki so plod neke razne življenjske ustvarjalnosti. Na začetku otvoritve je prisotne pozdravila Marta Rijavec, strokovna delavka v Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, na kar je sledil kulturni program, kjer so nastopili citrar Miha Dov-žan s pevko Jožico Kališnik, igralec Pavle Ravnohrib in člana mladinskega gledališča Vrhnika "Dejmo stisn't)"
Vsi starejši so z zanimanjem prisluhnili kulturnemu
programu, ki je bil res namenjen prav njim. O kiparski razstavi, ki bo odprta do 16. oktobra, je pisatelj prim. dr. Jože Felc povedal naslednje: "Ob razstavljenih izdelkih se ne morem znebiti občutkov, kako je prav vsak predmet izpričevalec ustvarjalčevega
so darilo tistih naših bližnjih, ki svojo življenjsko resničnost doživljajo v zanje prilagojenih pogojih. Našemu dojemanju so še bolj dostopni, ker je ob njihovem ustvarjanju sočutno in vzpodbujevalno bdel njim naklonjen človek -delovna terapevtka, medicinska sestra in še mnogi drugi. Naj ta razstava pripomore k temu, da bomo naše drage, ki žive v Domovih starejših občanov, ali v kakšnih drugačnih ustanovah, sprejeli s tisto duhovno širino, ki nas bo bogatila tudi takrat, ko se bomo sami znašli na brežini drugačnosti ali izjemnosti. Zavedati se namreč moramo bridke a nadvse prijetne danosti, da smo prav vsi na istem čolnu."
Vsa zahvala za postavitev kiparske razstave in tudi za vse ostale kulturne dogodke v Domu upokojencev ima
prav gotovo delavna terapevtka Andreja Grom, ki je razstavo tudi otvorila. Svoje kiparske umetnine pa so predstavili Marija Čamernik, Ivana Debevec, Francka Mo-žina, Janez Malovrh, Vinko Barada in Pavle Smrekar.
Andreja Grom, delovna terapevtka, je najbolj zaslužna zavse kulturno življenjer v domu starejših na Vrhniki, igralec Pavle Ravnohrib je popestril otvoritev razstave.
Male glinene skulpture enega izmed razstavIjalcev
hotenja: izraziti se, se bližnjemu izročiti, ker mu je ta drag. V takšnem izročanju drugega razbiram prvobitnost človekovih duhovnih energij. Vsebina teh je zajeta v dveh besedah: dajanje - prejemanje. Če je pretakanje čustvene energije med ljudmi iskreno in nepreračunljivo, potem ji smemo reči Ljubezen. Tudi če izdelki izražajo samo plemenit namen, tudi če v njih ni akademske perfekcije, so dragoceno sporočilo ustvar-jalčeve duše. Razstavljeni izdelki so lepi tudi zato, ker
Starejši umetniki, stanovalci doma upokojencev na Vrhniki, so z neverjetnim občutkom in zadovoljstvom razstavili svoje "male"plastike.
Rokovnik za volilna opravila, ki ga objavljamo, je napisan za volitve v vrhniški občini in gaje sestavila vrhniška volilna komisija, vendar rokovniki z isto vsebino veljajo v vseh drugih treh občinah, ki izdajajo Naš časopis. Zaradi racionalnosti objavljamo samo en rokovnik, čeprav je vsaka volilna komisija sestavila svojega, ob sedanjih štirih tudi horjulska občinska volilna komisija.
Na podlagi zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Vrhnika na svoji 1. seji dne, 02.10.1998 sprejela
ROKOVNIK ZA VOLILNA OPRAVILA ZA VOLITVE V SVETE KS 22.11.1998
l.DAN 23.9.1998
10.DAN 2.10.1998
razpis volitev in dan s katerim prično teči roki za izvedbo volitev vložitev zahteve za sklic zborov volivcev v KS z večinskim volilnim sistemom
45 dni pred      vložitev predlogov kandidatur, ki se bodo določale na zborih volivcev
dnem glasovanja
8.10.1998
40 dni pred      volilna komisija pošlje predloge kandidatur za določanje na zborih
dnem glasovanja volivcev, predsednikom svetov KS
13.10.1998
16-18.10.1998    sklic zborov volivcev
19.10. - 27.10.    zbori volivcev določajo kandidate 1998
25.dan pred      pri OVK je treba vložiti kandidature oz.liste kandidatov za člane sveta dnem glasovanja KS ne glede na način kandidiranja do 19.00 ure 28.10.1998
do 18.dne pred  postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izdaja odločb o potrditvi
dnem glasovanja oz.zavrnitvi kandidature
28.10-3.11.1998
16.dni pred       določitev seznama kandidatur oz list kandidatov - žrebanje vrstnega reda
dnem glasovanja
4.11.1998
15 dni pred      Javna objava seznamov potrjenih kandidatur
dnem glasovanja
7.11.1998
7 dni pred        volivci morajo vložiti zahtevo za glasovanje po pošti
dnem glasovanja
15.11.1998
6 dni pred dnem pristojni organ potrdi volilne imenike ter jih preda OVK
glasovanja
16.11.1998
5 dni pred        predstavnik kandidatur lahko preloži seznam zaupnikov OVK
dnem glasovanja
17.11.1998
17.18.in 19.11.98 predčasno glasovanje na sedežu OVK
3 dni pred dnem zaključek javne volilne propagande glasovanja
20.11. ob 24.00 uri
22.11.1998        splošno glasovanje
23.111998        volilni odbori morajo predati volilno
po 12.00 uri      gradivo volilni komisiji KS (1 dan po dnevu glas.)
26.11.1998 28.11.1998 Vrhnika, 02.10.1998
volilna komisija KS pošlje zapisnik in material OVK (4 dni po dnevu glasovanja)
OVK sestavi poročilo o izidu glasovanja, ga pošlje županu in v objavo (6 dni po dnevu glasovanja)
PREDSEDNIK OVK Anton Plut
Občinska volilna komisija je na podlagi 40.člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93,7/94,33/94, 61/95, 70/95, 20/98) je na svoji 1. seji dne, 02.10.1998 sprejela naslednji
ROKOVNIK
ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL ZA REDNE VOLITVE ČLANOV OBČINSKIH SVETOV IN ŽUPANA, KI BODO 22.11.1998
Posamezna volilna opravila se izvedejo v naslednjih rokih (navedeni so skrajni roki) in veljajo za vse občine
DATUM: 23.9.1998 Dan: 1 dan.
DATUM: 23.09.-28.10.1998
kandidatov
Dan: l.dan - 36.dan
razpis volitev in dan s katerim prično teči roki za izvedbo volitev
Politične stranke določajo kandidate za župane in liste za člane občinskih svetov, skladno z njihovimi pravili
(25 dni pred dnem glasovanja)
DATUM: 02.10.1998 Dan: 10 dan
DATUM:02.10.1998 Dan: 10 dan
DATUM: 08.10.1998 Dan: lO.dan
DATUM: 08.10.1998 Dan: 16.dan
(45 dni pred dnem glasovanja)
DATUM: 12.10.1998 Dan: 20.dan
DATUM: 13.10.1998 določale na Dan: 21.dan
(40 dni pred dnem glasovanja
DATUM: 16. DO 18.10.1998 Dan: 24.dan
(3 dni po prejemu predlogov kandidatur)
DATUM: 19.10.do 27.10.1998 Dan: 27. do 35. dan
DATUM: 28.10.1998 Dan: 36. dan
DATUM: 28.10.1998 do 19.00 ure
DATUM: 28.10.do 03.11.1998 (do 18 dni pred dnem glasovanja)
DATUM: 4.11.1998 Dan: 43. dan
DATUM: 07.11.1998 Dan: 46. dan
(15 dni pred dnem glasovanja)
DATUM: 07.11.1998 Dan: 46. dan
(15 dni pred dnem glasovanja) .
DATUM: 15.11.1998
(7 dni pred dnem glasovanja)
DATUM: 16.11.1998
(6 dni pred dnem glasovanja)
DATUM: 17.11.1998 Dan: 56.dan
DATUM: 7.11 DO 19.11.1998
DATUM: 19.11.1998 Dan:58. dan
DATUM: 20.11.1998 DO 24.00 (24 ur pred dnem glasovanja)
DATUM: 22.11.1998 Dan: 6l.dan
DATUM: 23.11.1998 Dan: 62.dan
Volivci določajo kandidate za župane in liste kandidatov za člane občinskih svetov z dajanjem podpore na predpisanih obrazcih
Občinske volilne komisije določijo volišča
Politične stranke lahko dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov
Vložitev zahteve za sklic zborov volivcev v občinah z večinskim volilnim sistemom ter za kandidiranje župana
Vložitev predlogov kandidatur, ki se bodo določale na zborih volivcev (občine z večinskim volilnim sistemom ter župani)
Pristojni organ na krajevno običajen način razgrne volilne imenike
Volilna komisija pošlje predloge kandidatur, ki naj bi se
zborih volivcev predsednikom svetov krajevnih skupnosti ter županom (v občinah z večinskim volilnim sistemom ter župani)
Sklic zborov volivcev
Zbori volivcev določajo kandidate
Zadnji dan, ko se pri pristojnem upravnem organu lahko podpiše obrazec podpore kandidatu oziroma listi kandidatov
Pri občinskih volilnih komisijah je potrebno vložiti kandidature Dan: 36.dan oziroma liste kandidatur za člane občinskih svetov ter za župane, ne glede na način kandidiranja (zbori volivcev, politične stranke, volivci)
Postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izdaja odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature.
Določitev seznama kandidatur oziroma list kandidatov (žrebanja vrstnega reda)
Javna objava seznamov potrjenih kandikatur ter list kandidatov
Državljani lahko do tega dne zahtevajo, ustno ali pisno, popravek volilnega imenika
Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti
Pristojni organ potrdi volilne imenike ter jih preda občiskim volilnim komisijam
Predstavnik kandidatur oziroma liste kandidatov lahko predloži seznam zaupnikov občinski volilni komisiji
Predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu
Zaključek javne volilne propagande
Splošno glasovanje
Volilni odbori morajo predati volilno gradivo občinski volilni komisiji
DATUM: 23.11.1998 po 12.00 uri     Občinska volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti
DATUM: 28.11.1998 (6.dan po dnevu glasovanja)
DATUM: 12.12.1998 (20 dni po izvolitvi)
Vrhnika, 02.10.1998
Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga pošlje županu
Predsednik občinske volilne komisije skliče občinski svet (nove občine)
PREDSEDNIK OVK Anton Plut
REDNE VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI VRHNIKA (in v drugih občinah, kjer imajo svete krajevnih skupnosti)
KRATEK POVZETEK NAVODIL IZ GRADIVA, KI GA JE PRIPRAVILA REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA_
1. Kdo ima pravico pri volitvah v svete krajevnih skupnosti?
Pravico voliti in biti voljen za člana sveta krajevne skupnosti ima vsak državljan RS, ki jc na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost.
Volilno pravico volivci uresničujejo v krajevni skupnosti, kjer imajo stalno prebivališče. Kandidat mora imeti v času vložitve kandidature stalno prebivališče v krajevni skupnosti v kateri kandidira.
Volivec, ki ima pravicoglasovati, mora imeti stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti najpozneje 6. dan pred dnevnom glasovanja, ko se zaključujejo volilni imeniki in predajajo občinskim volilnim komisijam,
Izseljenci nimajo volilne pravice pri volitvah v svete KS^ ker nimajo stalnega prebivališča v taki skupnosti. '
POSTOPEK KANDIDIRANJA ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zakon pozna tri oblike kandidiranja:
- določanje kandidatov političnih strank po postopku, opredeljenem s pravili stranke;
- določanje kandidatov skupine volivcev s podpisovanje;
- določanje kandidatov na zborih volivcev.
KDO LAHKO KANDIDIRA?
Pravico kandidirati za člana sveta KS imajo volivci, ki imajo splošno volilno pravico in stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. V primeru, daje KS razdeljena na volilne enote, mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilni entoti, v kateri kandidira. Vsakdo lahko kandidira za člana sveta samo v eni volilni enoti.
KAKO DOLOČAJO KANDIDATE POLITIČNE STRANKE?
Politična stranka jc pravni subjekt, ki je vpisan v register strank po določbah Zakona o političnih strankah. Register strank vodi Ministrstvo za notranje zadeve.
Politična stranka določi kandidate v skladu z lastnimi pravili, vendar zakon določa, da lahko sodelujejo pri določanju kandidatov samo tisti člani organa stranke, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. Kandidati se obvezno določajo s tajnim glasovanjem. Stranka sprejme pravila, na podlagi katerih se izvede postopek določitve kandidatur. V pravilih je opredeljen organ, ki določa kandidaturo. Pri tajnem glasovanju smejo sodelovati samo osebe, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti za katero se določa kandidate.
Stranka mora kandidaturo priložiti tudi zapisnik ali prilogo zapisnika, iz katerega bo razvidno, kateri volivci so sodelovali pri določanju kandidature.
Politična stranka lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor se voli članov sveta, če se volitve opravljajo v KS kot eni volilni enoti.
Ob vložitvi kandidature pri občinski volilni komisije mora stranka kandidaturi priložiti tudi soglasje vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo, pravila politične stranke o določanju kandidatov, zapisnik o postopku določitve kandidatov.
V postopku določanja kandidatov je treba imenovani tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat. KAKO DOLOČAJO KANDIDATE VOLIVCI S PODPISOVANJEM?
Po določbah tretjega odstavka 109.člena ZLV lahko določi kandidate za člana sveta krajevne skupnosti skupina najmanj 10 volivcev, in sicer s podpisovanjem.
Volivec da podporo s podpisom na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov, kin sicer ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča.
Seznam je treba pred vložitvijo kandidature predati upravni enoti, ki overi podatke v seznamu in tako overjeni seznam priložiti kandidaturi.
Skupina 10 volivcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti. Posamezni volivec sme dati podporo samo eni kandidaturi.
Kandidaturo mora imeti določenega predlagatelja, lahko je to ime in priimek enega izmed volivcev - podpisnikov z dodatkom "in skupina volivcev". Tudi ta kandidatura mora imeti predstavnika, ki ne sme biti kandidat.
Volivci, ki na ta način določijo kandidaturo, so lahko tudi organizirana skupina, ki deluje na območju krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, na primer člani društva, tudi člani društva, tudi člani stranke, ki nima organizacijske oblike na območju take skupnosti, in se odločijo za tak način kandidiranja, lahko se skliče zbor občanov in na tem zboru volivci najprej določijo kandidate in nato popišejo kandidaturo itd...
Podpise pa lahko zbira katerikoli volivec ali celo posamezni kandidat - samopredlagatelj.
KAKO SE DOLOČAJO KANDIDATI NA ZBORIH VOLIVEV?
Zbori volivcev za določanje kandidatov za volitve v sveta KS se skličejo na zahtevo najmanj K) volivcev z območja KS. Zahteva mora biti vložena v K) dnem od dneva razpisa volitev pri volilni komisiji krajevne skupnosti.
Najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja je treba volilni komisiji posredovati tudi predloge kanditatur, pri čemer lahko vsak volivec predlaga največ toliko kandidatov, kot se voli članov sveta v volilni enoti, za katero se določa kandidatura.
Predlog kandidature mora vsebovati oznako volilne enote, osebne podatke kandidatov: ime in priimek , datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja.ter naslov stalnega prebivališča predlagatelja in njegov podpis. Predlogu morajo biti predložena pisna soglasja kandidatov.
Pred sklicem zbora volivcev - najpozneje 40. dan pred dnem glasovanja - pošlje volilna komisija predloge kandika-lur sklicatelju zbora volivcev ( predsedniku sveta KS oz županu občine). Le-ta v roku 3 dni po prejemu predlogov Kandidatur skliče zbor volivcev, ki se mora opraviti najpozneje v 11 -tih dnem po sklicu.
B Zbor volivcev sestavljajo volivci s stalnim prebivališčem na območju, za katerega je sklican zbor volivcev. Zbor volivcev jc sklepčen, če je navzočih najmanj 20 volivcev. Če pa je na območju, za katero je sklican zbor volivcev manj kot 100 volivcev, jc zbor sklepčen, če je navzočih najmanj 10 volivcev.
j Zbor volivcev odloča o predlogih kandidatur, ki so bili predhodno vloženi pri volilni komisiji, lahko pa na samem zboru volivci do začetka glasovanja podajo šc dodatne predloge v pisni občiki in s soglasjem predlaganega kandi-äata.
O predlogih kandidatur odločajo volivci na zborih volivcev s tajnim glasovanjem, razen če zbor volivcev soglasno sklene drugače. O posamezni kandidaturi glasujejo samo volivci - udeleženci zbora volivcev, ki imajo stalno prebivališče na območju volilne enote, za katero se določa kandidatura.
Zbor volivcev lahko določi tudi več kandidatov, kot se jih voli v volilni enoti. Po določbah zakona so namreč joločeni tisti predlagani kandidati, za katere je na zboru volivcev glasovalo najman 30 volivcev oz najmanj 15 volivcev, če ima volilna enota manj kot 500 prebivalcev. O delu zbora volivcev se vodi zapisnik, ki se ga najpozneje naslednji dan po opravljenem zboru pošlje sklicatelju zbora volivcev. Ko sklicatelj prejme zapisnik, ga pošlje volilni komisiji. Volilna komisija ugotovi, kateri predlagani kandidati so dobili potrebno podporo in so določeni za kandidate, ter posreduje kandidature občinski volilni komisiji v preizkus in potrditev.
KAJ VSEBUJE KANDIDATURA?
Kandidatura mora vsebovati : ime krajevne skupnosti, oznaka volilne enote, ime predlagatelja (organ stranke, eden izmed volivcev, zbor volivcev itd.), osebne podatke kandidatov: ime in priimek kandidata, datum rojstva, poklic in in delo, ki ga opravlja, ter naslov stalnega prebivališča kandidata. Predlagatelj mora določiti tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat, in v kandidaturi navesti njegovo ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča.
Predstavnik jc lahko navzoč pri delu volilnih komisij, pet dni pred dnem glasovanja pa lahko občinski volilni komisiji oziroma krajevni volilni komisiji sporoči zaupnike, ki spremljajo delo na voliščih. Predstavnik je tudi oseba, s katero komisija kontaktira v postopku preizkusa kandidatur in ki je tudi vročena odločba o potrditvi ali zavrnitvi kandidature.
Vsaki kandidaturi je treba priložiti pisna soglasja kandidatov . Soglasje kandidata je nepreklicno.
Kadar določa kandidaturo politična stranka, priloži še zapisnik o delu organa, kije določil kandidaturo, ter pravila politična stranke. Kadar določa kandidaturo zbor volivcev, sklicatelj zbora volivcev posreduje zapisnik o delu zbora volivcev ter predloge kandidatur, ki so bile vložene na zboru volivcev.
Pri vseh oblikah kandidiranja morajo biti priloženi seznami oseb, ki so določile kandidaturo. Kadar gre za kandidiranje s podpisovanjem, mora seznam overiti organ, ki vodi evidenco volilne pravice na upravni enoti.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
DELOVANJE SVETNIKOV LDS V OBČINSKEM SVETU OBČINE VRH NI
K A
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 1994 je Liberalna Demokracija Slovenije na Vrhniki dobila pet svetniških mest v občinskem svetu, s čimer je postala po zastopanosti druga največja. Ker so takratne pomladanske stranke imele skupnega županskega kandidata, ki je bil tudi izvoljen, se je njihovo skupno delo nadaljevalo tudi v občinskem svetu.
Svetniki z liste LDS srno takoj v začetku mandata sprejeli stališče, da smo sicer v opoziciji, vendar ne v brezglavemu in popolnem nasprotovanju poziciji. Odločili smo se, da bomo zagovarjali in podpirali dobre predloge in programe, da bomo tudi sami aktivno soudeleženi pri ustvarjanju boljše Vrhnike, ne pa da bi s političnimi blokadami zavirali in onemogočali dela v občini zaradi pridobivanja poceni političnih točk. Kako se taka naša usmeritev odraža štiri leta po volitvah?
Ker smo že ob izvolitvi na glas povedali, da želimo konstruktivno sodelovati navkljub opozicijskemu položaju, smo sprejeli mesto podpredsednika obči nskega sveta. Pri sestavljanju občinskih odborov smo ugotovili, daje delovanje občine najšibkejše na področju gospodarstva in financ. Uspeli smo z imenovanjem svojega člana g. Ronka Gostišč za predsednika Odbora za gospodarstvo, finance in proračun. S tem smo lahko vplivali na uravnoteženost in preglednost občinskega proračuna. Največji dosežek Odbora za gospodarst vo in finance pa je zagi itovo dejstvo, da je občina Vrhnika med prvimi v Sloveniji sprejela usklajeno delitveno bilanco z Občino Borovnico.
Leta 19% seje Občinski svet začel intenzivno ukvarjati z izgradnja nove šole. Kljub finančno nespretno zastavljenemu projektu smo svetniki LDS na osnovi dejstev, da novo šolo zaradi dvoizmenskega pouka in devetletke nujno potrebujemo, podprli odločitev za novo šolo že v začetku. Ob zadnjih proračunskih pogajanjih smo nadaljevanje izgradnje nove šole ponovno podprli, kljub poizkusom iz vrst SDS in SLS, da se projekt ustavi.
Z vztrajanjem, da se v zdravstvu, začno dogovarjati o ohranitvi in izboljšanju doseženega nivoja storitev, smo dosegli ustanovitev Komisije za osnovno zdravstvo pri Občinskem svetu, kjer so vključeni tako nosilci dejavnosti kot uporabniki. Komisijo vodi naš svetnik dr. Primož Rus. V teh in mnogih drugih primerih so bili v preteklih štirih letih odločilni glasovi in mnenja svetnikov iz. vrst LDS. Naša opozicijska pot je bila predvsem konstruktivna in popolnoma usmerjena v razvoj in napredek Vrhnike. Sedaj pa smo na točki, ko v vrstah LDS ugotavljamo, da to ni dovolj. V teh štirih letih smo videli in na žalost še vedno vidimo mnoge neizkoriščene razvojne možnosti v gospodarstvu. Občino je potrebno odpreti, privabiti uspešna podjetja od drugod. Razcvet malega gospodarstva, kakršnega lahko
vidimo v Trzinu, pomeni tudi več denarja za ceste, kanalizacijo, odvoz smeti - pa tudi za šolo, igrišča, šport in kulturne dejavnosti. Vidimo te priložnosti za občino, pa jih iz opozicije seveda ne moremo izpeljati. Vidimo tudi možnosti za nekatere druge, tradicionalne dejavnosti v našem okolju: kmetijstvo, turizem povezan z. Barjem, vidimo tudi pot do reševanja problematike odlaganja odpadkov. Naše možnosti vidimo v tršem pogajanju z državo in v tem. da postanemo pobudnik regionalnega povezovanja. Vsega tega pa ni mogoče opraviti iz opozicijskih vrst. Zato sem se odločil. LDS pa me je pri tem podprla, da na volitvah 22. novembra letos kandidiram /.a župana Vrhnike. Vsak dan lahko poslušam želje in ambicije prebivalcev naše občine, vem, kako vam pri tem lahko pomaga Občina, zato sem prepričan, da boste volilci novembra dobro vedeli, kako voliti.
Predsednik OO LDS Vrhnika Tomislav Grom
Vse pobude in vprašanja nam lahko posredujete osebno vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00 ali telefonsko na številko 752-001. Sprejeli Vas bomo v naših prostorih na Cankarjevem trgu 8 (pritličje).
Poslanec Državnega zbora in član LDS Vrhnika Richard Beuermann ima uradne ure vsak ponedeljek od 9.00 do 10.00 na občini Vrhnika
Obvestilo članom in simpati/erjem LDS
11.11.1998 bo srečanje s podpredsednik LDS gospodom Mag. Tonetom Ropom, v dvorani PAVZA, trg Karla Grabeljška 3.
i    I" T
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Občinski odborVrhnika
Cankarjev trg 8, tel.752 001
Članice in člane Liberalne demokracije Slovenije ter simpatizerje vabim, da se udeležijo
zbora članic in članov
Občinskega odbora LDS Vrhnika,
ki bo v petek 16. oktobra 1998 ob 18.00 uri
v dvorani Pavza na Trgu Karla Grabeljška 3.
Dnevni red zbora:
1. Izvolitev delovnih teles zbora
2. Potrditev zapisnika zbora članic in članov z dne, 9.3. 1998
3. Priprave na lokalne volitve
4. Razno
Občinski odbor LDS Vrhnika predsednik Tomislav Grom
Obisk ministra Gantarja na otvoritvi razstave Ljubljansko barje je predsednik Vrhniške LDS g.Tomo Grom izkoristil za pogovor o ekoloških problemih občine Vrhnika
LDS Vrhnika na Internetu http://www.lds.si/LDS/00/Vrhnika/    Gremo naprej!
POGOVOR Z ŽUPANOM VINKOM TOMŠIČEM PRED JESENSKIMI LOKALNIMI VOLITVAMI
"Želim dokončati začete projekte"
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik jc za nedeljo, 22. novembra 1998 razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Na teh volitvah , ki bodo druge po osamosvojitvi Slovenije, bomo tako izbirali med kandidati za štiriindvajset-članski občinski svet in med kandidati za župana. Sočasno s temi volitvami pa bodo potekale tudi volitve za člane svetov krajevnih skupnosti. Večina strank je že določila svojega kandidata za župana, medtem ko se kandidatne liste za svetniška mesta še sestavljajo.
Stranka slovenskih krščanskih demokratov je na seji svojega izvršilnega odbora med drugim sprejela tudi sklep, da bo na volitvah nastopila samostojno, njen kandidat za župana pa bo dosedanji župan Občine Vrhnika, gospod VINKO TOMŠIČ. Povezovanje z drugimi strankami pa ni izključeno v morebitnem drugem krogu volitev za župana.
Ob tej priliki smo z županom opravili naslednji pogovor:
• Na volitvah leta 1994 ste bili s prepričljivo večino glasov izvoljeni že v prvem krogu. Med občani do sedaj tudi
Želel sem, da se ponovno srečava v tem času, ko se bližajo volitve. Spomladi sva s podjetnikom Jelkom Orlom govorila tudi o tem, da ga mikajo politične funkcije, vsaj namignil je na to, da bi ga zanimalo županovanje.
• Sedaj, ko se bliža čas izbire kandidatov, te sprašujem, kako si se odločil?
V tem času sem se pozanimal o mnogih stvareh in ugotovil, da me močno zanimajo. Odločil sem se za kandidaturo. Popraviti pa te moram, ko praviš, da je to politična funkcija. Mojc mišljenje je, da to ni čisto tako. Župan mora biti nekaj več in ne samo to. Mora znati pravilno, predvsem racionalno, usmerjati občinsko upravo v tekočem delu in razmišljati razvojno o delu, ki pomeni perspektivo za občino in to tako, da deluje v prid čim večjega števila občanov. Seveda ne zapostavljam njegove politične funkcije, menim le, daje ta bistveno manjša kot jo v splošnih razgovorih pojmujemo. Menim, da se spolitiziranost županove funkcije odraža v zmanjšanem pomenu poslovnega posluha, kar negativno vpliva na razvojne odločitve predvsem v primerih, ko je potrebno sprejemati odločitve na daljši rok.
• Si pri svoji odločitvi že upošteval drugačnost gledanja na županove dolžnosti?
Ravno to je moje vodilo pri kandidaturi. Kot predsednik krajevne skupnosti sem bil v podobnem položaju, le na nižjem nivoju. Tu sem omenjeni način že uveljavljal v praksi in izkazalo se je, da je uspešen. Problemi na županovanju so neprimerno večji in zajemajo širše področje dela, toda tudi možnosti so mnogo večje in če jih pravilno usmerjaš, so rezultati kot posledica ugodni za širše prebivalstvo. Večino življenja sem sc tudi spopadal s poslovnimi odločitvami, čeprav na nekoliko drugačnem področju in nivoju. Pokazalo se je, da sem bil kar uspešen. Kot župan bi torej združil eno in drugo prakso in se preizkusil.
• Kako misliš nastopiti na volitvah?
Nisem strankarski človek in medstrankarski spopadi se mi zdijo mnogokrat bolj ovira kot pa zagon napredku. To se lahko vidi v mnogih občinah po Sloveniji. Srečo imamo,
ni bilo slišati glasnejših kritik v zvezi z vašim delom. Ali ste se morda zato odločili za ponovno kandidaturo za župana?
Volilni rezultat iz leta 1994 ni imel nobene vloge pri odločitvi, da pristanem na ponovno kandidaturo. Kar zadeva kritike pa se stvar pred volitvami lahko tudi spremeni. Znano je, daje kritiziranje nasprotnega kandidata v predvolilnem obdobju lahko tudi eden izmed načinov za privabljanje pozornosti volil-cev.
Za kandidaturo sem se odločil na pobudo stranke in ker tudi sam osebno želim dokončati začete projekte, izpolniti še neizpolnjene obljube in se soočiti z novimi izzivi in nalogami. Ocenjujem, da imam dovolj volje, moči in motivacije, da lahko tudi v naslednjem mandatu uspešno vodim občino.
• V odgovoru ste omenili tudi začete projekte in še neizpolnjene obljube. Ali nam lahko poveste, kaj ste imeli pri tem v mislih in kaj štejete za uspehe preteklega obdobja?
Najprej moram poudariti, da k uspehom oz. pozitivnim rezultatom občine, ki se odražajo predvsem v zadovoljnih občanih, prispeva vrsta dejavnikov. Med njimi zaseda pomembno mesto pripravljenost čim širšega kroga ljudi za sodelovanje pri reševanju krajevnih zadev. Pri tem imajo v naši občini pomembno vlogo krajevne skupnosti in njihova vodstva. Že večkrat sem se namreč prepričal, da se proračunska sredstva najbolje oplemenitijo v tistih krajevnih skupnostih, kjer imajo jasno zastavljene cilje in so složni. V svojem mandatu sem se zato zavzemal za čim enakomernejši razvoj vseh delov občine, ob upoštevanju njihovih geografskih, gospodarskih in drugih specifičnosti. Pri teh prizadevanjih pa je bil
da je v naši občini manj tega. Programsko pa se mi zdi, da mi je Združena lista še najbolj blizu, zato sem bil vesel, da so mi ob moji objavi takrat še neodvisne kandidature ponudili tudi svojo podporo. Po tehtnem premisleku sem se odločil, da jo tudi sprejmem. Tako bom nastopil kot nestrankarski kandidat pri Združeni listi kot županski kandidat in na listi za občinske svetnike druge volilne enote. Smatram, da imam tako nekoliko večje možnosti, kot če bi nastopal kot neodvisni kandidat brez možnosti nastopa tudi na svetniški listi.
• Katere večje probleme v občini si ob tehtanju svoje kandidature že zasledil?
Teh je vsekakor preveč za eno mandatno obdobje in kdo ve kateri problemi se bodo še pojavili. Z načelne strani je treba vse probleme evidentirati in jih stalno obravnavati enakovredno ter v vsakem momentu skušati najti rešitev na najbolj racionalen in najmanj boleč način. Menim, da smo v preteklosti nekatere probleme zanemarili, jih celo nekoliko pozabili in tako nismo pripravljeni na njihovo reševanje, ko je to najbolj potrebno, oziroma ko se nam ponudi priložnost. Prevečkrat se podrejamo tudi pritiskom posameznikov ali skupin in zadovoljujemo manjšo populacijo kot bi bilo potrebno. Ko bomo k temu dodali še z evropsko unijo usklajene predpise, bomo ugotovili cel kup omejujočih faktorjev, na katere se nismo pripravili in zaostanek za razvitimi občinami bo narasel, namesto da bi upadel. Prav zaradi tega je nujno sprotno evidentiranje problemov in istočasno tudi prilagajanje ciljev.
• Z vprašanjem sem mislil na bolj konkretne probleme, čeprav je tvoj osebni pristop k reševanju problemov na splošno tudi zanimiv.
Trenutno se rešuje izgradnja nove osnovne šole. Po uspešnem referendumu za izgradnjo in neuspešnih pogovorih z ministrstvom za šolstvo, je bilo odločeno, da se izgradnja prilagaja količini sproti pritečenega denarja, kar pomeni, da bo šola zgrajena v 4 - 5 letih. Vsekakor je to predolgo obdobje, v katerem pa se vložena sredstva ne koristijo. V tem trenutku bi bilo potrebno poiskati variante z možnostjo ugodnih po-
seveda največji omejevalni faktor denar.
Med največje uspehe preteklega obdobja štejem sprejem odločitve za investicije v šolstvo, ki so jo občani podprli tudi z uspešno izglasovanim samoprispevkom. Program samoprispevka zajema gradnjo nove šole z večnamensko telovadnico na Vrhniki in gradnjo športnih površin pri Osnovni šoli Log-Dragomer. Objekt nove šole na Vrhniki, ki bo nudila prostorske pogoje za dokončno uvedbo enoizmenskega pouka in pogoje za devetletno osnovno šolo, je prav te dni dobil streho.
Ob ostalih večjih investicij, ki so bile izvršene ali pa so v zaključni fazi, naj omenim samo: rekonstrukcijo ia asfaltiranje ceste Podlipa - Smrečje, asfaltiranje ceste Bevke - Blatna Brezovica, primarno vodovodno omrežje na Zaplani, asfaltiranje ceste na Pokojišču, I. fazo plinifikacije Vrhnike, rekonstrukcijo magistralne ceste od priključka na avto cesto do Sinje Gorice, ureditev trga pri sodišču, izgradnjo in adaptacijo več socialnih stanovanj...
Med neizpolnjene obljube želim na prvo mesto postaviti ureditev nove komunalne deponije. Kam s komunalnimi odpadki je sicer vprašanje, ki je aktualno v celi Sloveniji, vendar nam pristojna ministrstva pri reševanju tega problema žal ne stojijo ob strani. Pri tem mislim na obljubljeni projekt regijskih odlagališč, ki bi lahko kvalitetno rešil ta problem. V občini neuspešno iščemo lokacijo za novo deponijo že skoraj deset let, vendar še nismo našli dokončne rešitve. Sočasno so potekali dogovori tudi s sosednjimi občinami o možnostih izgradnje skupne deponije, ki tudi še niso obrodili sadov. Po-
sojil in tako gradnjo zaključiti prej, saj bi tako učinki, dolgoročno gledano, pokrivali višino obresti. Ugodne kredite sc da dogovoriti že z izvajalcem, posebno v primeru, ko prevzame celotno gradnjo, kar pa v našem primeru ni slučaj in se zato sprašujem, čc je morda tu priložnost že zamujena. Še posebej pa jc taka situacija neugodna v primeru morebitnih reklamacij, saj sc bodo izvajalci izgovarjali drug na drugega, posledice pa bomo nosili sami.
Dolgoročno pa se je potrebno lotiti problema srednje šole. Po končani osnovni šoli naši otroci potujejo na srednje šole po širši ljubljanski regiji in tudi v Postojno in Idrijo. S srednjo šolo bi jih vsaj nekaj obdržali v domačem okolju, v še kako pomembnih letih dozorevanja. Zdi sc mi, da jc cilj v naslednjih letih izvedljiv vsaj v smislu izpostave.
Vsekakor je težje rešljiv problem otroškega varstva. Seveda je nujno potrebna gradnja novega objekta. Ta naj bi se odvijala iz istih sredstev kot izgradja šole (proračun, op.p.) s tem, da so za samoprispevek manjša. Problem pa jc še nekoliko večji ker ne gre samo za nadomestni objekt pogorelega vrtca, temveč tudi za prenos kapacitet iz »poštnega vrtca«, ki so že dolgo neprimerne in dolgoročno gledano morda tudi za reševanje »IUV - ejeve-ga vrtca«, za katerega se bo najemna pogodba tudi nekoč iztekla, ker se stavba po nekaj nadaljnih letih vrača cerkvi. Za otroke iz »pogorelega« vrtca ni varna niti sedanja začasna lokacija, saj se najem prostorov od Ministrstva za obrambo podaljšuje na vsakega pol leta in
hvaliti pa velja vsekakor Komunalno podjetje Vrhnika, ki je z uvedbo ločenega zbiranja in s sortiranjem odpadkov krepko podaljšalo dobo uporabe deponije na Tojnicah. Menim, da je še vedno potrebno razmišljati o regijskih deponijah ali vsaj deponijah, ki bi služile več sosednjim občinam. Strokovno zbiranje, sortiranje in ekološko dopustna predelava odpadkov, lahko pomeni donosno dejavnost in nova delovna mesta.
Med še neizpolnjene obljube pa moram vsekakor prišteti tudi asfaltiranje ceste na Zaplani in dokončno rešitev težav krajanov Verda, nastalih zaradi povečanega obratovanja kamnoloma..
• Dokončati začeto, izpolniti vse dane obljube, je verjetno prvi del vašega volilnega programa? Kaj pa imate še v načrtu oz. čemu bi dali poudarek v primeru ponovne izvolitve?
Najprej bi poskrbel za dokončanje investicij, ki so bile sprejete s programom občinskega samoprispevka in za ostale nerealizirane naloge. Od pomembnejših investicij, ki čakajo občino v naslednjem obdobju je tudi izgradnja novega vrtca na Vrhniki. Sedanja namestitev otrok v vojašnici na Stari Vrhniki je začasna in ne najbolj primerna.
Na področju cestne infrastrukture bo potrebno pričeti tudi z rekonstrukcijo in asfaltiranjem ceste proti Pokojišču. S tem bi delno olajšali pogoje bivanja občanom na tem področju in omejili dodatno odseljevanje.
Za ponoven zagon gospodarskih dejavnosti, bo z ustreznimi prostorskim načrtovanjem potrebno zagotoviti zemljišča za gradnjo obrtnih in industrijskih objektov. Zagotavljati pa bo potrebno tudi nekaj zemljišč za
tako dvakrat letno trepetamo pred odpovedjo zasilnih prostorov. Šolska in varstvena problematika, bi torej morala biti vsakodnevno prisotna ne samo v občinskem prostoru, temveč tudi na pristojnih ministrstvih. Med aktivnostmi, ki bi se jih kot župan lotil najprej, bi bila inventura vsega občinskega premoženja s pregledom dosedanjega koriščenja in bodočimi možnostmi. Morda se prav tu skriva ključ do nekaterih rešitev.
• Med krajani mnogo govorimo tudi o komunalni urejenosti kraja. Znane so akcije o zbiranju odpadkov in osveščanju občanov, pri čemer je »komunalski Ogrizek« razred zase celo na slovenskem nivoju, a v smeteh se bomo, vsaj videti je tako, prav kmalu utopili.
Na komunalnem področju je najbolj pereč problem skoraj zapolnjeno smetišče. Čeprav eno najbolj urejenih smetišč v Sloveniji, je mimogrede dokončno zapolnjeno, ki je pridobilo sloves zaradi sortiranja sekundarnih surovin, ima tehnologijo le svoji velikosti in finančnim sredstvom primerno. Vsaka drugačna lokacija ali organizacija bo zahtevala dodatna vlaganja. Vrhnika je o rešitvi problema toliko časa oklevala, da smo sedaj prisiljeni voziti odpadke na deponijo v Logatec. Res je, da smo čakali na rešitve iz države o tako imenovanih regijskih smetiščih in zato nismo želeli sprejeti nove začasne lokacije, res pa je tudi, da problema nismo gledali širše in morda ponudili rešitev, ki bi zadovoljila širši prostor. Področje odpadkov postaja z gospodarskega vidika vedno bolj zanimivo, s tehnološkega vse bolj zahtevno, z ekološkega vse manj sporno in iz zaposlitvenega vse bolj interesantno. Idejno so stvari v premisleku in jih podpiram v upanju, da bodo upoštevani vsi parametri v prid prebivalstva kot tudi gospodarnega ravnanja.
• V samostojni Sloveniji Vrhnika ni doživljala posebno hudih gospodarskih pretresov, kot je bil to slučaj v mnogih drugih krajih, a vse bolj se šušlja, da to še prihaja. Kaj se da tu pomagati?
Na gospodarskem področju občina nima pomembnih pristojnosti, pri tem pa ne trdim, da se nc da nič pomagati. Predvsem se mi zdi, da bi z izgrajevanjem infrastrukture v mnogocem izboljšali pogoje za razvoj gospodarstva. V prvi vrsti se kaže potreba po obvozni magistralni cesti, ki bi nekoliko razbremenila pregost promet v središču
kolektivno in individualno stanovanjsko gradnjo.
Na področju urejanja prostora bo morala občina tudi zagotoviti sredstva in izpeljati odkup zemljišč za preselitev dela vojaškega vadbišča , s Stare Vrhnike na področje Raskovca. S tem bi občina pridobila ustrezna zemljišča za druge namene. Več razgovorov z Ministrstvom za obrambo o tej temi, je bilo opravljenih že do sedaj.
Vrhničanipa moramo intenzivno razmišljati in si prizadevati tudi za to, da pridobimo na Vrhniki srednjo šolo. Menim, da bi bila najprimernejša gimnazija, ki daje mladini dovolj široko in kvalitetno znanje. Glede na število srednješolcev, ki se vozijo v šole v Ljubljano in v ostale občine ni bojazni, da šola ne bi bila zasedena. Če bi nam uspelo pridobiti kvaliteten profesorski kader, bi pridobili dijake tudi iz sosednjih občin. Gimnazije uspešno delujejo tudi v občinah, ki so manjše od Vrhnike, zato ne vidim razloga, da ne bi resno razmislili o tej ideji.
• Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje s sosednjimi občinami in kaj menite o predlagani razdelitvi Slovenije na regije?
Sodelovanje s sosednjimi občinami je »Josedaj potekalo predvsem na dveh področjih. To je na področju izdajanja NAŠEGA ČASOPISA in na projektu varovanja barja. Prepričan sem, da se bo sodelovanje v bodoče razširilo tudi na druga področja, kjer bo imelo več občin skupen interes. Tu imam v mislih predvsem prostorsko načrtovanje in že omenjeno komunalno deponijo.
Glede regij menim, da ni toliko pomembna njihova velikost in število, temveč dejstvo, da se v regije povezujejo občine s sorodnimi interesi in pogoji. Po
mest odkar je obstoječa magistral-ka skozi mesto spremenjena v mestno cesto. Obvozna cesta bi istočasno približala nekatera področja gospodarsko razvijajočim predelom in tako vspostavila normalne prometne tokove. Peš cona Stare ceste je za nekatere stvarnost, za druge utopija. Realnost je nekje v sredini; zato pa bi morali sedanje prehode iz parkirišč na Staro cesto urediti ljudem privlačno in jasno razvidne. Pri tem bi morali tudi poslovnežem in stanovalcem Stare ceste omogočiti promet pod skupno dogovorjenimi pogoji. Tudi asfaltiranje cestne povezave v Žiri je treba zaključiti,saj povezava pridobiva vse bolj na veljavi. Zaplano po načrtovanem asfaltiranju ceste pa je potrebno usmeriti v turistične tokove, kar bo ob dokončanju vodovoda še nekoliko lažje. Posebno poglavje, ki se povezuje na gospodarstvo in bo v bližnji prihodnosti vse bolj omejujoče, je področje čiščenja odpadnih voda. Z zaostrovanjem predpisov bodo nekatere gospodarske veje le težko obstale, čc ne bodo priključene na učinkovite čistilne naprave. Zalogaj je vsekakor pretežaven, zato v bližji prihodnosti še ne bo mogoča rešitev brez povezave s sofinanciranjem države. V pomoč gospodarstvu vsekakor sodi tudi nadaljevanje izgrajevanje industrisko obrtne cone za Hrušico ali celo odpiranje še katere. Spomnim sc, daje Vrhnika v dolgoročnem planu imela v mislih kar nekaj lokacij, kijih bi bilo treba ponovno preveriti in prilagoditi potrebam, predvsem za razvoj malega gospodarstva. Videti je, da z porastom dejavnosti mnogi preraščajo domača dvorišča, zato jim je treba organizirano na strokovni ravni pomagati. Tudi sam sem s svojo firmo prešel vse te faze razvoja in so mi zato težave širjenja gospodarske dejavnosti še bolj poznane. V dobro gospodarstva pa se bo nujno posvetiti tudi urejenosti kraja v celoti, saj poslovni partnerji neradi zahajajo v neurejeno okolje, še slabše pa je, čete po tem sodijo. Ureditev Stare ceste jc začetek urejanja za prijetno počutje za gosta, upam, da bomo nadaljevali z ureditvijo Tržaške, Idrijske, Voljčeve, Poštne in še katere neurejene ceste.
• Združena lista socialnih demokratov ima svojo parolo »ODPRl-MO TA PROSTOR«. Ker je to stranka, ki te na volitvah podpira, te sprašujem, kaj o tej paroli misliš ti?
Parole so vedno kratke in jedrnate, pri tem pa naj bi imele čim več vsebine. Meni se ta parola za vrhniške razmere zdi še posebno po-
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
moji oceni ne bi bila smotrna vključitev Vrhnike v regijo, v kateri bi bila tudi Ljubljana. Iz dosedanjih izkušenj lahko trdim, daje odnos večjih mest do manjših primestnih občin največkrat mačehovski, kar je zaradi različnih interesov tudi razumljivo.
• Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje z občinskim svetom? Ali ste imeli kot član stranke Slovenskih krščanskih demokratov, ki ima v občinskem svetu največ, to je osem od štiriindvajsetih članov, »privilegiran« položaj?
Sodelovanje z občinskim svetom ocenjujem kot zelo dobro. Pri delu sveta se skoraj ni čutilo, kateri stranki pripada posamezni član. Vsi smo se zavedali, da v svetu oz. na seji nismo zaradi sebe ali zaradi stranke, ki nas je kandidirala marveč zato, da po najboljših močeh delamo v korist občanov. Tako ni bilo pomembno, s katere strani je prišel posamezni predlog. Če je bil koristen , so ga podprli tudi ostali. Ker nobena izmed strank v svetu sama nima zadostne večine, nisem imel pri vlaganju predlogov na seje sveta nobenega »privilegija«. To je tudi prav, saj sem se moral zato skupaj s pripravljala gradiv bolj potruditi oz. biti bolj prepričljiv.
Pozitivno ocenjujem tudi prispevek odborov in komisij, kot posvetovalnih teles občinskega sveta. Njihova sestava je poleg strokovne pomoči občinskemu svetu omogočala tudi medstrankarsko usklajevanje predlaganih odločitev. Tako pomoč želim tudi bodočemu občinskemu svetu.
S.A.
membna. Naša občina zemljepisno leži na mejnem področju ljubljanske, notranjske in celo goreniske regije in nikoli prav ne vemo kam dejansko sodimo. Iz pretekloski se spomnim, da smo uradno sodili v ljubljansko okolico skupaj denimo s Kamnikom, Litijo, Kočevjem in še nekaterimi, s katerimi nismo imeli kaj posebno skupnega, razen pri seštevanju statističnih podatkov razvoja obrobja velikega mesta. Mnogo boljše stike pa smo v tistem času imeli denimo s Cerknico in Postojno pa tudi z Idrijo. Vse to je preteklost, na kateri se lahko učimo. Trenutno smo pred oblikovanjem novih regij in možnost imamo, da sc vključimo v regijo, ki bi nam dejansko odgovarjala. Celo mislim, da bi morali storiti kaj več in postati vodilni kraj v regiji, ki se po eni izmed varijant oblikuje na zahodnem robu mesta Ljubljane. Mnogo skupnega imamo v tem prostoru in manjše kot so občine manj problemov lahko rešuješ znotraj občinskih meja. Širše gledano ta parola pomeni vstopanje v državne in preko tega tudi v evropske programe, ki se pojavljajo v vedno večjem številu in lahko bistveno prispevajo k reševanju občinskih problemov bodisi strokovno kol tudi finančno, kar nam bi moralo biti še posebej zanimivo. Problem odpiranja prostora do vseh tem programov pa vidim v strokovni pripravi na vstopanje v programe in menim, da smo predvsem kadrovsko premalo pripravljeni in tudi usposobljeni, zato nam lahko stvari odtekajo mimo. Odprimo ta prostor v ožjem smislu pa razumem kot odpiranje do ljudi, do njihovih problemov in težav, do odprtega in demokratičnega dialoga, za katerega menimo, da je že vspostavljcn a je dejansko do tega šc dolga pot.
• Na koncu bi se ti rad zahvalil, da si se odzval moji želji za razgovor. Nisva mogla zajeti vsega, kar zanima volilce, a upam, da se boš udeležil še kakšnih razgovorov v volilni kampanji in tam neposredno odgovarjal na vprašanja občanov.
Seveda sc bom skušal udeležiti čim več organiziranih razgovorov predvsem v drugi volilni enoti in neposredno odgovarjati tudi na Radio Vrhnika, v kolikor se bomo z njimi uspešno dogovorili. Osebno pa me občani in volilci dobijo vsak delavnik med 10. in 15. uro na telefonu 755- 747, kjer se bom rade volje pogovoril z njimi. Če me slučajno ne bi dobili, pa lahko pustijo svojo telefonsko številko in jih bom poklical na dom.
Še enkrat hvala za prijaznost in nasvidenje. H. B.
POGOVOR Z JELKOM ORLOM, KANDIDATOM ZA ŽUPANA OBČINE VRHNIKA
Ali gre zdaj zares?
Oboinski odbor Vrhnika
Zakaj nimamo skupnega kandidata
Predvolilni čas je čas analiz in načrtov za prihodnje obdobje. Govorijo uspešne akcije, odgovore pa terjajo vsi neizpeljani načrti. Predsedstvo OO-SDS Vrhnika ima za dolžnost, da volivce občine Vrhnika informira o ključnih stvareh minulega obdobja. O programu in načrtih bomo podroben prikaz objavili v naslednji številki Našega časopisa.
Naše delo v Občinskem svetu, pa tudi v njegovih odborih in komisijah ocenjujemo za uspešno. Prepričani smo, da volivci spremljajo delo strank kakor tudi delo občinske uprave in da rezultati volitev niso plod glasnosti predvolilne kampanje temveč, plod opravljenega dela.
Občinski odbor SDS na občinskem nivoju dosledno uresničuje načelno politiko stranke SDS, ob tem pa sodeluje v vseh dobronamernih dogovorih in akcijah v okviru občine.
V zadnjem obdobju je naša stranka pridobivala na ugledu in članstvu. Iz anonimne stranke leta 1992 je na zadnjih državnozborskih volitvah dobila skoraj 18 % glasov volivcev v občini Vrhnika. Našemu kandidatu je tako za las ušel poslanski mandat, kar imamo za izjemen rezultat in potrdilo našega dela.
Ocenjujemo, da ne bo dobro za Vrhniko in njene občane, če bodo cilji opravičevali sredstva tako pri posameznikih kot pri strankah. Neiskrenost pri dogovarjanju pa je pripeljala do lobiranja "po vrhniško", kakor se kaže v zadnjem času.
Izstop člana iz OO-SDS je stvar posameznika, še posebno če ima utemeljen razlog, menimo pa, da nima ob tem nobene moralne osnove, da hkrati obdrži vse položaje in mandate, ki jih je dobil na listi stranke SDS na zadnjih volitvah. To ni v skladu s statutom, še manj pa s kodeksom SDS.
- G. Zmago Solina je prišel do mandata svetnika Občine Vrhnika in člana občinskih odborov kot član SDS. Kmalu po izvolitvi je izstopil iz stranke in kljub javnemu opominu, naj mandate vrne, tega ni storil. Kot moralno opravičilo je javno objavil članstvo v OO LDS Vrhnika.
- G. inž. Alojza Suhadolca, ki je bil dolgoletni član in predsednik OO-SDS Vrhnika, za volitve v Državni svet predlagajo leve stranke, izvoljen pa je bil s podporo članov sveta SLS. Podprli so ga tudi elektofji, izvoljeni s podporo levih strank,
žreb pa je odločil, da on postane državni svetnik. Takoj nato je moral iz naše stranke izstopiti. V začetku se je potegoval za mesto župana na listi SLS, zdaj pa naj bi na listi OO-SLS Vrhnika zbiral glasove - seveda simpatizerjev SDS. Mandata svetnika in člana odborov na Vrhniki, ki jih je dobil preko naše stranke, pa tudi on ni vrnil. Ocenjujemo, da je to dejanje čista prevara volivcev.
- G. dr. Marjan Vezjak je kot predsednik OO-SDS Vrhnika kandidiral za poslanca v Državni zbor. Za las nam to ni uspelo. Na velik napor odbora in članov SDS ob njegovi promociji je g. Vezjak pozabil, saj bo po zadnjih podatkih tudi on kandidiral na listi OO-SLS Vrhnika. Tudi to potezo razumemo kot lov na glasove simpatizerjev stranke SDS.
Prehajanje iz stranke v stranko zaradi boljših ponudb in ozkih osebnih interesov nima nič s samim programom in opredelitvijo stranke, pač pa je to le iskanje privilegijev posameznikov in njihovo igranje z volivci. Seveda le toliko časa, dokler ne bodo volivci tega uvideli in kaznovali.
Vsak odhod iz naše stranke je za nas težak, ni pa to nič slabega, če upoštevamo, da se stranka s tem čisti ter da to vpliva na njeno večjo enotnost in na njen večji ugled.
Stranka ostaja in bo še naprej načelna in bo vztrajala na dosedanjih usmeritvah.
Postavljanje skupnega kandidata in določene druge skupne akcije z drugimi, programsko podobno usmerjenimi strankami so vedno plod kompromisov in trdnih dogovorov, ki pa jih morajo upoštevati vsi udeleženci, pa naj bo to ustni dogovor ali pa podpisana pogodba.
Leta 1994 smo se dogovorili (SKD; SLS in SDS) da bomo skupno podprli kandidata SKD g. Vinka Tomšiča. Nobena od preostalih dveh strank tako ni prijavila svojega protikandidata. Sestavni del dogovora pa je tudi bil, da bomo v naslednjem mandatu dali podporo kandidatu iz ene od preostalih dveh strank.
Celotno štiriletno obdobje sodelovanja je potekalo v tem duhu. Bila so seveda tudi nestrinjanja, predvsem na tistih področjih, kjer se problematika ni reševala ali pa se s samim načinom reševanja nismo strinjali.
- Pristop k gradnji šole je bil preuranjen in neprofesionalen (čc gledamo delež republiškili sredstev, ki naj bi jih dobili, a jih ni in ogromne vsote najetih posojil), kar bo obremenjevalo Vrhničane še dolga leta. Sredstev s strani vrhniške občine ni namreč še nihče zahteval, na Ministrstvu pa tudi nihče ni nič podpisal in s tem zagotovil sredstva).
- Ostalo je vrsto odprtih vprašanj v odnosu s Slovensko vojsko, ki bodo dolgoročno slabo vplivala na razvoj Vrhnike.
- Prednostno reševanje otroškega varstva (predlog SDS) ni bilo upoštevano.
- Ostajajo odprta vprašanja centralne čistilne naprave, novo smetišče, kanalizacija, urejevanje preostale infrastrukture, kar bo moralo zaradi nove šole počakati.
Čas bo pokazal, ali so bila naša stališča pravilna. Ponovna kandidatura g. Vinka Tomšiča pa nas je glede na vse dogovorjeno izpred štirih let osupnila. Dobili smo celo očitek, da
pred štirimi leti nismo hoteli podpisati nekega dokumenta o podpori županu (nam ni znano, zakaj ga g. Suhadolc takrat ni podpisal, drugi pa za ta dokument nismo vedeli). Neverno, zakaj nam g. Vinko Tomšič tega ni povedal že leta 1994, ko smo skupaj hodili po KS, ga promovirali in trosili svoj čas in denar.
Najtežje pa je sprejeti dejstvo, daje bil dogovor leta 1994 pri nekaterih sprejet s figo v žepu.
Žal se tako o ponovnem skupnem kandidatu nismo mogli dogovoriti, in prav je, da vse to vedo tudi simpatizerji in volivci stranke SDS, neopredeljeni in vsi drugi.
Tudi tako se ruši slovenska pomlad na Vrhniki in nekateri to s pridom izkoriščajo.
Na nasvet OO-SKD Vrhnika, naj v pomladnem duhu podpremo g. Vinka Tomšiča (v drugem krogu volitev) ima samo en odgovor.
Imamo enega kandidata in to je g. Andraž Gruden - dosedanji predsednik krajevne skupnosti Vrhnika - Breg.
Predsedstvo OO-SDS Vrhnika
VABILO
Občinski odbor SDS na Vrhniki vas vabi na
JAVNO TRIBUNO,
ki bo v petek, 16.10.1998, ob 19. uri v sejni sobi Doma KS Vrhnika, Tržaška cesta 11.
Gosta javne tribune bosta poslanca Državnega zbora dr. Jože Zagožen, predsednik Odbora Državnega zbora za gospodarstvo, in Pavel Rupar, župan občine Tržič.
Pogovor bo o: - težavah gospodarstva na Vrhniki; - problemu brezposelnosti; - lastninjenju; - lokalni samoupravi.
Vljudno vabtfeni!
Slovenska ljudska stranka
Podružnica Vrhnika
prireja v mesecu novembru tematske pogovore:
Velika dnevna migracija in ustrezna prometna ureditev 6. novembra 1998 ob 19. uri v Dragomerju. Gost bo Žarko Pregelj, državni sekretar na Ministrstvu za promet in zveze.
Kmetijstvo v občini Vrhnika v luči pričakovane reforme in vstopanja Slovenije v EU10. novembra 1998 ob 19. uri v Verdu. Gost bo Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sožitje Slovenske vojske in razvojnih perspektiv Občine Vrhnika 13. novembra 1998 ob 19. uri v Domu Karla Grabeljška, kulturno prireditveni center PAVZA. Gost bo mag. Alojz Krapež, minister za obrambo.
Ob pogovorih bomo predstavili program in kandidate Slovenske ljudske stranke za lokalne volitve.
Vabljeni!
Upravni odbor SLS - podružnice Vrhnika
Kaj moramo vedeti o medvedu
Letos so bili vsi mediji polni najrazličnejših informacij o opažanjih medveda in o škodah, kijih ta povzroča .živinorejcem. Ljudje so zato hitro ugotovili, da se je številčnost medvedov v zadnjih letih zelo povečald. Nekateri so vedeli celo povedati, da se je v Slovenijo zateklo veliko medvedov iz Bosne in Hivaške pred tamkajšnjimi vojnimi spopadi. Sistematična štetja medvedov tega ne potrjujejo. Strokovnjaki trdijo, da je populacija medveda v Sloveniji razmeroma stabilna in že več let šteje 300 - 350 živali.
Po mnenju poznavalcev so razlogi, ki so privedli medveda v bližino naselij, različni. Prvi je, da se njihove življenjske možnosti v dosedanjih odmaknjenih okoljih slabšajo. Številne novozgrajene gozdne ceste so sicer omogočile lažje spravilo lesa iz gozda. Hkrati pa so omogočile številnim pohodnikom, kolesarjem, motoristom, gobarjem in vsem drugim nedotaknjene narave željnim obiskovalcem pravcati vdor v še tako odmaknjene kotičke gozda.
Drugi razlog je tesno povezan s prvim. Medvedje se morajo na bližino ljudi vse bolj privajati, če to hočejo ali ne, saj se pred njimi preprosto nimajo kam več umakniti. Hkrati na podlagi "osebnih " izkušenj kaj kmalu ugotovijo, da jim ti ljudje v gozdu pravzaprav nič nočejo. Ko se medved privadi ljudi v njegovem gozdnem okolju, se ne boji približati njihovim bivališčem in naseljem.
Tretji razlog za približevanje medveda naseljem so za medveda boljše možnosti prehranjevanja v bližini naselij. Tam so: detelja, mlečna koruza, žita sadje in drobnica.
Četrti, za nekatere poznavalce najpomembnejši razlog je, da nekateri neodgovorno odmetavajo užitne odpadke na neurejena smetišča okrog naselij. Na takih je mogoče najti kruh, nagnilo sadje in celo klavske odpadke od zakola domače živine. Inteligentni medved ve, da s takih smetišč nikoli ne bo odšel s praznim želodcem. Zato jih kaj hitro vključi v svoj življenjski prostor in se na njih začne redno pojavljati.
Hkrati je vedenje o medvedu pri od narave vse bolj odtujenih ljudeh skromno. Zardi nepoznavanja se pojavljata nezaupanje in strah. Temu prepogosto sledi sovražno ukrepanje in uničevanje.
Gozdarska založba pri Zvezi gozdarskih društev je izdala drobno brošurico z naslovom Srečanja z medvedom. V njej želi avtor Anton Sinto-nič predstaviti medveda takšnega, kakršen v resnici je. To ni dobrodušno nenevarno bitje, kot tudi ni krvoločna zver, ki si predvsem prizadeva prizadejati človeku škodo. Je pa medved prvobitno bitje, ki poskuša preživeli v zanj vse bolj neugodnih razmerah. Zato je sožitje z njim mogoče samo, če ga skušamo razumeti in ne soditi po lastnih merilih.
Anton Simonu) sodi, da moramo o medvedu vedeli naslednje:
Medved je največja evropska zver. Potencialno sicer lahko resno ogrozi življenje človeka, vendar se to - če ga človek k napadu ne izzove - zgodi izredno redko. Večja je možnost, da človeka zadene strela, kot da ga napade medved. Kljub temu je treba tudi to možnost upoštevati in ob srečanjih z medvedom ustrezno ravnati.
Medved sicer ima zversko zobovje, vendar je vsejed in se preživlja tudi z rastlinstvom. Kjer in ko ima za svojo prehrano dovolj rastlin, dosega njihov delež v prehrani tudi 95%. Glavnina mesne hrane za medveda so ličinke in žuželke, kijih išče v tleh in štorih. Pospravi pa tudi vsako mrhovino, ki jo s svojim izrednim vohom zazna na velike razdalje. Loti pa se tudi vseh živih živali, tako divjih kot domačih. Noben medved ne vidi v človeku prehrani namenjenega plena in zato človeka nikoli namenoma ne zalezuje in lovi. Zato o ravnanju medveda pri srečanjih s človekom ne odloča njegova lakota, ampak predvsem občutek ogroženosti in presoja, kako se tej grožnji umakniti.
Medvedu je človek predvsem naravni nasprotnik, kateremu se je najbolje na daleč izogniti. Medved - in medvedka z mladiči - se človeku navadno hitro umakne samo, če pravočasno zazna njegovo bližanje. Zato so srečanja z medvedom redka tudi na območjih, kjer je razmeroma pogost.
Medved izredno dobro sliši in še bolje voha, pač pa dosti slabše vidi. Zato je medveda zelo težko presenetiti in se mu neopazno približati. Tudi v najbolj ugodnih razmerah od blizu lahko presenetimo predvsem medveda,
zatopljenega v razkopavanje štorov ali druge načine iskanja hrane, ali medvedko, ki jo zamotijo mladiči in ji nekoliko popusti siceršnja čuječnost. Ravno v bližnjih srečanjih z medvedom, še zlasti z vodečo medvedko, pa lahko postane izid srečanja v znatni meri odvisen tudi od človekovega ravnanja.
Medved napade človeka samo, če se počuti skrajno ogroženega, medvedka pa tudi, če domneva, da človek ogroža njene mladiče. To pomeni, da se mora človek ob srečanju z medvedom in še zlasti z vodečo medvedko izogibati vsega, kar bi mu dajalo videz napadalca. Tak videz pa lahko vzbudijo zlasti vse hitre in sunkovite kretnje. Zato je ob bližnjem srečanju z medvedom najbolje mirno obstati, potem pa se začeti počasi in mirno umikati.
Medved napade takoj in brez zadržkov samo, če se mu človek tako tesno približa, da prekorači kritično tolerančno razdaljo. To je tista najmanjša razdalja, pri kateri se medved počuti tako skrajno ogroženega, da si pred nevarnostjo ne upa več zbežati, ampak vidi edino možno rešitev v obrambi z napadom. Enako ravna medvedka, če napadalec prekorači kritično tolerančno razdaljo pri približevanju njenim mladičem.
Kritična tolerančna razdalja ni pri vseh medvedih enaka. Pri bolj napadalnih medvedih je ta razdalja večja kot pri bolj umirjenih. Medvedke so v času, ko vodijo mladiče, bistveno bolj napadalne od samcev. Zaradi ostrih čutov in čuječnosti medvedov jc kritično tolerančno razdaljo mogoče prekoračiti samo izjemoma. Temu ustrezno so tudi ncizzvani medvedovi napadi na človeka izjemno redki. V Sloveniji se v povprečju zgodi en sam tak napad v desetih letih. A tudi tem bi se bilo moč v celoti izogniti že z opozarjanjem medveda z glasno hojo in podobnimi načini.
Na čim večjo razdaljo bo medved zaznal človeku, tem bolj zagotovo se bo izognil srečanju z njim.
Ce se je človek zelo približal kritični tolerančni razdalji, ga včasih medved skuša odvrniti od nadaljevanja z navideznim ali strašilnim napadom. Ljudje, ki pripovedujejo, kako so nepoškodovani ušli napadu medveda oziroma vodeče medvedke, so doživeli takšen navidezen in ne dejanski napad. Pravemu medvedovemu napadu skoraj ni mogoče uiti - vsaj ne brez resnejših posledic.
Postavljanje medveda na zadnje noge še zdaleč ne pomeni, da bo medved napadel, kot je zmotno prepričanih veliko ljudi. Omenjeno je že bilo, da medved slabo vidi. Zato se, ko ga posvarita zvok in vonj o približevanju nečesa nenavadnega, vzpne in postavi na zadnje noge, da bi ugotovil, zakaj pravzaprav gre. Na zadnje noge pa se vzpenja tudi med navideznim napadom, da bi naredil "večji" vtis na domnevnega sovražnika. Medved ne bo prešel iz navideznega v pravi napad, če ga k temu dodatno ne izzove napačno ravnanje, ki ga medved dojame kol napadalnega.
Janko Vidmar,
Zavod za gozdove Slovenije
10
¿ásÓpií
BREZOVICA
$mk :-i.:.Mtut ¡*t;
OK^
TOBER 1998
Županova beseda • Zupanova beseda • Županova beseda
Lep
Jesenski pozdrav
Spet namenjam najprej lep pozdrav vsem Vam in Vašim družinam z željo, da bi nas tudi sadovi našega skupnega dela vedno združevali. Ti so večji tam, kjer smo sodelavci med seboj. Skupaj se veselimo vsakega napredka ter si med seboj delimo vse, kar nam prinese življenje. Kjer pa skušajo namesto sodelovanja le gospodovati, nadomešča radost skupnosti občutek ogroženosti z vseh strani. Posledica tega je tudi neprestana zaščita lastnega položaja in sebičnosti, izražene z napadi na druge ljudi.
K temu pripomorejo tudi ne-zaccljenc rane iz preteklosti. Tudi na opisanem področju si neprestano prizadevamo, da bi izboljšali razmere. Na poseben način pa prav v oktobru:
Izboljšajmo varnost sobivanja na vseh področjih!
Ponovno Vas torej tudi v tem občutljivem času še posebej vabim k poživljanju bivanjskih skupnosti! Zastavimo si širše, vsem koristne cilje! Poslovimo se od stare miselnosti tudi na tem področju. Prizadevajmo si za to, da bomo najboljši, vendar pri tem ne pozabimo na vse ostale skupnosti in posameznike v bivanjskem okolju in prav toliko energije usmerimo v to, da bomo zaživeli odprti in dovzetni do vseh različnosti in se v dobrem vsi dopolnjevali ter nikoli izključevali, kar je žal še vedno prepogost pojav. Pomagajmo pa si tudi pri odkrivanju in odpravljanju slabega! Nadomestimo nevoščljivost in oviranje drugih s sodelovanjem in kaj hitro bomo spoznali, da Običajno slabo sploh ni slabo, ampak le skupek med seboj nepoznanih in nepovezanih večjih ali manjših dobrot. Tudi zato so še kako potrebni medsebojna srečanja in pogovori, ki ustvarjajo iz neznancev vedno nove sodelavce. Najprej sebi dopovejmo, da so vse obstoječe oblike skupnosti namenjene izboljšanju odnosov med vsemi ljudmi. Koristile pa nam bodo največ takrat, ko se bodo med seboj dopolnjevale in ne izključevale!
Ob primerjavi med občinami ugotovimo, da smo skupaj že naredili kar veliko dobrega. Tudi zato:
Vsem ljudem dobre volje se iskreno zahvaljujem
Ob vsem doživetem moram napisati tudi to, da so do sedaj vse akcije odlično uspele prav po zaslugi mnogih sodelavcev iz naše občine, domovine in iz sveta, za kar se iskreno zahvaljujem ter vse vabim, da tudi v prihodnje storimo skupaj čimveč dobrega in vsem koristnega!
Delovanje občine
Po vseh opravljenih delih je veliki večini razumljivo, daje tudi naša občina v podobni denarni stiski kot marsikatera družina. Seveda si pri tem ne moremo kaj veliko pomagati, saj velja tudi za nas pravilo, da ne moreta biti istočasno volk
sit in koza cela. Je pa prav gotovo izvedena modra rešitev, ki omogoča dragim občanom uporabo tako vrtca, male in osnovne šole kot tudi obeh zdravstvenih postaj in še marsičesa, kar tu ni navedeno. Dobronamerni občani bodo to razumeli, tisti, ki bi radi pokritizirali, pa bi to storili v vsakem primeru, mar ne?
Na vsak način prihaja na Občini do ponovnega usklajevanja želja in možnosti. Pri tem so nam vodilo državna merila, po katerih se delijo sredstva med občine. Prav tem merilom pa bo potrebno prilagoditi želje in potrebe.
Javna dela
Mojc poslanstvo je tudi v tem, da pomagam ljudem v stiski. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki mi pomagate pri organizaciji in izvedbi javnih del na področju naše občine. Se posebej me veseli, da se na ta način razvija tudi naš turistični biser Rakitna, kar je tudi eden od mnogih sadov dobrega sodelovanja med turistično-informativnim središčem Rakitna in Občino Brezovica.
Barjanski tabor Pristava 1998
Ne država, pač pa družina je temelj napredka! To poudarjam že vrsto let. Še veliko več kot to pa zaležejo dogodki, ki napisano potrjujejo v praksi. V naši občini smo ena družina. To dokazujejo mladi s svojimi vsem koristnimi delavnicami. K uspešni prireditvi pa so pripomogli tudi vsi domači. Hči je postregla z dobrim domačim pecivom, njen stari oče gospod Srečko Pri-stavec pa je vpregcl svoj vrance v kočijo in popeljal obiskovalce po bližnji in daljni okolici. Njeni starši pa so tudi navkljub delovnim obveznostim našli prijazne in spodbudne besede za vse ljudi. Prijetno je bilo tudi v družbi gospoda Srečka Erjavca in njegovega starodobnika, s katerim sta samo v letošnjem letu zbrala veliko pokalov in podobnih odličij.
Pridružil se nam je tudi naš uspešen podjetnik gospod Ludvik Span, kije imel tokrat tudi vlogo pilota in jc mnoge popeljal pod nebo. Tako je popeljal tudi župnika gospoda Janeza Kompare. Po njegovem povratku izpod neba pa smo na pobudo župnika vsi zapeli slovensko himno.
Vsem je vse dobro zaželel tudi znani zbiralec starih glasbil ter drugih stvari gospod Brane Což. Kolesarje sta zastopala gospod Miran Aleš, glavni prireditelj kolesarskih tekmovanj v naši občini, in gospod Marko Skubic, komisar mednarodne kolesarske zveze UCI. Tabor pa sta obiskala tudi naš priznani pevec gospod Branko Robinšak z mladino in načelnik za gospodarstvo in turizem v Mestni občini Ljubljana gospod Velislav Žvipelj z družino.
Mladostna zagnanost se je tudi pred mikrofonom, ki je bil dostopen vsem, prepletala z modrostjo starejših. Gospod Jože Kraljic, predsednik turističnega društva Lokvanj, je uporabil mikrofon, da je v društvo povabil mladino in jih seveda pohvalil za dosedanje sodelovanje z društvom. Gospod Srečko Pristavec, vodja odseka furmanov in lastnik prireditvenega prostora, kar ni mogel skriti veselja nad raz-vojem turizma v Podpeči. Obiskala sta nas tudi gospod Branko Rožič, projektant
naravnega parka Kamnolom Podpcč, in gospod Janez Kraljic, kateri je že bil predstavljen v eni od prejšnjih številk Našega časopisa kot ohranjevalec stare barjanske kulturne dediščine.
Pod nebo so poleteli tudi naši Bobri in potem s svojo glasbo zavrteli druščino. Pozneje so se jim pridružili glasbeniki mednarodnega ansambla Zeze band z Madagaskarja, Japonske in Mostarja, To je spet nov dokaz, da so tako glasba kot tudi občina Brezovica in Slovenska ljudska stranka brez meja!
Se posebej pa so mene in našo družino presenetili tudi moji kolegi vozniki in mi podarili pokal za uspešno vožnjo na drugem občinskem družinskem turističnem rejliju. Izročil mi ga je predsednik gospod Daniel Cerne. Društvo in njegovo delovanje pa je predstavil naš uspešen podjetnik gospod Janez Pleško, kateri si je vzel čas kljub temu, da so imeli prav takrat doma v prodajnem salonu Pleško cars dan odprtih vrat. O letošnjih balonarskih uspehih je spregovoril gospod Avi Šorn, v imenu lovcev je spregovorila gospa Vida Suštaršič in v imenu ribičev gospod Tomaž Zdcšar iz Ljubljane.
Iskrena zahvala vsem domačinom. Še posebej lastnikom in gasilcem prostovoljnega gasilskega društva Podpeč, ki so skrbeli, daje bilo vsem dobro. Enaka zahvala pa velja tudi medijem Delo, Dnevnik, Slovenske novice in Slovenske brazde, ki so prireditev najavili in tako privabili mnoge, med njimi tudi invalide, s katerimi smo že vzpostavili tudi nove stike.
V prometni nesreči je ugasnilo življenje mladega dekleta
Zadnji konec tedna v septembru nas je pretresla vest o smrti mladega dekleta na križišču pred osnovno šolo Brezovica. Žalujočim sorodnikom izražam sožalje. Vsem ostalim pa naj bo to nov opomin tudi na moje pisanje v eni prejšnjih številk Našega časopisa, ko sem življenje primerjal z brezovim drevoredom od tragičnega mesta pa do križišča s Cesto na postajo-
Za nesrečo je bilo krivih več dejavnikov. Glavna pa sta gotovo nespoštovanje omejitve hitrosti v bližini osnovne šole in neprednostne Šolske ulice.
Pokojne Lee ne moremo oživiti, lahko pa s skupnimi močmi izboljšamo preglednost križišča. O tem sem se z lastnikom žive meje pogovarjal ob izvedbi grbin na Šolski ulici. Lastnik je že podal predlog za odmik žive meje in sicer pri Šolski ulici štiri metre od robnika. Predlog je obravnaval pristojni občinski odbor in ga sprejel, pod pogojem, da se z njim strinjata tudi prometna inšpekcija in osnovna šola Brezovica. Na dan pogreba pa so mi tudi mladi (s skupno več kot stotimi podpisi) posredovali pobudo za umik omenjene žive meje. Prav tako se tudi pripravlja izvedba obnove grbin na Podpcški cesti, ki pa mora biti v skladu z novim Zakonom o cestnem prometu, natančneje s tistim njegovim delom, ki obravnava omejitve hitrosti pred vrtci in šolami.
V želji, da bi vzroke za nesreče s skupnimi močmi čimbolj omejili, vse lepo pozdravljam.
Drago Stanovnik
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE BREZOVICA Tržaška c. 390 1351 BREZOVICA
OBVESTILO
OVK je na svoji 1. sestanku, ki je bil 30.9.1998, potrdila oz. sprejela ROKOVNIK za izvedbo volilnih opravil za redne volitve članov občinskega sveta, župana Občine Bre-zovica ter članov krajevnih svetov v Krajevnih skupnostih Rakitna, Podpeč-Preserje, Notranje Gorice - Plešivica, Vnanje Gorice in Brezovica, katerega tudi v celoti objavljamo.
OVK ugotavlja, da 11.10.1998 poteče mandat dosedanji Občinski volilni komisiji, s tem seznani občinski svet.
Republiška volilna komisija ni predpisala obveznih obrazcev, vendar je sprejela sklep o
dopolnitvi obrazcev podpore kandidatom oziroma listam kandidatov, ki jo dajejo volil-ci s podpisom v postopku kandidiranja. Obrazci bodo na voljo od 5.10.1998 dalje na sedežu Občinske volilne komisije. Politične stranke naj do 15.10.1998 dostavijo predloge za člane volilnih odborov na OVK Brezovica.
28.10.1998 do 19. ure je potrebno vložiti kan-didature oz. liste kandidatur za člane občinskih svetov, žufiane, ter člane posameznih krajevnih svetov.
Posebej želimo opozoriti predstavnike kandidatur na sestanek - določitev seznama kandidatur - žrebanje vrstnega reda, ki bo 4.11.1998 ob 19. uri v sejni sobi Občine Brezovica.
Informacije lahko dobite na tel. 653-223.
Predsednica OVK Brezovica: Ivanka Stražišar
Povzetek 35. redne seje občinskega sveta
Na 35. redni seji občinskega sveta občine Brezovica, ki je potekala v četrtek, 30. julija 1998, se pravi kar sredi dopustov, vendar zaradi nujnosti obravnave dveh pritožb, so se občinski svetniki zbrali skoraj v popolni sestavi.
Mercalorju Optimi, je občinski svet na podlagi pozitivnega mnenja krajevne skupnosti in odbora za okolje in prostor dal soglasje k prometni ureditvi za izgradnjo stanovanj v obstoječi mansardi nad trgovino Mcrcator-Brezovica, s pogojem, da zagotovi parkirišče. Na predsednika občinskega sveta naslovljen jc prispel dopis, pritožba krajana Staneta Kirna glede letalskih dejavnosti v Podpeči. Dopis je obravnaval tudi odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in urbanizem, ki je ugotovil, da do tega odbora ni do sedaj prispela nobena vloga, ki bi se nanašala na izdajo soglasja za opravljanje letalske dejavnosti ali za samo letališče oziroma stezo. Po razpravi je občinski svet sprejel sklep, da začasno prepoveduje delovanje aerokluba Ljubljana na področju občine Brezovica, dokler taisti aeroklub od občinskega sveta občine Brezovica ne pridobi ustreznega soglasja za svoje delovanje na tem področju. Vse ostale zadeve bo občinski svet obravnaval na jesenski seji, do katere bodo predsedniki odborov pripravili svoja poročila o delovanju v letošnjem letu kakor tudi v svojem mandatu.
Povzetek pripravila: Ivanka Stražišar tajnica občinskega sveta
Povzetek 36. redne seje občinskega sveta
Zaradi pomembnosti 36. redne seje občinskega sveta občine Brezovica, potekala je v četrtek, 17. septembra 1998, ob 19. uri v sejni sobi Občine Brezovica, objavljamo celotno vsebino zapisnika (brez seznama prisotnih in odsotnih). Na sejo jc bila povabljena strokovna služba Mestne občine Ljubljana, oddelka za urbanizem v sestavi Marija Cerkvenik, Vesna Vesel in Mateja Dolcžal.
Dnevni red:
1. Obravnava
- Predloga Odloka o spremembah Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 in Družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986-1990, za območje občine Brezovica
- Predloga spremembe Odloka o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Rakitna (planska celota V 24 Rakitna)
- Predloga spremembe Odloka o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice
- Predloga spremembe Odloka o spremembi prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Preserje, Notranje Gorice - del in Vnanje Gorice - del (planske celote V 20 Podpcč, V 21 Preserje, V 22 Prevalje, V 23 Brezovica in V 46 Vnanje Gorice)
AD 1.
Leopold Pristavec, predsednik občinskega sveta, je prisotnim predstavil predstavnice oddelka za okolje in prostor Mestne občine Ljubljana, in sicer Marijo Cerkvenik, Vesno Vesel in Matejo Doležal, ki so pripravljale navedene predloge. Marijo Cerkvenik je prosil, da predloge na kratko obrazloži.
Marija Cerkvenik je povedala sledeče:
Predmet spremembe dolgoročnega plana občine so predvsem posamične pobude občanov, ki jih je bilo okrog 400, manjše zaokrožitve območij razpršenih gradenj, manjše širitve zazidljivih površin, nekaj sprememb namembnosti nepozidanih stavbnih zemljišč v kmetijske oziroma gozdne površine ter preveritev ustreznosti sprejetih režimov urejanja s PIA.
Obravnavanih je bilo 234 predlogov za spremembo namembnosti, od tega jih je bilo 131 zavrnjenih.
Kratek pregled postopkov priprave in sprejemanja sprememb dolgoročnega plana občine Brezovica:
Občinski svet je na svoji 23. seji dne 12. decembra 1996 sprejel sklep o pričetku priprav na spremembe dolgoročnega plana občine. Osnutek sprememb dolgoročnega plana, katerega je pripravil oddelek za urbanizem Mestne občine Ljubljana, je občinski svet obravnaval in sprejel na 25. seji dne 24. aprila 1997 in sprejel sklep o javni razgrnitvi, ki je bil objavljen v Našem časopisu (maj 1997), uradnem glasilu občine Brezovica. Javna razgrnitev je trajala od 9. maja 1997 do 9. junija 1997. Javna obravnava je potekala 5. junija 1997. Po opravljenima javni razgrnitvi in javni razpravi je bilo v dopolnjenem osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine obravnavanih skupaj 393 pobud, od katerih jih je bilo 150 zavrnjenih. Občinski svet je na svoji 28. redni seji, 2. oktobra 1997, obravnaval odgovore na pripombe iz javne razgrnitve in zavzel svoja stališča. Predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Brezovica je oddelek za urbanizem in okolje pri Mestni občini Ljubljana posredoval Ministrstvu za okolje in prostor (8. oktobra 1997). Stališča vlade Republike Slovenije občina še ni prejela, čeprav zakon za to določa 45-dnevni rok.
Predlog povečanja zazidljivih površin so pripravili na podlagi dejstev, individualnih obravnav in ogledov, in sicer tako, da ne predstavlja bistvenih neskladij v prostoru, kar pomeni zaokroževanje zaselkov in naselij, širitev in zaokroževanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč, zapolnitev vrzeli ob in v naseljih, združevanje in zaokroževanje območij razpršene gradnje v nova, manjša naselja, ki jih bo možno komunalno urejati.
Za spremembo namembnosti je predlaganih 36.5 ha površin, od tega 27.9 ha prvega območja kmetijskih zemljišč, 6.1 ha ostalih kmetijskih zemljišč in 2.5 ha gozdnih zemljišč. Iz zazidljivih površin se je v prvot-
no rabo vrnilo 17.5 ha kmetijskih in 4.8 ha gozdnih zemljišč, kar skupaj znese 22.3 ha zemljišč. Prva naloga občine v prihodnje bo nova kategorizacija prvega območja zemljišč, saj jc stanje nespremenjeno že od leta 1982.
V naslovu se ne dovoli popravka, in sicer da bi izpustili Ljubljana Vič -Rudnik. To velja do izdelave svojega plana.
Marija Cerkvenik je še dodala, da se je ministrstvo za kmetijstvo opredelilo odklonilno do vseh črnih gradenj, katerim so ostro nasprotovali in zahtevajo ponovni sestanek, na katerem bodo prisotni vsi župani primestnih občin. Predlagala je, da občinski svet sprejme predlagani prostorski plan in predlagane odloke o prostorskih ureditvenih pogojih.
Za sledeče pobude jc Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podalo negativno mnenje in sprememba namembnosti navedenih zemljišč ni bila možna:
št. zemljišča
2158/1
299/4
1127/5
1127/3
1127/9
1809
1158/5
1158/6
1158/4
1124/3
1124/15
1124/16
1124/1
1124/7
1124/4
1135/2
1135/7
1142
705
708/1
607/23
375/5
1237
1142/2
2200/9
2200/8
2200/7
596/1
598/1
597/1
375/6
299/1
1135/8
1135/3
1124/22
1812
1526/2
938
katastrska občina
Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica
Za sledeče pobude je Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave, podalo negativno mnenje in sprememba namembnosti navedenih zemljišč ni bila možna:
št. zemljišča
2158/1
98
97
94
100
katastrska občina
Brezovica
Preserje
Preserje
Preserje
Preserje
Glede pobud, za katere je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podalo negativno mnenje in sprememba namembnosti navedenih zemljišč ni bila možna, in glede pobud, za katere je Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave, podalo negativno mnenje in sprememba namembnosti navedenih zemljišč ni bila možna, ni mogoča pritožba, je obrazložila gospa Cerkvenik.
Občini Brezovica je predlagala, da čimprej začne s pripravami na izdelavo svojih dolgoročnih prostorskih planov, ki bodo vključevali tudi spremembo oziroma prilagoditev namembnosti zemljišč iz prvega kmetijskega območja v možnost pozidave oziroma v zazidljivo površino. Občanom pa jc predlagala, da na občini Brezovica ponovno vložijo svojo pobudo, ki se bo obravnavala pri naslednji pripravi dolgoročnih prostorskih planov. Obrazci se pripravijo na Občini Brezovica.
Srečko Vrčon, predsednik odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem, je povedal:
Odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem je na svoji 46. seji obravnaval predlagane spremembe in predlagane odbore ter predlagal naslednje spremembe:
- iz Odloka o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Rakitna (planska celota V24) se iz 5. točke besedila črta: velikost parcele 500 jc najmanj m-;
- iz Odloka o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice se iz 27. člena črta: 72. člen poslane novi 30. člen in sc spremeni tako, da se glasi: Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled na Občini Brezovica, upravni enoti Ljubljana, izpostava Ljubljana Vič - Rudnik in Mestni občini Ljubljana, oddelek za urbanizem;
- iz Odloka o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice sc iz 14.4 Režim varovanja zgodovinskih spomenikov in zgodovinske dediščine iz obdobja NOV z oznako S črta NOV tako, da se vsi spomeniki obravnavajo enako.
Na podlagi teh pripomb jc občinski svet obravnaval vsak predlog posebej in sicer:
Predloga Odloka o spremembah Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 in Družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986-1990, za območje občine Brezovica:
- na 3. strani se popravi VS 10/4, pravilno Komarija;
- na 3. strani se popravi VS 10/16, pravilno Bluše.
Po pregledu in vnosu popravkov je občinski svet soglasno sprejel naslednji
429. sklep:
Občinski svet občine Brezovica sprejema Odlok o spremembah Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in Družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986-1990 za območje občine Brezovica.
Predlog spremembe Odloka o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 10 Bre-
zovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice:
- na strani 15, pod 14.4 se v naslovu izpusti besedilo iz obdobja NOV;
- na strani 22, v drugi vrstici (8. člen) se zamenja beseda zlasti z le ter spremeni konec stavka, in sicer tako, da se v besedilu... na podlagi (splošnih določil odloka) soglasja Občine Brezovica... črta besedilo splošnih določil odloka;
- na strani 25 se v 27. členu izpusti zadnja alineja.
Po pregledu in vnosu popravkov je občinski svet soglasno sprejel naslednji
430. sklep:
Občinski svet Občine Brezovica sprejema Odlok o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice.
Predlog spremembe Odloka o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Rakitna (planska celota V 24 Rakitna):
- na strani 4 se v prvi vrstici zamenja ... 500 kvadratnih metrov... z 400 kvadratnih metrov;
- na strani 5, 8. člen, se izpusti zadnja alineja.
Po pregledu in vnosu popravkov je občinski svet soglasno sprejel naslednji
431. sklep:
Občinski svet Občine Brezovica sprejema Odlok o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Rakitna (planska celota V 24 Rakitna).
Predlog spremembe Odloka o spremembi prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Preserje, Notranje Gorice - del in Vnanje Gorice - del (planske celote V 20 Podpeč, V 21 Preserje , V 22 Prevalje, V 23 Brezovica in V 46 Vnanje Gorice):
- na strani 6 se v 11. členu izpusti zadnja alineja.
Po pregledu in vnosu popravkov je občinski svet soglasno sprejel naslednji
432. sklep:
Občinski svet Občine Brezovica sprejema Odlok o spremembi prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Preserje, Notranje Gorice - del in Vnanje Gorice - del (planske celote V 20 Podpeč, V 21 Preserje, V 22 Prevalje, V 23 Brezovica in V 46 Vnanje Gorice).
Mestna občina Ljubljana, oddelek za urbanizem in okolje čimprej izdela čistopis in ga z disketo dostavi na Občino Brezovica, katera objavi odloke v Uradnem listu. V Našem časopisu pa se objavi povzetek zapisnika seje občinskega sveta.
Pripravila: Ivanka Stražišar tajnica občinskega sveta
podružnica Brezovica
Obvarujmo jezero v Rakitni
V torek, 22. septembra 1998, smo v rakiškem jezeru spustili zapornico - jezero sc jc pričelo polniti. Že pred leti sc jc pokazalo, da je potrebno obnoviti nabrežine in očistiti blata jezersko dno. Poškodovane nabrežine in umetni nasip so predstavljali nevarnost za obiskovalce in kopalce jezera. Že pred dvema letoma sem pričel opozarjati na to nevarnost, vendar pri odgovornih ni bilo posluha. Kot svetnik in predsednik komunalnega odbora Občine Brezovica sem letos zgodaj spomladi prosil ostale svetnike in župana, da si jezero ogledajo.
Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem udeležencem ogleda. Po burni razpravi na seji občinskega sveta, ki je potekala v Rakitni, smo odobrili prva sredstva za obnavljanje jezera in okolice. Prisluhnila je tudi Krajevna skupnost Rakitna, saj je tudi ona prispevala delež sredstev s svojega računa. Po ogledu predsednika Turistične zveze Slovenije so nam sredstva odobrili tudi na ministrstvu za razvoj turizma in malega gospodarstva.
Kot predsednik turističnega društva Rakitna se zahvaljujem posameznim občanom in lastnikom
počitniških hiš za prostovoljne denarne prispevke.
Po odobritvi sredstev smo aprila pričeli z deli. Ob izpustu vode smo ribiški družini Barje pomagali odlo-viti ribe in reševati potočne rake. Rakitna se lahko pohvali, daje eden izmed redkih krajev v Sloveniji, ki so še ohranili potočnega raka - in to nam jc v ponos. Skupaj z ribiči smo prenesli okrog dva tisoč potočnih rakov v potoke v bližini jezera. Del potočnih rakov je ribiška družina Barje odpeljala. Izkoristil bi priliko, da pozovem vse domačine in obiskovalce Rakitne, da ohranimo potočnega raka še za naslednje rodove, s pametnim obnašanjem do narave.
Prvotno načrtovana dela so bila opravljena. Zaradi dodatno pridobljenih sredstev pa smo opravili več od načrtovanega. V teku je tudi reševanje težave lastništva jezera. Potreben pa bo še dogovor z ribiško družino o nadaljnjem gospodarjenju z vodnim življem. V načrtu jc postavitev sanitarij in nadaljnja ureditev okolice.
Marjan Šivic predsednik turističnega društva Rakitna
Priprave na lokalne volitve 1998
Slovenska ljudska stranka, podružnica Brezovica, ostaja zvesta svojim načelom tudi v bodoče! Zavedamo se prehodnega obdobja in zato gradimo vedno na družinskih temeljih, ki vsakega človeka brez izjeme priznavajo za dobrodošlega in zaželenega v katerikoli skupnosti od družine do države.
V nasprotju z vsemi ostalimi strankami ne zgubljamo dragocene energije z iskanjem zunanjih nasprotnikov in podkupovanjem ljudi. Prisegamo namreč na zdravo pamet in zaupamo v vse ljudi. Prav na ta način je tudi naš župan izredno uspešno povezoval delovna telesa občine in odlično izpeljal zelo veliko odmevnih projektov.
Upravni odbor SLS Brezovica
Gospod Marjan Šivic
Misel predsednika SLS Brezovica
Spoštovane in spoštovani!
SLS je edina stranka, ki od nastanka dalje javno vabi k sodelovanju prav vse ljudi. Seveda ne v korist stranke, temveč v korist okolja, v katerem živite in delate. V teh dneh sprejemam vaše zahvale za pomoč. Seveda se vsem zanje toplo zahvaljujem in se tudi na tem mestu iskreno zahvaljujem vsem dobrim ljudem, sodelavkam in sodelavcem! Brez vas in vašega zaupanja bi bil tudi sam nemočen. Pred nami so nove odločitve. Želim vam, da bi se spet prav odločili in da bi tudi to pripomoglo k nadaljnjemu razvoju naše lepe občine, Ljubljanskega barja z zaledjem in domovine Slovenije.
Skupni kandidat za župana strank SKD in SDS
Bližajoče se volitve za župana v občini Brezovica so vznemirile dobršen del njenih prebivalcev in seveda političnih akterjev vseh strank, delujočih v občini. Po tehtnem premisleku Odbora strank SKD in SDS smo poslali uradno ponudbo tretji pomladni stranki, SLS, za skupni nastop z enim kandidatom, ki bi ga po treznem premisleku izbrali izmed predlogov vseh treh strank. Predložili smo tudi ime enega kandidata, o katerem bi se pogajali. Isto smo pričakovali od SLS, vendar uradnega odgovora še nismo dočakali. Pač pa smo v prejšnji številki Našega časopisa prebrali, da stranka SLS podpira dosedanjega kandidata. Občinska odbora strank SKD in SDS sta zato odločila, da na volitvah podpreta skupnega kandidata gospoda Marjana Šivica. Zakaj? Postavlja se vprašanje, zakaj je sploh potreben nov župan, ko pa smo že sedaj imeli zelo uspešnega, kot se sam rad pohvali.
V občini Brezovica se je v preteklih štirih letih zgodilo marsikaj. Stvari, ki jih lahko opazi vsak, pa tudi stvari, ki vsem očem niso dostopne. O veliki večini stvari, ki so pozitivne za našo občino, nam je dosedanji župan izčrpno poročal v vsaki številki Našega časopisa. Seveda je zasluge v večini pripisal sebi. Pa to še ni najpomembnejše, čeprav so ogromno dela opravili občinski svetniki, za katere se v
tem času ni našlo kaj prida pohvalnih besed. So tudi stvari, na katere dosedanji župan ne more biti ponosen, saj se s podatkom, da ima občinska blagajna primanjkljaj v znesku, ki je potreben za njeno delovanje od ja-nuarja do avgusta prihodnje leto, ne more ravno pohvaliti. Občinski svetniki opozarjajo na finančno stanje in glasujejo o vrstnem redu investicij in namenu sredstev. Vendar župan ne izpolnjuje in ne upošteva vseh sklepov, ki jih sprejmejo svetniki na svojih sejali. Svetniki po zakonu ne morejo zamenjati župana. Lahko pa to storite Vi na volitvah, ki prihajajo. Stranki SKD in SDS sta sklenili, da potrebujemo župana, ki bo znal v sodelovanju z občinskim svetom izpeljati naloge, ki so mu zaupane. Prav tako potrebujemo župana, ki bo znal od lepih besed preiti k dejanjem. Potrebujemo župana, ki zna sredstva, ki so mu na razpolago, modro investirati, saj vemo, da je vsako, še tako ugodno posojilo potrebno nekoč vrniti. Potrebujemo župana, ki se zaveda, daje
Občinski odbor Vrhnika
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
kritika potrebna za še boljše delovanje in je ne obravnava kot metanje polen pod noge. Potrebujemo župana, ki zna prisluhniti vsem dejavnostim v naši občini in zna med njimi obuditi zdravo tekmovalnost. Nekritična pohvahi namreč kmalu ohromi stremljenje k boljšemu. Imamo solidno razvito medsosed-sko dejavnost, potrebujemo pa župana, ki se bo znal zavzeti za kulturo ter razvoj malega gospodarstva in obrtništva v občini. Potrebujemo župana, ki bo znal prisluhniti socialnim stiskam svojih sokrajanov. In na koncu, potrebujemo župana, na katerega bomo ponosni, ko ga bomo srečevali ob svečanih priložnostih ali ko ga bomo potrebovali pri osebnih zadevah. Stranki SKD in SDS sta trdno prepričani, da je Marjan Šivic pravi kandidat, ki mu bomo skupaj z Vami oddali svoj glas. Rojen je v Rakitni, kjer tudi biva. Je poročen in oče sina. Prijatelji narave ga večkrat vidijo v gozdu ali na travniku. Kot gospodar lovske družine do narave čuti veliko pripadnost, ravno tako tudi do sokrajanov, s katerimi se rad pogovori, v nedeljo po maši pred cerkvijo, kakor veleva stara navada. Sicer pa je Marjan Šivic dober poslušalec in ne mara dolgoveznih besed. Je mož dejanj, kar je s svojim delom dokazal kot občinski svetnik. Vemo in verjamemo, da bo znal s sredstvi gospodariti kot dober gospodar, saj mu kot komercialistu in podjetniku ni tuje skrbno gospodarjenje. Vemo, da bo znal prisluhniti vsem dejavnim društvom v občini in med njimi ne bo delal razlike. Vemo, da zna prisluhniti vsem dobrim predlogom, ne glede na to, s katere strani prihajajo, da so le namenjeni izboljšanju kvalitete življenja vseh v občini. Vemo, da ni človek, ki bi silil v ospredje. Vemo pa, daje človek, ki bo storil vse, da bo pošteno rešil še tako kočljiv problem. Kako se je pripravljen spoprijeti z nalogami župana, ga ooste lahko povprašali tudi sami, saj bo z veseljem odgovoril na vsako vprašanje ob pogovoru z vami.
SKD in SDS
Kulturno društvo Janez Jalen Notranje Gorice - Plešivica
VABI
k sodelovanju nove igralce in scenske delavce. Spoznavni večer bo na vaji dne 10. oktobra 1998 ob 20. uri v prostorih kulturnega društva.
Odmev 10. tabora - zahvala
Drage moje sodelavke in sodelavci!
Iskreno se zahvaljujem za Vaše sodelovanje na 10. taboru Slovenske ljudske stranke. Še posebej se zahvaljujem narodnim nošam turističnega društva Lokvanj in mladim iz Goričice, Prevalj, Vnanjih Goric in ostalih krajev, ki ste prevzeli nase del organizatorskih nalog in jih tudi vestno izpeljali. Zahvaljujem se tudi družini Pristavec iz Podpeči za brezplačen prevoz gasilskih klopi v Portorož in nazaj.
Drago Stanovnik
Naj se
predstavim...
Sem Marjan Šivic, rojen 3.3.1953, s stalnim prebivališčem v Rakitni, imam družino in sem zaposlen kot komercialist - samostojen podjetnik.
Na predlog strank SKD in SDS kandidiram za župana občine Brezovica na letošnjih novembrskih volitvah. Zakaj kandidiram? Kot občinskemu svetniku in predsedniku odbora za komunalo in infrastrukturo mi je problematika na občini poznana. V svojem mandatu sem spoznal, da kljub dobremu delu svetnikov, kljub dobremu sodelovanju med člani sveta, ne glede na strankarsko pripadnost, določena dela na občini ne stečejo, saj se nekateri sklepi sveta ne izvajajo. Menim, da sta za boljše delo potrebna dobra in strokovna občinska uprava ter dobro sodelovanje med županom kot načelnikom le-te, občinskim svetom in sveti krajevnih skupnosti. Podrobnejši program svojega dela in usmeritve bom predstavil v prihodnji številki Našega časopisa.
Marjan Šivic
Obvestilo
Redni jesenski kosovni odvoz, katerega organizira podjetje Snaga d.o.o., bo v občini Brezovica potekal po naslednjem urniku:
• v KS Brezovica 7. oktobra 1998,
• v KS Vnanje Gorice 7. oktobra 1998,
• v KS Notranje Gorice
7. oktobra 1998,
• v KS Podpeč - Preserje
8. oktobra 1998 in
• v KS Rakitna 9. oktobra 1998.
Uprava občine Brezovica
Otvoritev prizidka brezoviške šole
Pregovori so nastali na osnovi življenjskih izkušenj. To vsekakor velja tudi za pregovor "V tretje gre rado", kar potrjuje tudi prizidek k osnovni šoli Brezovica. Letnice, kot so 1962, 1974 in 1998 pomenijo pomembne prelomnice v razvoju razširitve zmogljivosti na naši šoli.
Leta 1957 je bila na današnjem prostoru zgrajena osnovna šola. V tem delu so danes dva oddelka male šole in dva oddelka prvega razreda, del zbornice, avla in pisarniški prostori, kjer je bilo prej ravnateljevo stanovanje. Število prebivalcev je v našem šolskem okolišu izredno hitro naraščalo in kmalu je bila šola premajhna. Tako je leta 1962 prišlo do prve razširitve osnovne šole in v tem prvem prizidku sta danes drugi in tretji razred.
Bližina mesta, možnosti zaposlitve in nadaljnja gospodarska rast so dejavniki, ki so vplivali na nadaljnjo povečanje prebivalstva na tem področju. Kako naprej?
Iz sredstev prvega samoprispevka je leta 1974 sledila nova razširitev šole, v petek, 11. septembra 1998, pa smo slovesno
predali namenu še tretji prizidek k osnovni šoli Brezovica.
Pridobili smo naslednje prostore: v pritličju štiri matematične učilnice, dva kabineta, dve učilnici za tehnično vzgojo, prostoren hodnik in telovadnico
Jerca Novak je zaigrala del programa, s katerim je lani na državnem tekmovanju osvojila zlato odličje
Matevž Kastrin in Tina Kosec sta ogrela z rokenrolom
z garderobo, sanitarijami in shrambo, v prvem nadstropju štiri matične učilnice, učilnico za glasbeni pouk, učilnico za gospodinjstvo, dva kabineta, foto temnico in prostoren hodnik z malo avlo, v mansardnem delu pa večnamenski prostor, računalniško učilnico in prostorno podstrešje. Nova uporabna površina meri 1374.50 kvadratnega metra.
Opravljena pa so bila še druga dela, kot so razširitev in asfaltiranje dovozne poti okoli šole, dozidava garderob, ureditev parkirnih prostorov pred in za šolo ter premestitev kolesarnice, ki je sedaj na dvorišču za šolo. Pomembna pridobitev pa je tudi novo ozvočenje, ki smo ga prvič uporabili na otvoritveni prireditvi. Pred nami je še nekaj nalog, povezanih z ureditvijo okolice, kar pa bomo ob primernem trenutku, ki je povezan z denarnimi zmožnostmi, tudi uredili.
Ob vsakem koncu šolskega leta smo na sejah učiteljskega zbora obravnavali pisne vloge staršev, da bi njihovi otroci obiskovali pouk samo v dopoldanski izmeni. Na predmetni stopnji smo namreč imeli v drugi izmeni štiri oddelke. Večino vlog smo ugodno rešili, kar pa jc bilo pogojeno s številčnim stanjem učencev v oddelkih dopoldanske izmene. Po devetnajstih letih ti postopki niso več potrebni, kajti sedaj poteka ves pouk dopoldan, s pričetkom ob osmi uri, kar učencem omogoča daljše jutranje spanje, ki je za uspešno delo v šoli še kako potrebno.
Z izgradnjo prizidka je zagotovljen eden izmed osnovnih pogojev za izvajanje programa devetletke na naši šoli. V šolskem letu 2003/2004 bodo v ta program vključeni vsi učenci v naši državi, vendar mi nimamo namena čakati do zadnjega roka. Program male šole, ki se v dveh oddelkih v okviru vrtca odvija v prostorih naše šole, jc vsekakor že predhodnica devetletke - tudi to je omogočila izgradnja prizidka.
Začetni zastoji pri gradnji, pa čeprav so bili predvsem vremenskega značaja, so vzbujali dvom v to, da bomo novo šolsko leto pričeli vsi v eni izmeni. Toda izvajalec del, SCT - Stanovanjski inženiring, je kljub vsem te-
žavam, katere še zdaleč niso bile samo vremenske, uspel v roku zgraditi to stavbo, ki bo omogočila bistveno kakovostnejše delo na naši šoli. Zato se izvajalcu del in vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, v imenu učencev, njihovih staršev in delavcev šole iskreno zahvaljujem.
Prav lepa hvala gre tudi državni sekretarki Ministrstva za šolstvo in šport gospe Teji Valenčič, županu občine Brezovica gospodu Dragu Stanov-niku in župniku Janezu Kom-pare za vzpodbudne besede in darila, vsem ostalim pa hvala, ker ste bili ob tako slovesnem trenutku z nami.
Dušan Povšič, ravnatelj
. <> n
*i7V H
•<<• # II
Znak in zastava osnovne šole Brezovica
V okviru svečanosti ob otvoritvi novega prizidka brezoviške šole smo v petek, 11. septembra 1998, predstavili znak osnovne šole Brezovica in razvili zastavo. Znak je pri računalniškem krožku oblikovala Anja Jesenovec iz 4.b razreda.
DREVO je simbol živosti, ukoreninjenosti, moči in življenjskosti. Naše drevo je breza. Na Barju jih jc bilo včasih več kot danes. Tudi ime kraja jc povezano z njimi, prav tako pa tudi asociacija na občinski grb ni naključna.
PTICA je simbol nculovljivosti, svobode ali želje po svobodi. Naša ptica je sova. Ob njej pomislimo na modrost, preudarnost in čuječnost. Nekaj vrst živi tudi na Barju in so zaščitene. .
Prevladujeta RUMENA in MODRA barva. Kot barva sonca deluje rumena poživljajoče, simbolizira pa razum in voljo. Modra pomeni modrost.
Barvno skladje dopolnjujejo še bela, vijoličasta in močan odtenek rožnate barve, tako da je celostna podoba razgibana in vesela. Taka naj bi bila tudi pot do znanja.
Kralj ukazuje služabniku - nastop dramskega krožka
Zajčja vzgoja - lutkovni krožek
Dogovor o
Ašlčevem
domu
Gospod Janez Kompare, zastopajoč Župnijski urad Brezovica, gospa Marjeta Novak, zastopajoča Krajevno skupnost Vnanje Gorice, in gospod Draga Stanovnik, Zastopajoč Občino Brezovica, so dne 15. julija 1998 na Brezovici podpisali Medsebojni dogovor in medsebojno pooblastilo za obnavljanje, urejanje in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine -Ašičcvcga doma.
Podpisniki so se s tem dogovorom med seboj pooblastili za izboljšanje kakovosti naravne in kulturne dediščine v sklopu Ašičcvcga doma in botaničnega vrta v Vnanjih Goricah. S podpisom so se obvezali, da bodo z medsebojnim sodelovanjem pridobivali potrebna soglasja, strokovna in izkustvena mnenja ter potrebno dokumentacijo, zbirali potrebna gmotna in denarna sredstva, izbirali kakovostne in ugodne izvajalec ter pristopali k novim skupnim nalogam, ki se bodo pokazale pozneje. Temeljno vodilo jim je vsem koristno delo ter ohranjanje in obnavljanje naravne in kulturne dediščine.
M.Č.
Glasove so združili OPZ, MPZ in ŽPZ Brezovica. Zborovodkinja je bila Sonja Sojer
Prometna varnost v občini
Ob letošnjem začetku šolskega leta je bilo bolj kot do sedaj poskrbljeno tudi za prometno varnost. Še pred pričetkom pouka se je župan gospod Drago Stanovnik sestal z gospodom Dušanom Povšičem, ravnateljem osnovne šole Brezovica, Daniclom Cer-netom, predsednikom DŠAM Dolomiti, odsek Brezovica, Francem Mlinarjem iz prostovoljnega gasilskega društva Vnanje Gorice in od javnih del ter Janezom Mikličem, ki skrbi za družbene dejavnosti. Pred tem pa se je že posvetoval tudi s predstavniki policijske postaje Vič in pristojno cestno inšpekcijsko službo, kjer so obravnavali stanje prometne varnosti ob pričetku novega šolskega leta in ugotovili, daje stanje v občini zadovoljivo. Izjema jc le Tržaška cesta v povezavi z naseljem Radna. Na vseh drugih področjih pa je kljub temu zaželena dodatna skrb v povezavi z občinsko komunalno nadzorno službo in prostovoljnimi gasilskimi društvi. Posebno nevarnost povzroča na prevoz čakajoča mladina, zato jih moramo še posebej opozarjati na nevarnosti medsebojnega prerivanja. Prav tako pa je potrebno tudi vse usmerjati na varne bližnjice in poti ter slednje čim bolje označiti in zavarovati.
H kulturni vožnji vabimo vse voznike, tudi potem, ko že oddajo svoje otroke v vrtce in šole. S strani policijske postaje pa je podano pooblastilo, da lahko prometni ali občinski komunalni nadzorniki s pričami ovadijo vsakega kršitelja prometnih predpisov.
Povabimo tudi mlade, da na Občino Brezovica posredujejo kritične točke, s katerimi se srečujejo na poti od doma do šole. Te točke si bomo komisijsko ogledali sredi oktobra ter jih poskušali čimprej urediti, z lastniki ali brez njih.
Ravnatelj gospod Povšič je povedal, da so kritične obremenitve ob 7.30 do 8.00 v smeri proti šoli ter ob 11.30 in 13.30 v smeri od šole. Posebno povečanje števila mladih na cesti predstavlja uvedba enoizmen-skega pouka, zaradi česar bo letos prvič v eni izmeni šolo obiskovalo več kot 500 otrok.
V ponedeljek, 31. avgusta, so ob cestah po celi občini namestili prometne oznake, dežurstvo pa je trajalo v prvi polovici septembra in bo tudi pozneje ob večjih izrednih konicah vsako jutro od 7.15 do 8.00 na Tržaški cesti in na ostalih cestah.
Skrb za varno vožnjo pa je potrebna preko celega leta in nc samo prve dni septembra. K dejanju zato vabijo vsa ostala društva, na primer gasilska, upokojenska in tako dalje.
Ob koncu je predsednik brezoviškega odseka DŠAM Dolomiti gospod Cerne dodal, da njihovi člani (4) tako kot vsako"letO pomagajo mladim na cestnih prehodih tudi v Ljubljani. Obenem jc vse voznike povabil na že kar tradicionalne ugodne varnostne tehnične preglede vozil pred zimsko sezono pri podjetju Pleško cars na Brezovici.
Ob tem se župan Drago Stanovnik, kije tudi sam skrbel za prometno varnost, zahvaljuje vsem posameznikom in društvom, ki ste pomagali pri opisanem delu.
Po županovih dolgotrajnih prizadevanjih sc nekaj premika tudi na področju prehodov preko Tržaške ceste. Pristojni so dne 21. septembra 1998 že prosili za posredovanje podatkov o stacionažnih točkah za označitev prehodov za pešce na Tržaški cesti (R2/ 409). Te smo zbrali in jih nemudoma posredovali pristojnim službam:
• ničelna točka (km 0.000) leži na križišču Gorjanc, razdalja pa se meri v smeri proti Vrhniki;
• križišče Kapalniške in Tržaške ceste leži na km 0.532 po BCP;
• križišče Remškarjeve in Tržaške ceste leži na km 0.860 po BCP;
• križišče Gornje poti in Tržaške ceste leži na km 1,765 po BCP;
• križišče izvoza h gasilskemu domu in Tržaške ceste leži na km 1.020 po BCP.
Meta Kastelic
Komunalni nadzorniki dobili pooblastila
V prostorih krajevne skupnosti Preserje so se prvič, odkar je bil izdan občinski odlok o komunalnem nadzorstvu, zbrali komunalni nadzorniki. Največjih izhaja iz lovskih družin in gasilskih društev, njihova naloga pa je, da na terenu skrbijo za uresničevanje odloka.
Delo komunalnih nadzornikov je na kratko predstavil predsednik komunalnega odbora Marjan Šivic, predvsem pa je poudaril, da bodo nadzorniki najprej opozarjali na kršitve ter občane osveščali o obnašanju v naravi. Značke in posebne izkaznice, ki tudi na zunaj označujejo nadzornika, je podelil predsednik občinskega sveta Leopold Pristavec. O delu v nadzornih službah je spregovoril tudi predstavnik policijske postaje Vič in nadzornikom svetoval vljudnost, umirjenost in korekten odnos.
Seveda pa bodo imeli nad-
zorniki manj dela, če se bomo vsi skupaj potrudili in jim pomagali; že majhno opozorilo lahko naredi veliko dobrega.
Kako so nadzorniki do sedaj opravljali delo?
Marjan Šivic: "Zaključuje sc obdobje, ko so nadzorniki ljudi le opozarjali na kršitve in jih obveščali o nepravilnostih. Te nepravilnosti so popisane v občinskem odloku."
Kateri pa so nadaljnji postopki?
Marjan Šivic: "Pričakujem, da bomo nadzornike zopet zbrali v jesenskem času in jih seznanili, kako je potrebno kršitelje tudi s kaznimi pripraviti, da bodo upoštevali občinski odlok. V ta namen bomo naredili obrazce, na podlagi katerih bo nadzornik popisal kršitelja in prijavo predal pristojni inšpekcijski službi."
O tem, kako so se s svetniki dogovarjali za vzpostavitev re-darske službe na komunalnem
področju, je spregovoril tudi župan Drago Stanovnik:
"Zamisel je stara že več let in izvira iz neurejenega stanja na tem področju. Vzrok je v neučinkovitosti zunanjih inšpektorjev, kateri slabše poznajo teren, pa tudi tovrstni upravni postopki so dolgi in običajno neučinkoviti. Izhaja tudi iz pozitivnih izkušenj, ki jih dosegamo v medsebojnem sodelovanju, na primer z ribiško družino Barje in lovsko družino Brezovica, pri okoljevarstvenih akcijah ter pri preganjanju divjega kampiranja na tem področju.
Jasno je spoznanje, da ga ni človeka in ne zakona, ki bi vplival na ljudi učinkoviteje kakor samoorganiziranje in samozaščita. Ta predstavlja trajno kakovostnejši odnos do sočloveka in stvarstva. Komunalni nadzornik ni samo lovec na preži za kršitelji, pač pa naj bo predvsem svetovalec in pobudnik k spora-
zumnemu odstranjevanju obstoječih nevarnosti v sodelovanju vseh udeleženih. Poseben poudarek naj nadzornik posveti lastniku in mejašem, ki imajo največjo in najcenejšo možnost odprave nevarnosti.
Tudi sam sem komunalni nadzornik in vidim tovrstno delo tako pri urejanju prometa kakor tudi na vseh ostalih področjih sobivanja. Izkoriščam pa priložnost in vabim med komunalne nadzornike tudi vse vas, ljudi dobre volje!
Skupaj s pristojnimi in mladino pa tudi pripravljamo popis vseh kritičnih točk. Te si bomo skupaj s pristojnimi državnimi inšpektorji in strokovnjaki ogledali in s strokovnimi mnenji seznanili lastnike, pa tudi pristojne ustanove. Prepričan sem, da tudi tovrstno delo izboljšuje varnost na tem področju in se vsem, ki pri tem pomagate, iskreno zahvaljujem!"    Meta Kastelic
0 kulturi v naši občini...
Za pospeševanje, razvoj in razcvet kulturnega, družabnega in športnega življenja na Občini deluje resor družbenih dejavnosti. Za lažje razumevanje, kako je organiziran in kako je porazdeljeno delo, pa pričujoči članek.
Za resor družbenih dejavnosti je pooblaščen občinski svetnik Rado Hlebec. V tem okviru sva redno zaposlena Janez Miklič in Meta Kastelic. Družbene dejavnosti pa so razdeljene na sledeče dele:
•medobčinska dejavnost (Meta Kastelic),
•odbor za socialo in zdravstveno varnost (Janez Miklič), • odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport; iz tega odbora izhajata pododbor za kulturo (vodita Bogdan Francelj in Janez Mik-
lič) ter pododbor za šport (vodi Igor Petrovčič). Pododbor za kulturo
Letos je bil sprejet nov zakon na področju ljubiteljske kulture, ki predvideva nekaj sprememb, tako pri financiranju kot pri ustroju krajevnih izpostav. Ljubiteljska kulturna društva se na novo povežejo v Sklad ljubiteljske kulture (ta je v ustanavljanju) na Ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Vojko Stopar. Za področje občin Dobrova - Horjul -Polhov Gradec, Ig, Škofljica, Brezovica in Velike Lašče je bila potrjena območna izpostava s predlaganim sedežem na Dobrovi.
Trenutno je sedež še vedno na izpostavi Zveza kulturnih organizacij Ljubljana - Vič, saj sc občini Brezovica in Škofljica nista strinjali s sedežem na Dobrovi. Občina Brezovica je Skla-
V začetku poletja smo se zapeljali po novem asfaltu v Podplešivici v dolžini cca 1 KM, to je od Kušlanovega gradu ob hribu proti Zabnici. Že v lanskem letu smo napravili potrebne razširitve, nekaj propustov in grobo nasutje. Zima je razširitve utrdila, letos pa smo z deli nadaljevali in položili asfalt. Približno toliko dolžine ceste proti Zabnici je še ostalo vmakadamu. Zahvaljujemo se krajevni skupnosti in Občini Brezovica. Želja za prihodnje leto pa je, da se povežemo z asfaltom krajni Podplešivice in Žabnice. Gradbeni odbor in krajani.
du brezplačno ponudila prostore v domu krajanov Notranje Gorice. Udeleženost kulturnih društev naše občine zastopata Bogdan Francelj, član kulturnega društva Janez Jalen iz Notranjih Goric, in Janez Miklič, ki so ju zbrali predstavniki kulturnih društev naše občine.
Več podatkov pričakujemo, ko se bosta naša predstavnika udeležila jesenskega srečanja. Ker pa se je že začela nova sezona, društva vabimo, da oddajo svoje letne načrte in programe prireditev. Medobčinska dejavnost
Leta 1997 je osem županov podpisalo soglasje o ustanovitvi Medobčinskega središča za kulturo. Zelja po ustanovitvi je prišla iz različnih društev, saj so bila le-ta večkrat nezadovoljna z delom Zveze kulturnih organizacij, izpostave Ljubljana -Vič. Po predložitvi zasnov za delovanje Medobčinskega središča za kulturo na Ministrstvo za kulturo je le-to predstavilo novo zasnovo organizacije društev ljubiteljske kulture. Kot vodji Medobčinskega središča za kulturo mi je gospod Vojko Stopar obrazložil, da lahko področje kulturnih ljubiteljskih društev usklajuje le z zakonom določena izpostava Sklada ljubiteljske kulture.
Medobčinsko središče za kulturo deluje v občini Brezovica, ki je bila tudi njegova pobudnica. Delo je usmerjeno na več področij. Glavni poudarek je na povezovanju stanovskih znanj in dejavnosti, nič manj pomembno pa ni povezovanje naše občine z barjanskimi, slovenskimi občinami in na mednarodnem področju.
Naj naštejem le nekaj letošnjih dejavnosti, tudi tiste, ki so še v teku:
Mladinska in mednarodna dejavnost: ustanovitev Društva podeželske mladine Brezovica, priprava smučarskega izleta,
otroški večer z lutkovno igrico in čarovnikom, počitniške delavnice v juliju, udeležba na seminarju Mladi in Evropa.
Predstavljanje občine: redno poročanje o dogodkih v naši občini medijem, postavitev spletne strani (http://www.brezovica.si), izdelava prvega turističnega prospekta občine, izdelava niza razglednic, predstavitveno gradivo (majice, kapice, dogovarjamo se za spominke). V delu je pregledna karta občine Brezovica. S predstavitvijo občine redno gostujemo na večih radijskih postajah.
Kulturna gostovanja: gledališka skupina iz Železnikov, gledališka skupina z Menišijc, slikarska kolonija Ex tempore Breza 1998, predstavitev balo-narstva, godba na pihala Alpina Žiri, komorni orkester Vrhnika.
Varstvo narave in ohranjanje okolja: Cvetlico na vsako okensko polico, predavanje o biološkem kmetovanju, sodelovanje v projektu Krajinski park Ljubljansko barje.
Družabna srečanja: Barjanski kros, srečanje družin, čolnarske igre.
Sestavek zaključujem z mislijo, da smo prav vsi pozvani k ustvarjanju ponudbe v naši občini, naj bo to za mlade, starejše, družine. Tudi letošnja sezona se je že začela, tako v kulturnih kot tudi športnih društvih. Povsod bomo veseli novih moči in svežih zamisli. Tudi v Medobčinsko središče za kulturo so vabljeni sodelavci, ki želijo sodelovati na zgoraj omenjenih področjih.
Meta Kastelic
IZ NOTRANJIH GORIC
Že leta 1974 je Krajevna skupnost Notranje Gorice-Plešivica s pomočjo krajanov zgradila mdiško vežico. Seveda se je po toliko Jetih pokazala potreba po prenovi in dograditvi še ene, kar seje Svet KS Notranje Gorice-Plešivica odločil, da se v letošnjem letu naredi. Z deli smo pričeli prve dni poletja. Dela so potekala v redu in vse bolj ko seje gradnja bližala koncu smo spoznavali, da bo to prav lep objekt. In zares smo dobili dve kapeli, katere smo poimenovali po Sv. Martinu in Sv. Jožefu, pomožni prostor za svojce s priročno kuhinjo ter dovolj velik pokrit prostor za zadnje slovo. Finančna sredstva je zagotovila krajevna skupnost in občina. Vsi prisotni, ki so se udeležili nedeljskega blagoslova so bili enotnega mnenja, da smo lahko ponosni z novo pridobitvijo v kraju. Otvoritev in blagoslov, katerega je opravil generalni vikar naše nadškofije gospod Božidar Metelko in župnik naše fare je v nedeljo 27.9.1998., kljub dežju, lepo dopolnila skupina bratov Zupan s svojimi pesmimi.
Zanvaljujemo se vsem izvajalcem del, ki so dela opravili v roku in kvalitetno.
Dela na pokopališču in pri pokopališču pa še niso končana, saj imamo v planu napraviti razširitev pokopališča in ureditev parlcirnih prostorov za obiskovalce pokopališča in cerkve. Ob tej priliki smo sprejeli tudi pokopališki red, katerega v celoti objavljamo.
POKOPALIŠKI RED
1. UPRA VUALEC pokopališča, stavbe v kateri je kapela Sv. Martina in Sv. Jožefa, prostor za svojce in predprostor, ter pomožnega prostora na južni strani pokopališča, v katerem so sanitarije in shrambi za orodje in opremo je KRAJEVNA SKUPNOST NOTRANJE GORICE-PLEŠIVICA.
2. Za POGREBNO DEJAVNOST IN VZDRŽEVALNA DELA na pokopališču in naštetih objektih je po pogodbi zadolžena POGREBNA SLUŽBA PIETA
Tršar Franci, Gabrče 9, VRHNIKA Tel. 752-894 ali 754-109 MOB. 06 09 628-257
Pogrebna služba ureja vse zadeve v zvezi z najemom mrliške vežice oz. kapele, grobnega prostora in skrbi za pravilen in dostojen potek pogreba.
3. Grobni prostor sc najame takrat, ko ima družina, svojci ali sorodniki pokojnika, sicer se vnaprej ne najema grobnega prostora.
4. Ob najemu grobnega prostora se površina odmeri in zakoliči v okviru dogovorjenih norm, ki so za krajane enotne, najemnik pa jih je dolžan sprejeti in upoštevati.
5. Najemniki grobnih prostorov so dolžni javljati spremembe naslova stalnega bivanja kot tudi prekope ali prenose le-teh na druga pokopališča.
6. Morebitne druge informacije dobite na Krajevni skupnosti Notranje Gorice-Plešivica - tel. 651-398 ali pogrebni službi PIETA - Tršar tel. 752-894 ali MOB.: 06 09 628-257.
SVET K S NOTRANJE GORICE -PLEŠIVICA
Dobrodošli na domačih straneh
občine Brezovica:
http://www.brezovica.si
VABILO!
Kulturno društvo Rakitna Vas vabi na zabavno-tekmovalno prireditev Kaj veš?.
Prireditev bo potekala v soboto, 24. oktobra 1998 ob 19. uri, v dvorani šole v Rakitni.
Tema letošnje prireditve so
običaji v Rakitni.
Tudi letos obilo nagrad.
Dve uri zabave, smeha in
razvedrila!
Vljudno vabljeni!
OSNOVNA SOLA PRESERJE PRESERJE 60 1352PRESERJE
razpisuje delovno mesto
čistilke
na centralni šoli Preserje. Delavko potrebujemo za določen čas -nadomeščanje delavke na bolniškem staležu. Delo poteka v popoldanskem času.
Vloge pričakujemo na naslov šole čimprej. Dodatna pojasnila dobite po telefonu na številko 631-028.
RAVNATELJ Igor Selan
Pregledna karta občine Brezovica
V prejšnji številki ste lahko zasledili, da se za območje občine Brezovica pripravlja pregledna turistična karta. Naj vam postrežem še z nekaj dodatnimi podatki.
Sodelovanje smo sklenili z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo (IGF) v Ljubljani, ki bo tudi tehnično izdelal karto v merilu 1 : 25.000. Pri omenjenem inštitutu je vodja projekta Brane Mihelič, brezoviško občino pa zastopam Meta Kastelic.
Trenutno se zaključuje zbiranje osnovnih podatkov, ki bodo predstavljeni na karti (turizem, naravna in kulturna dediščina, šport in rekreacija, prometna infrastruktura in objekti splošnega pomena). V ta namen smo iz vsakega kraja pooblastili zastopnike, ki pridno zbirajo podatke in jih dodajajo na maketo. Ker si vsi želimo, da bi bila karta kar najbolj natančna in bi ponudila čimveč podatkov, ste za sodelovanje naprošeni tudi ostali občani. Obrnete se lahko osebno name ali na sodelavce po posameznih krajih:
• v Rakitni na Marjeto Susman-Janža, telefon 650-082;
• v Podpeči in Preserju na Roka Nagodeta, telefon 631-418;
• v Notranjih Goricah na Meto Kastelic, telefon 041/638-438;
• v Vnanjih Goricah na Aleša Mirana, telefon 652-548 in
• na Brezovici na Sašo Štravs, telefon 653-222. Na hrbtni strani karte skupaj z geodetsko upravo pripravljamo prikaz uličnih sistemov Brezovice ter Vnanjih in Notranjih Goric. V sliki in besedi pa bodo predstavljene tudi najzanimivejše točke za turista ali naključnega obiskovalca krajev brezoviške občine.
Sam denarni zalogaj je kar visok; pričakujemo, da se bodo sredstva za izdajo pregledne karte povrnila predvsem s prodajo, nekaj malega pa tudi s pokroviteljskimi sredstvi.
Meta Kastelic
___ ; ■
Kako so se čolnarji trudili ostati v čolnu, daslravno se ne boje vode
O čolnarskih bojih na Ljubljanici, leni barjanski reki, se je v kratkem razširil glas daleč naokoli. Tako se bralec naj ne čudi, da se tudi letos sloviti čolnarji niso odrekli svoji izvrstni zabavi. V nadaljnjem besedilu vam zgodba razpreda, kako se je vse to prigodilo.
Onega dne so vrli čolnarji prejeli pismo od presvitlega župana, v katerem so med drugim stale tudi sledeče besede:"... Na županstvo naše brezoviško je prispela vest, da bi sc mogle borbe čolnarjev letos zopet 19. septembra ob 12. uri v pristanišču Pristava v Podpeči izvršiti. Z velikim veseljem Vas vabim, saj bomo tudi na ta način naše vsem koristno sodelovanje popestrili. Prav vsem lep pozdrav, še posebej pa cehovskemu mojstru..."
Čolnarji se kajpada niso prav nič obotavljali, marveč so srčno postorili še zadnje drobnarije, katere je bilo postoriti treba. Tako je bilo vse pripravljeno za spoprijem najpogumnejših. In res, ko je znameniti dan potlej končno napočil, je veliki mojster ceha čolnarskega gospod Viktor Vest Pik prisotne pogostil s prestami, katerih je bilo za polno škatlo. To končivši je z gosjim peresom popisal vse, kateri so imeli toliko poguma, da so pristopili k tekmovanju.
Za trenutek je zbranim dih zastal, ko je veliki mojster žrebal, ali pač že koj naslednji hip je postalo jasno, komu je prvemu iti preizkusit se na vodo. Pogumna borca, ki ju je žreb
a.
MAJ
f
FRANC KRAŠOVEC s.o. i?
% TRŽAŠKA CESTA 12 ^
1360 VRHNIKA
rs
m 752 077
novo!
tako nepričakovano določil, sta se podala na čolna. Pred bojem sta si, tega naj bralec nikar ne Spregleda, podala roki, kajti boj je bil prijateljske narave. Zategadelj je bilo vsakršno maščevanje poraženca, morebiti kljub hladni vodi zaradi poraza prav hudo zariplega, že vnaprej izključeno.
Naposled se je boj pričel in razvnel. Ali ne zgolj dva človeka, kar šest jih je sodelovalo v njem. Zmagal je slednjič tisti, komur je najdlje uspevalo obdržati se na prednjem robu čolna. Izgubil pa je tekmovalec, ako je zakoračil v čoln oziroma, Bog mu pomagaj, telebnil v vodo, kolikor je bil dolg in širok.
Kdor je količkaj vedoželjne in neučakane nravi, sedaj bržkone že nestrpno pričakuje, da prebere vest o zmagovalcu, čolnarju, kateri je najtrdovratneje vztrajal na mestu, kamor seje bil postavil. Tako sedaj s ponosom oznanjamo, daje letos lično čolnarsko verigo, znak zmage v bojih čolnarskih in silne časti, okrog vratu prejel domačin gospod Kavčnik. Ali to še ni vse, kar je zasluženo prejel zmagovalni čolnar. Kar cel sod vina mu je namreč še pripadel, in ker so čolnarji dobrega srca, gaje velikodušno razdelil med tovariše.
Dasi tega ni treba posebej praviti, saj je menda jasno, naj Igralca vseeno spomnimo, da so boji vrlih čolnarjev privabili kaj mnogo ljudstva. A tudi gospoda ni bila izvzeta, saj si je srčne čolnarje prišel ogledat tudi sam načelnik za gospodarstvo in turizem v mestni občini ljubljanski gospod Velislav Žvipelj.
Tako se je torej onega dne vse to dogajalo na Ljubljanici in ob njej. Kdor je bil tamkaj, si je mogel vse na lastne oči ogledati. Ali kogar ni bilo, naj ob letu oso-rej (morebiti pa kak dan prej ali slej) nikar ne zamudi plemenite in sila zanimive prireditve, o kateri je s takim ponosom pisalo pero, da bi jo moglo dragemu bralcu kar najvestneje obrazlo-
Zlt1' Bralcem v uk in čolnarjem v slavo spisal Miha Černetič
Mala šola v prostorih osnovne šole Brezovica
Vrtec na Brezovici
Vrtec v Vnanjih Goricah
Vrtec v Rakitni
Vrtec v Notranjih Goricah
Vrtec-v Podpeči
Pobude!
Ker so nekateri ljudje z odločitvijo MOL-a, Oddelka za urbanizem in okolje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Ministrstva za okolje in prostor nezadovoljni, smo se odločili, da na občini Brezovica ponovno pričnemo zbirati pobude za spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijskih v zazidalna (gradbena) zemljišča. Na občini Brezovica in tudi sedežih Krajevnih skupnosti so pripravljeni obrazci, katerega izpolni vsak zainteresi-
rani, ki bi rad vložil pobudo za spremembo zemljišč. Upoštevali bomo samo tiste predloge, ki bodo oddani na Občino Brezovica, Tržaška c. 390,1351 Brezovica.
Dlmnlkarstvo!
Na občini Brezovica so se za koncesijo za dimnikarsko službo prijavile tri dimnikarske službe in sicer: Energetski servis, Dimnikarstvo Alias in Dimnikastvo Vič. Sprejeli smo vse tri v enoletno poskusno dobo in jih razdelili po krajevnih skupnostih.
Krajevni skupnosti Podpeč-Preserje in Rakitno bo vzdrževal Energetski servis d.o.o., Palmejeva 18,1000 Ljubljana. Tel.: 061/1310-330, 1310-045, fax: 061/1310-004
i Krajevni skupnosti Vnanje in Notranje Gorice bo vzdrževal Dimnikarstvo Alias s.p., Cesta dveh cesarjev 108 H, 1000 Ljubljana. Tel.: 061/1291-183
Krajevna skupnost Brezovica bo vzdrževal Dimnikarstvo Vič d.o.o., Linhartova 62 A, 1000 Ljubljana. Tel.: 061/ 1372-217, fax: 1372-329
Kaj Je novega v naših vrtcih
Z velikim veseljem lahko povemo, da smo z novim šolskim letom uspeli sprejeti vse otroke, katere so starši želeli vključiti v naše vrtce. Tako sedaj vrtce v občini Brezovica, ki so na šestih krajih, obiskuje kar 346 predšolskih otrok.
Zahvaljujoč občinskim svetnikom, gospodu županu, celotni občinski upravi in še posebej gospodu Mikliču, smo uspeli pridobiti in prenoviti dodatne prostore v osnovni šoli Brezovica, prenoviti sanitarne prostore v vrtcu Brezovica in eno igralnico s pripadajočim igriščem v Vnanjih Goricah ter čez poletje s sodelovanjem naših delavcev urediti nekatera druga pomembna dela, ki zagotavljajo lepše bivanje otrok v naših vrtcih.
Kako pa se otroci počutijo v novih ali obnovljenih prostorih, naj pokažejo priložene fotografije.
Z novim šolskim letom smo v naših vrtcih sprejeli svoj logotip, ki ga je oblikovala Andreja Aljančič-Povirk in med drugim predstavlja nekaj značilnosti iz programov naših vrtcev: B - breza, Brezovica; R - risanje, raziskovanje in podobno;
E - enciklopedija, pot do vitainfor-macij (polička-z mehko igračko in' krtjtgami, projekt Knjižna vzgoja); ' Z - zabava (plezalna in igralna lestev, zabavna in ustvarjalna igra na naših igriščih);
0 - srečen, zdrav in zadovoljen otrok;
V - vzgoja (kozarec z zobno ščetko, projekt Zdrav vrtec);
1 - igra v naravi (gozd, travnik, ukvarjanje z okoljem in podobno);
C - cvet planike (program Ciciban planinec);
A - streha vrtca, doma, hiše (sreča in veselje ob skupnem doživljanju lepih trenutkov v naših vrtcih).
Predstaviti želimo tudi statusno spremembo naših vrtcev. Novo ime je vzgojno- izobraževalni zavod Vrtci Brezovica z uradnim sedežem na naslovu Nova pot 9, Vnanje Gorice, 1357 Notranje Gorice.
S kakovostnimi programi, dobrimi delavci in sodobno opremljenimi prostori želimo v naših vrtcih prav vsem otrokom zagotavljati srečno, zdravo in ustvarjalno predšolsko obdobje.
Alja Kuk, ravnateljica
PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO
Pojasnilo
Naslednje pismo je bilo namenjeno objavi v septembrski, se pravi prvi popočitniški številki Našega časopisa. Ker seje uredništvo prav pri grafični pripravi te številke spopadlo z novim izzivom, z računalniškim prelomom, je pismo po pomoti izpadlo iz časopisnih strani. Lahko da sije kdo to razlagal tudi z nedemokratično uredniško politiko Našega časopisa, ki da veje i. bre/oviških strani, kar pa ni res. V napetih predvolilnih časih se rado zgodi, da se tudi vsaka taka malomarnost, kar neobjava tega pisma gotovo je, lahko šteje kot nagajanje. Odgovorni urednik ima dovolj časopisnih izkušenj, da si takega spodrsljaja namenoma ne bo privoščil. Podobno se je zgodilo tudi z drugimi prispevki iz Preserja, namreč o tekmovanju namiznotenisačev in o upokojencih balinarjih. buli ti so izpadli iz časopisnih strani, ker smo imeli začetniške težave pri prelomu. Naj se torej opravičim, da smo brez potrebe povzročali hudo jezo, vendar je vsakemu človeku, ki malo pozna časopisno tehniko, jasno, da pride lahko tudi do tega, še zlasti, ker so nas roki pred tiskom priganjali in smo s pripravo septembrske številke komaj ujeli rezervirani čas na časopisni rotaciji.
Odgovorni urednik
SPOROČILO BRALCEM IN STARŠEM UČENCEV OŠ PRESERJE V ZVEZI Z ŽUPANOVIM PISMOM MINISTRU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT SLAVKU GABRU
V julijski številki "Našega časopisa" je župan občine Brezovica Drago Stanovnik v imenu staršev okoliša OŠ Preserje objavil ministru Gabru pismo, v katerem je navedel tudi nekaj neresnic oz. polresnic in zavajanj bralcev in ministra.
Po njegovem mnenju naj bi dosedanja ravnateljica Francka Selan šoli povrnila ugled, kar so že trikrat izrazili starši na Svetu staršev in da protikandidat Igor Selan ni dobil podpore pri starših. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (dalje ZOFVI), Ur.l. RS št. 12/96 pri imenovanju
ravnatelja sploh ne predpisuje nobenega mnenja Sveta staršev, ampak zagotavlja vpliv staršev na imenovanje ravnatelja preko svojih treh predstavnikov v Svetu šole. V 47. členu ZOFVI je namreč predpisana sestava Sveta šole, ki ga sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja (Občina Brezovica), trije predstavniki staršev in pet predstavnikov delavcev šole.
Po 53. členu ZOFVI imenuje ravnatelja Svet šole po predhodnem mnenju ustanovitelja in učiteljskega zbora, ki pa za odločitev Sveta šole pri imenovanju nista zavezujoča. Ravnatelj pa je dokončno imenovan šele tedaj, ko dobi soglasje ministra za šolstvo in šport. Po istem členu ZOFVI je glasovanje tajno, zato se čudim trditvam župana, da so glasovali predstavniki staršev za Francko Se-
lan in ne za protikandidata Igorja Selana. Tudi v razpravi pred glasovanjem so si bila stališča predstavnikov staršev deljena in včasih nasprotujoča.
Župan bi moral vedeti, kaj je v njegovi pristojnosti in kaj so naloge Sveta šole, sicer se ne bi že ves čas vmešaval v postopek imenovanja ravnatelja šole. Če bi poznal zakonodajo, ne bi očital Svetu šole, da je za ravnatelja potrdil (pravilno bi bilo imenoval) Igorja Selana, čeprav slednji nima niti naziva svetovalec in ne opravljene šole za ravnatelja. Povprečni bralci so s takšno izjavo lahko zavedeni, saj bi se dalo na podlagi slednje sklepati na nezakonito ravnanje Sveta šole. V resnici pa v 53. členu ZOFVI predpisuje pogoje za kandidata, ki so naziv svetnik ali svetovalec OZIROMA najmanj 5 let naziv mentor in
opravljen ravnateljski izpit. Igor Selan ima več kot 5 let naziv mentor in ne potrebuje za pogoj še naziva svetovalec ali svetnik. V 144. členu pa v "Prehodnih in končnih določbah" ZOFVI določa, da so imenovani ravnatelji dolžni opraviti ravnateljski izpit do 1. 9. 2002, oziroma najkasneje v dveh letih po imenovanju.
Mimogrede naj opomnim župana na njegovo trditev oziroma kriterij za predano in kvalitetno delo. Ne vem, kaj bodo porekle zaposlene poročene matere z mlajšimi otroki, saj župan navaja, da predano in kvalitetno delajo lahko le vdove z odraslim otrokom.
Žaljiva pa je izjava, da se nekateri zaposleni na šoli in nekateri krajani bojijo, da bi z imenovanjem dosedanje ravnateljice v OŠ Preserje še naprej vladali red, disciplina in kvaliteta. Menim, da bi težko našli koga med zaposlenimi, med krajani in med člani Sveta šole, ki si ne bi želel, da bi OŠ Preserje še naprej ostala ponos našega kraja. Laže bi jih našli malo dlje.
Vsa dokumentacija o delu Sveta Šole je na voljo v arhivu šole na vpogled kateremu koli od staršev. Svet dela po zakonih in demokratičnih principih in kot zakoniti predstavnik Sveta lahko zagovarjam in branim le sklepe, ki so bili z večino izgla-
sovani na Svetu, saj bi bila kakršnakoli drugačna drža pot-varjanje resnice in znak nedemokratičnosti ter izigravanje položaja predsednika Sveta šole. Poudaril bi še, da so se kandidati vedno predstavili članom učiteljskega zbora in Sveta šole, prav ta dva pa sta izbrala kandidata Igorja Selana za ravnatelja šole.
Kogarkoli bi iz upravičenih pobud zanimali razlogi za od-iočitev Sveta šole, se mu jih lahko pojasni na eni od prihodnjih sej Sveta. Javno pa jih zaradi načelnih razlogov in čuvanja osebne integritete prizadetih oseb ne bomo razlagali.
Za konec še enkrat: vsak naj vestno opravlja svoje delo in se drži svojih pristojnosti. Županu pa bi za začetek svetoval, da najprej pomete pred svojim pragom, to je da popravi zadnjo alineo 18. člena Statuta Občine Brezovica, ki ni v skladu z novo zakonodajo, po kateri daje soglasje k imenovanju ravnatelja minister, ne pa občina, kakor je bilo v prejšnjem režimu. Občinski svet v novi demokratični ureditvi daje le mnenje o kandidatih. Ža šolo v Preserju pa bodo najbolje skrbeli njeni učitelji in krajani sami. Lep pozdrav
V Preserju, 18.8.1998
Predsednik Sveta OŠ Preserje
dr. Marko Kocijan
Spomeniki neumnosti
Edvarda Kardelja smo "preštrihali" z raznimi barvami, čeprav je bil ljubitelj rdeče barve. Pozneje smo ga tudi očistili, saj je vendar spomenik revolucije.
Takih spomenikov revolucije imamo Se mnogo, pa so glede na vsakodnevno rabo težjega značaja in nam, navadnim Zemljanom, povzročajo vsakodnevne težave.
Pri nas na Brezovici je tudi eden takih spomenikov. Takratna oblast je sprejela zazidalni načrt za priključek na avtocesto, vmes pa so posegli takratni oblastniki našega kraja in s svojimi črnimi gradnjami vaščanom onemogočili uresničevanje gradbenega načrta tako, da se moramo delavci in tudi drugi vozniki iz Vnanjih Goric, Notranjih Goric, Podpeči, Preserja, Kamnika pod Krimom, Rakitne in tudi Borovnice voziti v kolonah, da se lahko priključimo na staro Tržaško cesto. Splošno znano dejstvo pa jc, da je Tržaška cesta preobremenjena in zato tudi nevarna, kar kažejo tudi podatki o frekvenci te ceste.
Če bi takratni oblastniki spoštovali zakon in voljo ljudstva ali pa vsaj praktične razloge, računajoč na povečanje prometa in nasploh prometnega režima v prihodnosti, takih problemov za priključitev na avtocestni sistem, po mojem prepričanju, ne bi bilo.
Vsakodnevni uporabniki tega cestišča smo prepričani, da je to zgodovinsko napako še vedno mogoče popraviti, potrebno pa je imeti samo kanček pameti, posluha za praktične potrebe ljudi, predvsem pa veliko dobre volje.
Na tak način nam spomenikov revolucije ne bo treba "štrihati", ampak jih preprosto odstranimo, če je odstranitev v splošnem interesu.
Prepričan sem, da moji dragi soupor-abniki in sovaščani v pretežni meri delite mnenje z menoj. Če pa je tako, vam svetujem, da v bližajoči se predvolilni evforiji razmislite, kdo je tisti pravi, ki bo vsaj malo zastopal vaše interese. Obkrožite pravega! M. N.
MESEČNIK ZA MLADE ODPRTOGLAVCE
'A ste že vidi sosedovga mulca?"
Nagrado za foto meseca prejme: Jaka Horvat
Bznktiiaiije
Prejšnji petek. Pol osmih. Zazvoni. Dvignem slušalko. "Žijo, stari, a se kej dogaja?" "Nč." On še enkrat: "A res nč?" "Nč." On optimistično: "Gremo pa nekam drugam! Sej se zihr na Brezovci al pa u Horjulu kej dogaja." "Nč." "Kako veš?" "Vem. Nč." Čez čas: "Okej, pol gremo pa pit." "Men je prav." "A maš kej kesa?" "Nč."
In tako iz tedna v teden, iz leta v leto, iz... hm, socializma v demokracijo. Ista pesem. Isti refren. Isti problem. Ista stiska. Če si mlad in živiš v eni izmed ljubih nam občin pa hočeš žurat pa hočeš gledat koncert pa hočeš spoznat zanimivega seksualnega partnerja pa hočeš rečt fakof policaji, fakof politiki, fakof zapiti gostilniški starci, nočem vas skos gledat pa hočeš iskat nage bejbe po internetu pa hočeš frendu e-majli-rat v Kanado pa hočeš poslušat svojo glasbo pa hočeš it na potopisno predavanje pa spoznat mladega slovenskega umetnika pa itd. pa itd.; če si vse to ali pa si vsaj nekoliko podoben tej sorti ljudi, v teh naših vrtačah in hostah vse našteto LAHKO počneš. Kje? Samo na enem punktu. V domišljiji.
Mladinska zbirališča so po mnenju občinskih funkcionarjev "vsekakor nujno potrebna za prosperiteto in razvoj občinskih potencialov". Prav zato se tovrstni problematiki "izredno vestno posvečajo". Kako? Spodbujajo malo gospodarstvo. Mala podjetja. "Ta so prihodnost naših malih občin in naše male deželice." Kaj pa ima to opraviti z mladinci, porečete, a potrpite še malo. Pomagajo torej privatni iniciativi, privatni zagnanosti, privatni moči in privatni delitvi dobička. Privat, privat in še enkrat privat., "Hoteli ste kapitalizem, zdaj ga pa
imate!" Za javne zavode, občinske mladinske centre, kulturne centre ipd. so kajpada gluhonemi. Saj si jih mladina ne želi, se kremžijo, a ne pomislijo, da človek po stvareh, ki jih ni nikdar uzrl ali o njih kaj slišal, le stežka hrepeni. Še posebej, če so te reči materijalne narave. No, pa recimo bobu bob. Mladina v naših občinah se zbira zgolj v gostilnah in parkih. Zakaj? Zavoljo alkohola seveda. (Pa nazdravje, starši, naj se vam le zaleti!) Pa ne, da je alkohol problematičen. Kje pa. Kultura popivanja je tako močno natrla vse pore slovenske družbe, da bi vedenje mladincev in mladink, ki ne pijejo, skorajda lahko imeli za deviantno, če že ne kar za patološko.
Škoda se dela na drugem koncu. Mladina, katere edini način preživetja prostega časa je posedanje po parkih in gostilnah, sčasoma postane otopela in zasitena tovrstne zabave. Žur se spemeni v monotono blebetanje ob šanku. Brez vrhuncev in padcev, brez presenečenj in brez razočaranj. Vse skupaj rata ravna črta dolgočasja. Tankopiskajoča linija smrti. Kreativnost izgine. Drugačnosti ni. Program se ne menja. Postaja je vedno ista. Vedno tukaj in vedno nespremenjena. Edino kar pospešeno naraščaje akumulacija nezadovoljstva. Posameznik postane ekonom-lonec, ki samo čaka na odrešilno eksplozijo. Na navaden oštarijski pretep morda. Ali pa na kakšnega mladeniča z napačno pričesko, ki nič hudega sluteč ravno hlača mimo. Ali pa na šus horsa, kdo ve? ODREŠITEV. Mladi smo tukaj med drugim za to, da neobremenjeno in brez kakršnih koli kaj-bodo-pa-ljudje-rekli zadržkov pokažemo na kubike gnoja, ki se nabira v
občinarskih žilah, In nacistični odnos do mladinske kulture vsekakor sodi v to področje. Da bi mladim samim dovolili te zastrupitve pozdraviti, je smešno in naivno pričakovati. Nas pa vseeno močno razpizdi, da občinski polttikanti in filistri svoje ciroze in rakaste tvorbe zdravijo s punktiranjem zdravih mladinskih kolen, iz katerih črpajo ves svoj življenski nektar, za nameček pa od mladih pričakujejo še zahvalo za lastno neučinkovitost pri vzpostavljanju mladinskega programa organiziranega preživljanja prostega časa. Zatorej, pazi! V vsaki občini je nujno potrebno odpreti prostore, ki bodo namenjeni raznovrstnemu udejstvovanju mladih. Umetniškemu, športnemu, izobraževalnemu itd. Prostore, v katerih ne bo šlo zgolj za debato ob pijački, temveč za sklop različnih aktivnosti, ki bodo mlade potegnile ven iz apatičnega vsakdana. Ven iz boli-me vseenosti in jebivetrske nezaintere-siranosti za nič. Ven iz slonokoščenega stolpa nezadostne informiranosti in skrbi za lastno senco. Prostore torej, ki bodo imeli program in vizijo. Skratka, kvaliteto. Prostore s kompetentnim osebjem in odgovornim vodstvom, ki bo avtonomno sestavljalo programsko shemo in jo tudi neovirano izvajalo. S točilnico alkohola vred, da ne bo pomote. Hja, za to pa je potreben denar, a ne? In smo spet pri spodbujanju malega gospodarstva. Gostilničar, ki je sam menda ja mali gospodarstvenik, bo vsaj preživel, če že ne bo spodbujan. Celo državi bo bržkone pomagal k svetlejši prihodnosti. Kaj pa njegov sin? Bo zdolgočasen džanki? Verjetno. Punktum.
Grega Bule
Ekskluzivni intervju z Mickom Jaggerjem!
Od katerega časopisa ste?
Dvajsetega avgusta je na zagrebškem hipodromu nastopila največja ročk skupina na našem planetu. Odziva se na ime The Rolling Stones. Ker smo prišli v Zagreb že v zgodnjih popoldanskih urah, smo se odpravili v mesto malo pofirbcat, kako gre kaj našim bratom v glavnem mestu. Takrat še niti sanjali nismo, da nam bo za Naš časopis uspelo narediti ekskluzivni intervju z vokalom te legendarne skupine, pa so se stvari zasukale v nepredvidljive vode. Legendo smo zagledali v trenutku, ko je zapuščal javni WC na zagrebški železniški postaji, neposredno po njegovem prihodu z lokalnim vlakom Jesenice - Zagreb. Bil je precej neopazen, saj je s sprano majico Pop design dajal videz čistega Slovenca, zato ni čudno, da ga ni nihče opazil... razen nas, seveda. Naš Časopis: Hej, hej... opla... (naš fotograf je tako priletel v gospoda Mick Jaggerja, da ga je z fotoaparatom prav grdo zbil po tleh. Mick je ostal cel, fotoaparat pa se je spremenil v nekaj delov stekla in plastike, tako fotk ni bilo mogoče posneti) oprostite, ali im...
Mick Jagger: Ste vi čisto nori, mar pri vas nimate
lepšega pristopa do sočloveka?
N.Č.: Joj, gospod Mick Jagger, se opravičujemo. Tako
smo bili presenečeni ko smo vas zagledali takole, ••••>
Nadaljevanje intervjuja z Mickom Jaggerjem s prve strani:
ko prihajate iz javnega VVCja... Vas lahko prosimo za kratek intervju za Naš čas... M.J.: Nimam časa, dragi gospodiči. Ravnokar sem se drenjal na vlaku, vsi grejo na ta prekleti koncert, manager je izginil, sedaj pa ga iščem, da skupaj najdeva tisti hipodrom, kjer imamo danes koncert. Joooooj...
N.Č.: Lahko vas mi zapeljemo do hipodroma, gospod Mick, vmes pa še naredimo kratek intervju... Hipodrom je namreč le streljaj od tu. Dve minutki z avtom pa smo tam.
M.J.: Ah, ne vem no... načeloma tega ne bi smel narediti... kako pa se imenuje ta vaš časopis? N.Č.: Naš časopis.
M.J.: Seveda, seveda, ampak kako se imenuje ta vaš časopis?
N.Č.: Naš časopis, tako se imenuje časopis!!! V bistvu pišemo za prilogo tega časopisa, ta pa se imenuje Zakon.
M.J.: Joj, oprostite, kako sem vendar lahko pozabil. N.Č.: ??!!??
M.J.: To je tisti vrhniški časopis, kajneda? Ena redkih stvari na Vrhniki, katera se ne imenuje po pisatelju Ivanu Cankarju... Seveda grem z vami. Dve minutki, pravite?
N.Č.: (Sedli smo v našo novinarsko rdečo katrco z razbitim fotoaparatom ter celim Mickom Jaggerjem) Oprostite gospod gospod Mick, vendar... od kje pa veste za Vrhniko?
M.J.: Z skupino smo se nekaj malega pogovarjali o tem, kajti v prvem planu naj bi The Rolling Stones nastopili na Vrhniki v nekem mladinskem klubu, pa je bilo prodanih preveč kart, tako da so nas prestavili v drugo državo na tukajšnji hipodrom. Sicer bi prav radi igrali v tistem vašem klubu, vendar smo slišali, da so ga občinski oblastniki medtem kar zaprli, spomnili pa smo se tudi, da je pri vas še vedno tista vojna. Država, ki je že sedem let v vojni ni ravno varna, se mi zdi. Vojn se poskušamo čimbolj izogibati, saj smo v skupini že tako ali tako stari in nas lahko itak zadane kaj drugega kot granata.
N.Č.: (Nismo imeli ravno časa razlagati kako je s to vojno, pa smo spremenili temo...) Kaj pa pričakujete od nocojšnjega koncerta?
M.J.: Mislim, da ni več skrivnost, da z ženo kupujeva nek polotok tu na Hrvaškem. Ravno danes sem telefonsko govoril z gospodom Franjom, ki mi je zagotovil, da bo polotok vsak čas za odkup, baje pa ima še neke probleme z nekimi Janezi. To se mi zdi, je neka družina na polotoku, ki noče prodati nekega
I/ neuradnih virov smo izvedeli, da Mick Jagger igra tudi kontrabas, zgolj v finančne namene seveda. Na fotografiji ga vidimo (tretji z desne), kako služi denar v Pragi. Idejo je dobil pri skupini The Kelly family
majhnega zaliva z zelo lepimi solinami. Mislim, da se polotok imenuje Istra, tisti problematični zaliv pa se mi zdi, da je neki z piranhami povezan, čeprav v njem ni piranh. Piranhast zaliv ali nekaj takega... Moj delež denarja z nocojšnjega koncerta bo šel za to investicijo, torej pričakujem od nocojšnjega koncerta, tako kot vsak normalen glasbenik, čimveč denarja. N.Č.: Gospod Mick, nam lahko poveste, katere skupine devetdesetih so vam všeč? M.J.: Ja, kaj pa vem... sedaj, ko smo na turneji, poelušamo bolj malo tega. Na koncertih je zvok zelo glasen, pa smo vsi že po malem gluhi, tako da
nimamo niti kakšne blazne želje poslušati več glasbe, kot jo lahko. Nazadnje smo bili navdušeni nad neko skupino... Pr.. nekaj na Pr... Mi lahko pomagate? Pr... N.Č.: Prodigy?
M.J.: Ne, ne. Preachers se jim reče v angleščini, ampak oni se imenujejo tako v svojem jeziku. Mislim, da so Pridigarji, nekaj takega... Jih morda poznate? N.Č.: Ja seveda, saj so iz Slovenije. Poznate še kakšne slovanske skupine? M.J.: Kaj pa vem. Mogoče poznam, vendar ne vem, da so iz Slovenije. V starih dobrih časih, ko me je glasba bolj zanimala, sem sledil vsem tem trendom, sedaj pa me bolj zanima viagra na primer. N.Č.: No, sedaj pa (približevali smo se hipodromu) nas zanima, če imate še kakšno sporočilo za naše bralce?
M.J.: Upam, da bodo spoštovali nov Zakon, podpirali mladinsko in študentsko kulturo in tako živeli do konca svojih dni. Čas bo pokazal, kako nujno je imeti kulturne hrame tudi za mlade prebivalce, kajti lažje je za starše, če vedo, da so njihovi otroci zvečer ali ponoči v domačem kraju, ne pa nekje v drugem mestu, kjer je dejansko več možnosti, da se jim kaj zgodi.
N.Č.: Najlepša hvala, gospod Mick za ta intervju. M.J.: Hvala vam za prevoz. Tako smo prispeli do hipodroma, Mick nas je še vprašal kako to, da na Vrhniki ni Cankarjeve ulice, imamo pa Cankarjevo nabrežje, Cankarjev trg, Cankarjevo knjižnico, Cankarjev dom... Ker nismo vedeli, je dejal, da se bo sam pozanimal o tem, ter obljubil, da bosta z Keithom Richardsom napisala pesem o Vrhniki. Zaupal nam je tudi naslov; Why Cankarjeva street on Vrhnika not is. Kasneje smo se spomnili, da Micka nismo vprašali, kako to, da Ima na sebi majico Pop designov, in še tisoč in eno vprašanje. Tiste veličastne tri mlnutke, preživete z legendo, nam bodo za vedno ostale v najlepšem spominu. Pa srečno, dragi Mick.
Silvij Skok
MTV - glejte ga z obema rokama
Music television, medij, ki je pred letom dni praznoval svojo desetletnico, že prav toliko let prek satelitov in kablov buta tudi v naše polno-moralno-zrnate podalpske dnevne sobe. In ne samo v naše. Tudi v iraške, vietnamske, sudanske, korejske, afganistanske (podobnost z ameriškimi cilji v zadnjih štiridesetih letih ni zgolj naključna in je zlonamerna) in v vse ostale, ki mi zaradi dvojke pri geografiji in pretiranega špri-canja le s težavo priplavajo v spomin. Pri zgoraj omenjeni firmi so krilatico: Svet je globalna vas, vzeli totalno zares - zakaj tudi ne, saj so sami k emtiviizaci-ji in mekdonaldizaciji našega planeta prispevali levji delež. MTV zagotavlja, da ima vsako selo v Romuniji šmrkljo, ki steka smrkavca na recimo Hokaidu, ki se mu je utrgalo in sije kar čez... hm, dan lase pobarval na karmin rdečo, si v nos zatlačil pol kile železa in odpičil na bandi-damping. In ne samo romunska najstnica, dejansko ga "u iber" steka celotna zemeljska pop-ulacija mladih. Ali bolje, kakor bi rekel mojster Diareja: Nič ne stekajo, ampak zihr je kul!!!
Mladi po celem svetu se gr-ejo drugačnost. Drugačni bi bili radi od dolgočasnih staršev, ki jih zanima le mnenje sosedov, od fajmoštra, ki pridiga o
ji... vsi so zamešani v novodobno pop "francosko solato" svetovnega glasbenega nad-medija, ki mu polsestre a la Viva ne sežejo niti do kolen. Vsak stil nudi nekaj uporabnih priteklin, kijih velemojstri subkulturnih kolaževvehementno udejanjajo v popularno glasbo in kulturo, ki seka iz naših z velikim M v desnem kotu označenih ekranov. Celoten splet spotov in reklam je hrana milijonov najtnikov. Nudi jim individualnost, drugačnost, ki jih ločuje od njihovih staršev, to je pa tudi vse. Vsa samosvojost je le navidezna. Dejansko MTV producirá tinejdžerske klone, ki od Dublina do Čamčatke skupaj "bulijo v isti rog". Uniformne vsebina preprosto rezultira v uniformnih najstnikih. In uniform(ira)ni najstniki...ne berejo Orwella!
In končno. Zakaj navsezadnje naj bi MTV gledali poleg oči še z rokami? Do odgovora boš prišel(a), ko boš sam(a) obsedel(a) pred ekranom, katerega bodo krasili barviti glasbeni spoti. Glasba pri njih nikakor ni najpomembnejša - drugače bi lahko poslušali radio - mnogo bolj je zanimiva slika. Ne da bi trenil te okupirajo vakuumsko pakirana telesca v ultra kratkih krilcih (bejbe) ali v bicepse povdarja-jočih seksi majčkah (be-j-bci), ki se ti z na novo pre-beljenimi protezami pojoče smejčkajo v faco. Osamljen(a) in razrajcan(a)?!! Roke kar same zaplavajo proti zadrgi. Kdo bi se lahko uprl. Najbolj nore
brezmadežnem
spočetju, seme pa trosi po celi vasi, od profesorice za matematiko z "ozko" glavo in z novo trajno za petnajst tisoč tolarjev na njej, od zapiflanih odličnjakov, ki cinkarijo špri-carje, od zateženega frajerskega sošolca, ki vsak dan do konca zadet in pr'bit pljuva za vrat sošolk in sošolcev, od soseda poslanca in hkrati župana, ki vsakič, ko ga srečaš pred garažo, na široko razkreči svoji ustnici in z mislimi: "Tudi ti boš drugo leto volil!", pokaže svoj ultra-pravilni, ortodontsko pedenani, trenirani nasmeh in še od kogarkoli ali česarkoli, kije v tistem trenutku pri roki.
Do tu je vse O.K. Toda kako biti zares drugačen? Kje dobiti namig? Seveda! Na MTV-ju, kje drugje! (No, obstajajo tudi starejši bratje in sestre, toda heellloooww, kdo bi si želel plonkati 'imidž od starejše sestre, brata.) Vse subkulture, hipiji, modi, metalci, pankerji, hardkorovci, disko friki, rejver-
bejbe, najboljši tipi - in vsi na pol nagi, na pol gole, na pol zrajcani in na pol zakurjene. Vsi tik pred izlivom. In mi z njimi. Z rokami za hlačami, pod krilci.
In kaj naj drugega naredimo? Dejstvo je, da nam zaradi nerazumevanju kabelskih operaterjev, ki ne ugodijo našim željam po celodnevnem porno-kanalu, kot edini medij, ki ga lahko spremljamo tudi z rokami, ostane le še prelepo "pomanjkljivi" MTV.
P.S. Še slajše vam bo, če MTV-ju odvzamete glas in si v zameno preko cede plejerja zašponate najljubši komad, ki se bo prav tako lepo (če ne še lepše) podal ob razgaljene boke, ki bodo vreli iz ekrana.
Mare Bule
ilustracija: Sabina Turšič
[t literati na prepihu
Lep pozdrav vsem prebiralcem literarnih utrinkov!
Ponovno se srečujemo v drugi številki Zakona, tokrat nekoliko slabše volje in z veliko manj entuziazma. Zakaj?
Predvsem zato, ker je na uredništvo prispela ena (sama!) pesem, pa še ta "nekorajžnega" avtorja, ki naši vesoljni regiji ni zaupal svojega imena. Dajmo, dajmo, no, naredimo nekaj za narodov blagor in se razpišimo podolgem in počez o vsem, kar nam leži na duši. Jamčim vam, da prispevki ne bodo ostali skriti v kupu papirjev na kakšni mizi, še več, vaš umetniški trud bo seveda poplačan z lepo nagrado. Naj ponovim, da ste lahko ustvarjalni v prozni ali verzni obliki, pomembno je le, da domišljiji pustite prosto pot.
Sedaj pa k pesmi anonimnega avtorja z odkritim naslovom Tako pač je.
TAKO PAČ JE
Da se dan za nočjo utrne, vemo vsi, da po dežju posije sonce, tudi vsi, da pa mene nekaj grize, nekaj žre, to vem le jaz, kajti to tako pač je.
Pred mesecem in pol sva se razšla, sedaj sva tujca, temno gledava v svet, pozdravljava se ne, ker to tako pač je.
Vendar tiho upava na boljše čase,
ko nekaj bova naredila zase,
ko si bova spet roko podala,
pod milim nebom legla v travo in zaspala.
Ne ženirajte se, no, toliko, dragi bralci, in nam pošljite še kaj več. Do prihodnjič
Gorazd Mauri
Študentski stereo-tipi
Najprej bi se rad iskreno opravičil tistim, ki sem jih v prejšnji številki užalil, pa jih pri najboljši veri ne bi smel. Dejstvo je, da vsi trenerji v vzgojno - izobraževalni tekmi prav gotovo niso tako do konca izprijeni kot sem jih prikazal in zato menim, da je treba v imenu recimo poldrugega odstotka učiteljev priznati napako. Tem svetlim izjemam gre posebna zahvala, da jim uspe v okolju, ki tako obnašanje praviloma favorizira ali pa vsaj nikakor ne sankcionira, svoje agresivne eskapade in nizke strasti mirno držati na vajetih. Težava je samo v tem, da se bodo zdaj mednje z največjim pravičniškim zadovoljstvom šteli tudi čisto vsi ostali ogabni krvosesi, saj raste občutek lastnega svetega poslanstva nekako premo sorazmerno z odvečno brutalnostjo.
Kakorkoli že, pomudimo se še malo pri študentskem življenju. Tokrat bi vam rad podal povsem arbitraren prikaz študentske srenje glede na posamezne fakultete, ki jih obiskuje. Obljubim vam, da so podane ocene do največje možne mere stereotipizirane in močno obremenjene z osebnim izkustvom, tako da lahko zasije-jo v vsej svoji neobveznosti. Torej:
Pravna fakulteta: pravniki so pametni ljudje. Ponavadi precej dobro vejo, kaj hočejo v življenju in precejšen del populacije svoje cilje slej ko prej tudi doseže. So umirjeni in stabilni študenti, ki pa se jim zna vsake toliko časa pošteno sfuzlati v tistem najbolj pozitivnem žurerskem smislu. Na liberalen način konzervativni in vsaj v prvih dveh letnikih celo presenetljivo idealistični, potem pa zrastejo v krasne subjekte šal o pravnikih (Kako bi rekli pol milijonu utopljenih odvetnikov na dnu oceana? -Dober začetek.)
Ekonomska fakulteta: ekonomisti so dolgočasni ljudje. Na ekonomijo so se vpisali, ker si niso znali zamisliti nobene druge možnosti. Spremljajo vse, o ničemer pa ne vedo kaj dosti. Kljub racionalistični nastrojenosti pripisujejo ogromen pomen nebesnim znamenjem. Kot sogovorniki so ponavadi ekvivalent počene gume, ki so jo za par ur vrgli v zmrzovalnik. Na žurih so tisti, ki še vedno recitirajo najdaljše dialoge iz Pulp Fictiona, obvezno narobe. Če je svet film, je ekonomija filmasko platno. Ekonomisti zelo radi buljijo v bel prazen prapor.
Filozofska fakulteta: filozofi (plus ostalo) so sproščeni ljudje. Predstavljajo drugo brigado srednješolcev, ki nimajo pojma, kam bi šli, vendar pa bi rajši umrli, kot pa da bi šli študirat gospodarstvo. Na samem faksu vlada tolerantno in nenasilno vzdušje, v spodnjih prostorih se ga izbrane družbice zraven ping pong mize rade tudi pošteno zadanejo. Ko oprlredijo brucovanje, prispevajo določeni profesorji denar za organizacijo (in se ga na samem kraju dogodka tudi dodobra nabjksajo). Redkokdo teži. Po koncu procesa prilezejo v svet realnega življenja precej manj pohabljeni kot razni drugi kolegi, vendar pa jim sama diploma ne odpre kakšnih preveč majestičnih perspektiv.
Fakulteta' za družbene vede: družboslovci smo povprečni ljudje. Praviloma ne preveč neumni in ne preveč pametni. Aristotelova zlata sredina med omlednimi piflar-jl in izzuranlmi študentskimi podrtijami, študij je precej slaboumen, profesorji posebej stekli, diploma krvavo zaslužena. Nikar, če niste oklepna samohodka.
Pedagoška fakulteta: nežne jn nikomur nič hudega hotece rožice, ki jih po diplomi za pol leta zaprejo v koncentracijsko taborišče, fila-jo z ultraagresivnlmi medijskimi vsebinami in sintetičnimi substancami ter vsak dan tepejo, dokler se jim ne omrači um. Preživeli se potem posvetijo našim najmlajšim. Med študijem v najslabšem primeru nenevarni ljudje.
Upam, da ne bo treba posebej omeniti, da obstajajo tudi tukaj izjeme, celo kar precej njih, in vsak se lahko, če bi bil v nasprotnem primeru užaljen, za lastni duševni mir brez problema šteje mednje.
Jure Aleksič
SIRIJSKA VRHNICANKA ZOPET V DOMOVINI
SIRIJA PREČUDEN KRAJ
"Cenjene potnike obveščamo, da prihajamo na mednarodno letališče v Damasku. Temeperatura zraka je 38 stopinj celzija, ura pa je 17:30. Zahvaljujemo se vam, da ste leteli s Sirijsko letalsko družbo, in vam želimo prijeten pristanek." Letalo je počasi zapeljalo na pristajalno stezo in potniki smo vznemirjeni vstajali. Še minutko, dve in letalo je odprlo svoja vrata. Presrečno sem zakorakala skozi vrata in hlastno zajela sapo. V glavo mi je puhnil vroč zrak in za trenutek sem mislila, da bom čisto po damsko omedlela. No, prvi šok je bil mimo in že smo bili na carinskem pregledu, Izpolnjevali formularje in odgovarjali na vprašanja policistov. Na drugi strani nihajnih vrat sem že opazila obraz moje sestrične, tete, strica in nekega mladeniča. Pa saj to je moj mali bratranec, ki je v
teh treh letih postal pravi mož! V grlu sem začutila cmok in v očeh solze. Moj dom!!! Moja družina!! Zopet sem bila doma, med svojimi ljudmi, na svoji zemlji. Sirija.
Obdajali so me strici in tete, bratranci in sestrične, veseli obrazi in objemi polni topline In navdušenja. Usedli smo se v kombi in avtomobile in se odpeljali proti Homsu. Homs je tretje največje mesto Sirije, moje rojstno mesto, ki slovi po svojih slaščicah in šalah. V Siriji so najbolj priljubljeni vici na račun prebivalcev Homsa (končno si lahko blondinke, Mujo in Fata odpočijejo) in kot ponosni meščani tega mesta jih pripovedujemo vsem, ki nas želijo poslušati. Pot je trajala dve uri, ampak sta kar hitro minili ob poslušanju novic našega "klana". Vročina je bila na robu znosnega In če ne bi Imeli steklenic ledene vode, bi dehidrirali že v prvih petnajstih minutah. Navajeni slovenske klime, smo bili kar izčrpani ob vsej tej vročini in napol mrtvi smo prispeli v objem moje babice. Morda ste že kdaj doživeli pristen družinski sprejem ob potokih solza in poljubov (sama kaj takega v Sloveniji - priznam - še nisem zasledila) in veste, kako čustveno naporno je to. Družina je namreč steber arabske družbe in jedro vsega. Celotno življenje posameznika je podrejeno družini in ponosu družine, tako vsak prekršek kaznuje družina sama. Seveda pa je posameznik v zameno obdan z ljubeznijo in podporo vseh članov družine. Arabske družinske navade se tudi precej razlikujejo od evropskih in v znamenje spoštovanja smo poljubljali dedkovo roko. Nemudoma so se začeli obiski. Prve tri dni je bilo nespoštljivo zapustiti hišo, ker so prihajali sorodniki od blizu in daleč, da nas pozdravijo in nam zaželijo dobrodošlico. Zato smo se torej pustili razvajati dobrotam babice in sladkarijam tet. Pa se potem ljudje še sprašujejo zakaj s(m)o Arabci večinoma bolj "okrogli", le kdo ne bi bil ob teh poslasticah. No, tridnevna karantena je minila in podali smo na potep. Če ste kdaj brali pravljice Tisoč in ene noči, potem ste že zasledili opise tržnice, zlatarn, vonja po začimbah, raznovrstnih dišav in skrivnostno pokritih žensk, katerih obraze zakrivajo tančice. Pa da takoj oporečem vsem feministkam, ki že dvigajo kazalce, saj ni tako hudo kot se vam zdi. V moji povsem klasični arabski družini se pokriva kvečjemu babica z ruto, vse moje tete so izobražene, in verjeli ali ne, moji strici celo pomije-jo posodo in pomagajo pri vlaganju ozimnice. Pa da vam takoj razjasnim situacijo, v Islamu obstaja več sekt in več interpretacij religije in odvisno od tega, kateri ločini pripadajo, se ženske pokrivajo ali ne. Seveda pa tudi odvisno od osebnega prepričanja; prenekatere intelektualke se pokrivajo zaradi lastne želje in ne prisile moža. Na splošno je Bližnji vzhod
precej raznolik, v Siriji tako obstaja več verskih skupin kot v Sloveniji in vse delujejo precej svobodno in brez omejevanja. Samo krščanskih ločin je več kot 15. Seveda pa morate razumeti, daje religija neločljiv del posameznikove identitete, in tako kot družina zelo pomemben člen družbe. Nisem še naletela na nevernega Arabca v vseh svojih dvaindvajsetih letih in mislim, da tudi v prihodnje ne bom. In vse te verske skupnosti so se naučile živeti skupaj v miru in slogi in ni niti sledu o verskem zatiranju "fanatičnih muslimanov". Tako razširenja slika arabskega sveta je samo stereotip nevednih zahodnjakov. Naj se vrnem k opisu tržnice, drugače mojega najljubšega dela mesta. Ozke uličice so pokrite z gosto črno tkanino, ki preprečuje vdor sončnim žarkom in ponujajo osvežilno senco za
sproščeno nakupovanje. Sicer me zlato in zlatnina ne mikajo preveč, ko pa sem zagledela vse tiste neštete zlatarne in prave umetnine, ki jih izdelajo skrbni prsti zlatarjev, sem tudi jaz začutila nepremagljivo željo, da si kupim vsaj majhen prstanček. 0 tem, kako so se moji mami lesketale oči, da ne izgubljam besed. Mislim, da seje morala kar precej zadrževati, da ni zapravila vsega, kar je imela v denarnici, za tiste svetleče obročke. Pa ko bi bilo to edino, kar vabi k nakupu: metri in metri raznovrstnih tkanin, svile, žameta, razstavljene razkošne obleke, nešteto lepotilnih pripomočkov... Prodajalci včasih kar malo vsiljivo, večinoma pa zelo prijazno ponujajo svoje blago in obljubljajo nizke cene. Barantanje za ceno pa je nacionalni šport številka ena. Če ne barantaš, si cepec in nakupovanje brez pogajanja za ceno ni v užitek ne kupcu ne prodajalcu. Pa da pohvalim mojo zlato
Tako imenovani HOP-HOP avtobus
mamico, drugače čistokrvno Vrhničanko, te umetnosti se je naučila kot, da bi jI bila prirojena. Vsi prodajalci so čisto navdušeni, ko ugledajo plavola-so Tujko, ki obvlada arabščino in se pogaja bolje od domačink. Tako ji je marsikdaj uspelo še bolj znižati cene in srečni (malodane potešenl) smo se vračali iz tržnice.
Ko smo torej pomirili svoje potrošniške strasti, smo se podali na potep po Siriji. Prevozi so bistveno
cenejši in za par tisočakov si lahko najamete kombi s šoferjem za cel dan. Tako smo se mi podali na pot v Palmvro (po domače Todmor), oazo v puščavi in eno glavnih turističnih znamenitosti Sirije. Mesto, ki kraljuje puščavi in je bilo v času rimskega cesarstva bogata kraljevina Zenubije, je prava paša za oči in hrana za dušo. Mogočni stebri, stare ulice, oltarji in templji iz drugega stoletja našega štetja, pričarajo vso nekdanjo mogočnost tega mesta in na trenutke smo se počutili kot v časovnem stroju. Pot je sicer precej utrujajoča in vroča, saj traja kar uro in pol Iz Homsa, pa še vsake toliko nas je ustavila policijska patrulja, ki si tako služi "dodatek" k plači. Tudi drugače je turistična oskrba precej skromna in osvežite se lahko samo pri osamljenem prodajalcu pijač (cene se bile seveda astronomske za sirijske razmere). Prva in edina restavracija pa je oddaljena kar 15 minut hoda od arheoloških izkopanin. Tudi sicer izkopavanja še niso končana, saj je močan potres iz prejšnjega stoletja zabrisal vse ostanke (sledil mu je še eden na začetku tega stoletja), poleg tega pa so razne okupacije Sirije premaknile začetek arheoloških raziskovanj na leto 1950. Naslednji dan smo se podali na obalo. Sirija je namreč čudovito raznovrstna in Ima vse, od puščave do morja, od nižin do gora. Malo turistično naselje ob mestu Tartus je pravi pomanjšani Portorož, le z bolj čistim morjem in lepo peščeno plažo. Voda je bila sicer za moj okus nekoliko pretepla, a vendar dovolj osvežilna. Prepustili smo se valovom sredozemskega morja in seveda pozabili na uro. Ko smo okoli pol dveh prikorakali v apartma, smo bili že vsi veselo opečeni in smo se hiteli mazati z raznimi hladilnimi sredstvi, od jogurta pa dalje. Raznolikost Sirije se vidi tudi na plaži; dekletom v bikinijih konkurirajo ženske v dolgih arabskih haljah, s pokritimi lasmi. Poskušali so sicer prepovedati kopanje v dolgih oblekah in jeans hlačah, a je turistični obisk tako upadel, da so si brž premislili. Ali je to prav ali ne, prepuščam v presojo posamezniku, saj veste, nekaterim se zdi to normalno, spet drugim popolnoma nelogično. Zvečer smo se zaradi pomanjakanja časa vrnili v Homs, saj smo imeli v naslednjih dneh načrtovani obisk prestolnice.
Damask, Dimashq, El-Sham. Imena glavnega mesta Sirije, mesta z velikim M. Vrvežu ljudi, ki živijo v tem mestu, se pridružijo še tisti, ki so tu zgolj zaradi obiska ali pa po službeni dolžnosti. Pravijo, daje čez dan v mestu okoli 6 miljonov ljudi. Samo mesto je sestavljeno iz več delov. Takih bolj moderno stanovanjskih (torej bloki, bloki in še enkrat bloki) in starih s čudovitimi damaščanskimi hišami v obliki kocke z odprtim osrednjim delom, ki mu kraljuje majhen vodnjaček. Teh hiš je seveda čedalje manj, saj so neizmerno drage in včasih tudi nepraktične, pa kljub temu ostajajo sen vsakega zavednega prebivalca Damaska. Damask ima kot druga stara mesta štiri mestna vrata, ena izmed njih so kristjanom zelo poznana Savlova vrata, ki so bila včasih edine vstopne točke v mesto. Ima osrednjo tržnico in najstarejšo in najlepšo džamijo na temu območju. Seveda je vstop dovoljen tudi turistom, le ženske si morajo po muslimanskem običaju pokriti glave in odkrite dele telesa. V ta namem si lahko - in morajo - ob vhodu izposoditi halje. Pa da ne bi mislili, da je moškim dovoljeno v kopalkah hoditi naokoli, tudi za njih veljajo pravila oblačenja, saj morajo biti zakriti od popka do kolen. Sama džamija je veličastna in ogromna, nisem si sicer zapomnila, kolikšno število vernikov sprejme, je pa številka, verjemite mi, gromozanska. Krasijo jo razne intarzije v lesu, poslikave z zlatom in razkošni tepihi. Slik ljudi in živali seveda ni, saj so le-te v Islamu prepovedane. Božja navzočnost je tu skorajda oprijemljiva.
V neposredni bližini džamije je tudi glavna tržnica, še večja in še bolj razkošna od tiste v Homsu, pretkani damaščanski trgovci pa za trikrat večje cene ponujajo podobne izdelke. V bližini so tudi razne vladne palače, mogočne in v marmor oblečene vile. Malo izven centra je tudi ogromna univerza, ki vsako leto sprejme na tisoče študentov raznih smeri. Kot tudi v drugih deželah tretjega sveta, je šolski sistem na precej visokem nivoju zahtevnosti in že matura je največji stres v življenju povprečnega Sirijca. Tudi boj za sedeže na izbranem študiju je precej hud in le najboljšim uspe. Na žalost je zaradi slabe ekonomske situacije tudi precejšen "beg možganov" v Združene države Amerike in v Evropo.
Po potepanju v centru smo neuspešno čakali prost taksi in se odločili za najcenejše prevozno sredstvo Sirije, servis. To so rumeni kombiji s predelanimi sedeži, tako da sprejmejo okoli 14 potnikov, prevoz znaša 9 tolarjev, in obratujejo na točno določenih linijah (tako kot naše trole torej). Vozijo tudi precej pogosto in tako nanje čakaš kvečjemu par minut. Vsi srečni smo se takoj ob prihodu v hišo sorod-
DAMASK (Džamija Omauii) - Robi pod zakladnico
nikov polegli na mrzla kamnita tla In se hladili. Zvečer pa smo se odpravili na sprehod, ki je sestavni del poletnega življenja. Vsak večer se ulice napolnijo s sprehajalci, ki se tako družijo, rekreira-jo in zabavajo. Ulice se ne umirijo do zgodnjih jutranjih ur. Moram priznati, da sem bila kar presenečena ob prvih joggerjih, ki sem jih zagledala. Bo kar res, da svet postaja globalna vas. Coca-cola, Pizza hut, Benetton in ostali produkti Zahoda so se tudi tu že udomačili in mladi seveda navdušeno posegajo po njih. Samo glasba je ostala večinsko domača in z veseljem smo plesali na evropskemu ušesu nerazumljive in neprebavljive takte. Verjetno pa bi kljub vsemu evropskim očem prijal orientalski ples - bolj znan kot trebušni - ki ga obvladajo tudi najmlajše deklice.
Naslednja postojanka: Alepo (Halab). Nekdanje glavno mesto, drugo po velikosti in najlepše v Siriji. Mesto tristotih džamij in petdesetih cerkva z mogočnim gradom in bogatim meščanstvom. Znano kot mesto, ki se je zoperstavilo napadu Hunov. Grad na vzpetini je genialno zasnovan in osvojitev je praktično nemogoča. Sama palača v utrdbi je bila zgrajena v trinajstem stoletju, v notranjosti obzidja pa je bilo celo mesto, s tristotimi hišami, dvema džamijama in razkošnim kopališčem. Navdušila nas je tudi povsem moderna in pisana džamija, za moj okus najlepša doslej. Na pohajanjih smo bili pogosto deležni angleških besed dobrodošlice, saj so zaradi našega plavolasega Robija (najnovejše priključenega člana družine) in mamice, mislili da smo vsi tujci. Najprej smo jim odgovarjali v arabščini, ko pa smo ugotovili da jih s tem samo
Mladi so spontano zaplesali klasično kolo Debke na ulici
razočaramo, smo se tudi sami začeli odzivati v angleščini. Pa da kar takoj pohvalim našega vrz-denškega zeta, naučil se je pravilno izgovarjati arabske pozdrave (no, malce jih je sem pa tja zamešal) in nasplošno je čisto zašarmiral družino Al-Mansour, kar pa tudi nI od muh. Naš obisk Siriji se je že počasi približeval koncu, zopet smo par dni prebili v objemu Homsa in družine. Potem pa nas je malo letalce odpeljalo nazaj v Slovenijo. Slovo od domačih in same dežele je bilo težko, a priznam, da sem že začela pogrešati mojo Vrhniko, babico Marijo in prijatelje. O svoji domovini bi vam lahko napisala še par strani, pa mislim da bo zaenkrat dovolj, če vas pa še kaj zanima, me le pocukajte za rokav, ko me srečate, in, verjemite, z veseljem vam bom pripovedovala.
besedilo in fotografije: Natalia Al-Mansour
PALMIRA (Todmor) - glavna ulica starega mesta
S kolesom po Turčiji
DO NAZGA ODLOMUEN VENTILCEK
Ob načrtovanju letošnjega dopusta se mi ni niti najmanj sanjalo, da bom preživel tako lep in zanimiv mesec dni, kot sem ga. Prijatelj in fotograf Tilen Vipotnik me je s svojim predavanjem o kolesarjenju po Indoneziji navdušil za počitnice na kolesu. Njegove besede so bile: Bajker je car kamorkoli pride. Zdaj lahko povem, da njegova izjava ne drži vedno. Po tehtnem premisleku, kam in kako, smo seveda vse želje podredili financam, saj so te eden večjih problemov mladih. Po tem, ko smo morali opustiti predlog za Madagaskar, smo načrtovali bližje cilje in pristali pri Turčiji, ki je zaradi manjše oddaljenosti in direktnega Adriinega leta cenovno primernejša in nam prav tako tuja. Priprave so se začele tako, da sem si najprej priskrbel dobro kolo, ki pa ga žal še do danes nisem plačal. Sledile so kondicijske priprave, s katerimi sem kolesarjenje preprosto vzljubil, saj je koristno za telo in duha, poleg tega pa je ekološko neoporečno in tiho. S Tilnom sva iskala sponzorje, predvsem trgovine s kolesarsko opremo, in dobila naklonjen odgovor v prodajalni Street Stane, ki jo ob tej priložnosti omenjam. Vsak od naju je dobil bon za 200 DEM, s katerim sva preudarno dobila skoraj vse tehnične potrebščine. Kmalu sta se nama pridružila še dva kolega: Luka Beabler in Tomaž Vižentin - Tomas. Le še nabava letalskih kart in s tem potrditev: «Grem.«
Pred odhodom je sledilo pakiranje, pri katerem je bilo nadvse pomembno, da je kolo čim lažje in da ne nosi-
brez vseh težav, za razliko od nekega Turka starejših let, kije v avli, polni potnikov, izgubil živce in postal blazno nasilen ter se nI umiril, dokler ga niso odpeljali policisti. To je bil prvi vtis o Turkih, ki smo ga vsi štirje doživeli kot humoristično nanizanko. Obenem smo se začeli pogovarjati o mentaliteti in temperamentu domorodcev, o katerih seveda nismo vedeli prav dosti. Dobili smo prtljago in si našli prostor, kjer smo lahko sestavili kolesa. Pridružila se nam je popotnica Janja, ki smo jo spoznali na letalu. Pet ur je morala čakati let za Samsun. Okrog nas seje zbrala množica radovednežev, delno zaradi štirih velikih škatel, delno zaradi prikupnega dekleta, pa tudi nasplošno so Turki zelo radovedne narave. Razlika med njimi je v tem, da so nekateri prijazni, drugi pa le koristoljubni. Prvi sem začel sestavljati kolo, a končal zadnji. Ko je prišlo na vrsto polnjenje zračnic, so nam radovedneži nesebično nudili pomoč, a je bil pri mojem kolesu pomočnik preveč navdušen in je odlomil ventilček, zato sem moral menjati zračnico. Na srečo sem imel s seboj dve rezervi. To je bil moj edini tehnični problem, če ne štejem manjših zategov vijakov, ki so popustili pod bremenom kilometrine. Pot od letališča do centra Istanbula je dolga slabih 15 kilometrov. Ceste so ogromne in zelo prometne, promet pa je obupen in na pogled kaotičen. Potreboval sem dva dni, da sem se privadil mestnemu vrvežu. Ko smo prispeli do centra, ki je ogromen in zelo lep, za razliko od drugih predelov mesta, ki so obupno zanemarjeni,
ka. Omenil bom Modro mošejo, ki je eno od čudes sveta. Za razliko od ostalih mošej, ki imajo po dva ali štiri turne, jih ima ta kar šest, njena kupola pa je samo nosilna. To pa ni edino svetovno čudo, ki ga premore
Neskončni in neulovljivi turški horizonti
mo s seboj dvojnih stvari. Tudi kolo je treba pripraviti na let. Predvsem je koristno, da ga pomanjšaš, kolikor se pač da, in zapreš v kartonsko škatlo, ki sejo da dobiti v vsaki kolesarski trgovini brezplačno. Na letalo lahko vzameš pač samo dva kosa prtljage, brezplačno seveda, zato h kolesu zapakiraš vse, kar ne gre v kolesarske torbe. Tudi za kolo ni treba posebnega doplačila, šteje namreč za osebno prtljago, poleg tega pa Turki potujejo z ogromnimi vrečami in culami tako, da bi dodatno plačilo pomenilo totalni nesmisel. Na letališče se nam je kljub celodnevnim pripravam mudilo, komplikacije pa so se umirile šele, ko sem se usedel na svoj sedež. Sedem minut pred odhodom smo morali odpreti škatle, ki smo jih prej skrbno zaprli in spustiti zračnice zaradi razlike pritiska. V tisti naglici se mi je to zdelo največji nesmisel, toda pravila so pravila. Let do Istanbula traja dobri dve uri. Na letalu je bila večina Turkov, ki poletov ne prenašajo dobro, kot sem lahko opazil. Pristali smo okoli poldruge zjutraj. Letališče v Istanbulu je ogromno, a terminal Adrie je na bolj odročnem mestu kot ne. Kontrola jeza nas minila
smo najprej začeli iskati prenočišče. Zavili smo v četrt, ki je polna hotelov. Cene se gibljejo od 5$ na osebo pa vse dol20$ na osebo za noč. Odločili smo se za najcenejšo ponudbo, ki nam jo je ponudil nekdo na cesti. V Istanbulu je namreč nekaterim služba iskati turiste in jih vabiti do hotelov.
Naša soba je bile v kletnem prostoru. Pred vhodom je bil prostor, v katerem so se sušile obleke zaposlenih, in kotiček, kjer se kuha čaj. Tuš je bil inštaliran kar v wc-ju, v majhni sobi pa so se gnetla štiri ležišča. Slabšega prenočišča še nisem videl, kaj šele, da bi zanj plačal, a vsaka šola nekaj stane in mi smo bili na tujem terenu novinci. Potem ko smo se ustalili v novem domu, je bil že skrajni čas za kosilo. Prvi obrok je bil zelo okusen, žal pa ni bil tradicionalen, kar pove Ime jedi: Doy Doy Speclal. Cene so se nam zdele smešno nizke, čeprav smo kasneje jedli tudi za polovično ceno tokratne. Za primerjavo: mešana solata v dobri restavraciji stane 250.000 turških lir (TL), kar je natanko 1$, pivo v trgovini 130.000 TL, pol kile kruha pa 40.000 TL. Sledil je ogled znamenitosti, ki jih v Istanbulu ne manj-
Istanbul
Istanbul. Sredi mesta, le kakih 20 metrov od Modre mošeje, stoji tako imenovana Ave Sofia, prvotno pravoslavna cerkev, ki pa so jo kasneje z vdori Islama preuredili v mošejo. Mesto se ponaša tudi z mnogimi tržnicami, ki so specializirane po raznih obrteh in strokah. Najbolj turistična je Grand bazar, obstajajo pa tudi druge bolj imenitne in izvirne, žal so bile nekatere zaprte za javnost, saj je v tistem času odjeknila na tržnici eksplozija, ki je terjala mnogo žrtev. Po napornem dnevu smo se odločili, da večer preživimo v luksuznem hotelu. Glavni razlog za to je bilo svetovno prvenstvo v nogometu, na sporedu je bila namreč tekma med Hrvaško in Nizozemsko. Kljub rezultatu, ki me je razočaral, smo vztrajali pozno v noč. Navezal sem tudi prijateljske stike z domačini, ki so imeli prodajalno s preprogami. To so rojeni trgovci. Najete imajo turistične vodiče, ki na svojih turah vodijo turiste v njihove trgovine, od tod naprej pa se lahko pišete že novopečeni lastnik turške preproge. Vsa ta ceremonija v trgovini lahko traja tudi tri ure, zato neresnim kupcem obisk pri prodajalcih preprog odsvetujem. Poleg tega so cene visoke. Preproge so namreč izdelane ročno, so stoodstotna volna in so zelo obstojne. Prodajalci jih odkupijo poceni od pastirskih družin, ki se preživljajo z drobnico, spreten prodajalec pa utegne z eno preprogo zaslužiti pravo bogastvo. Na lastne oči sem videl račun, ki ni znašal nič manj kot 23.000 $, pripadal pa je nekim Američanom. Po bolj ali manj uspešnem dnevu si trgovci privoščijo kakšno pivo preveč in tako je bilo tudi zdaj. Vsi skupaj z menoj vred smo na koncu zaspali na preprogah v turškem stilu, medtem ko so moji tovariši spali v kleti v sosednjem hotelu.
Potovanje smo planirali sproti. Namen je bil, da bi se vkrcali na ladjo in jo ubrali po črnem morju, a žal nismo dobili vozovnic, saj je bila sezona na vrhuncu. Zadovoljiti smo se morali z avtobusom, kajti mesto je preveliko, da bi odkolesarili v naši začrtani smeri, promet pa je bil obupen. Ceste so vedno polne in hupe nikoli ne utihnejo, saj tu stanuje skoraj 18.000.000 ljudi.
Na moje veliko presenečenje lahko povem, da so turški avtobusi boljši od naših. To je zaradi konkurence, saj so vsa prevozniška podjetja v rokah privatnikov. Avtobusi so opremljeni z vso dodatno opremo, na voljo pa je tudi osebje, ki streže s hladnimi in toplimi napitki ter z osvežilno dišečo vodico. Turki najbolj zaupajo avtobusu. Zato ker je varen, udoben, hiter in relativno poceni. Drugih prevoznih sredstev ne marajo preveč, mi je razlagal nekdo na sosednjem sedežu, ki dela, tako kot mnogi drugI Turki, v Nemčiji in zasilno obvlada nemščino.
Vožnja je trajala vso noč. Zjutraj smo prispeli v Sinop -letoviško mesto ob črnem morju, kakih šeststo kilometrov oddaljeno od Istanbula. Za letovišče se ponaša s prav slabim Izgledom. Plaže niso čiste, toda morje ugaja. Utaborili smo se na plaži In skuhali večerjo, kije nisem dolgo zadržal v sebi. Bil sem prvi, ki se je zas-
trupil, a so mi do konca potovanja vsi sledili. Zastrupitev zaradi drugačnega imunskega sistema traja kakšen dan ali dva, najhujših pa je prvih nekaj ur. Ko jo preboliš si lahko postopoma dovoliš obedovanja v turškem stilu. Kmalu smo nehali kupovati vodo, ker nismo bili več tako občutljivi. Naslednji dan smo začeli kolesarit. Kot pravi začetniki smo se zadeve lotili prepozno in zato kolesarili po hudi vročini. Smer je bila proti vzhodu, teren pa zelo razgiban. Ob poti smo se ustavili ob neki restavraciji z namenom počitka, kosila, najprej pa osvežilnega kopanja. Tik pod restavracijo je bila namreč plaža, na katero smo zaradi vročine dobesedno oddivjali. Tilen je šel do te mere, da seje slekel do full monty in s tem napravil usodno napako, saj je v islamskem svetu to ena večjih žaljivk in nespodobnosti. S svojim dejanjem je odgnal starejši par, ki je bil v bližini, v restavraciji pa nas niso hoteli postreči. Še vedno lačni smo se odpravili dalje. Do večera smo opravili 54 kilometrov, kar za prvi dan ni bilo slabo, bilo pa je naporno. Ne toliko zaradi vzponov, kot zaradi vročine. Na nekem vzponu sem pomislil, da pretiravam in da nisem dovolj pripravljen. Vse me je bolelo in bil sem potreben počitka. Spusti pa so nekaj čisto drugega. Tisti dan smo dosegli hitrost 60 km/h, kar je bilo zame doživetje in pol. Spanec se mi je nadvse prilegel. Nadaljevali smo proti vzhodu in med potjo bili večkrat povabljeni na čaj, grozdje, kislo mleko ali na pide - tradicionalen turški kruh, ki ga kmetje spečejo za celo zimo. Okrogle, ploščate hlebce zlagajo drug na drugega v stebre in tako zdržijo lahko nekaj mesecev. Pred uporabo jih je treba le navlažiti z navadno vodo. Potem smo prišli do Bafre - mesta ob črnem morju, ki se preživlja v glavnem s tobakom. Od tod izvirajo ene najmočnejših turških cigaret. Pod vtisom prijaznih ljudi, ki smo jih srečevali med potjo smo se hoteli povabiti na kakšen vrt ali na nedokončano nadstropje hiše, da bi dočakali jutro, toda od povsod so nas ljudje nezaupljivo odgnali. Ker se je pripravljalo slabo vreme, smo morali poiskati hotel.
Ceno smo spustili na 4$, a ko je lastnik opazil, da kolesarimo nas je pod streho povabil kot svoje goste. Pogostil nas je tudi z sočnimi melonami, lubenicami in grozdjem. Obvladal je nemško, ker je z ženo sedemnajst let delal v Nemčiji kot strojar kož. Sedaj je lastnik hotela, trgovine In bencinske črpalke. Garal je celo mladost in zdaj zna ceniti delo in ljudi, je pravil. Bili smo zelo hvaležni, saj smo bili utrujeni, že nekaj dni pa nismo spali v postelji ali se namakali pod tušem. Zaradi razgibanega terena smo se odločili, da naprej ne bomo kolesarili. Kupili smo karte za šest ur dolgo vožnjo do Sivasa, ki leži na 1275 metrov nadmorske višine v centralni Turčiji. Pot bi nam s kolesi vzela pri-bljižno šest dni, tako pa je minila v eni noči. Večina avtobusov na dolge proge potuje ponoči in z našim ni bilo nič drugače. Odhod je bil ob polnoči, tako da smo si imeli čas ogledati mesto, povabili pa smo se tudi na poroko ali, raje, nekaj porok, ki so se odvijale na istem prostoru. Udeležil sem se plesa, ki so ga plesali ljudje zbrani v krogu, na sredini pa je igral orkester. Turški ritmi so lepi, melodija pa je za Evropejce zahtevna, saj se poslužujejo drugačne tonske lestvice. Od tu smo odšli veseljaško razpoloženi proti postaji. V večini turških mest pa tudi v Sivasu stoji spomenik in muzej očetu vseh Turkov. To je Ata Turk, ki krasi tudi vse bankovce, zato smo dan, ki smo ga preživeli tam namenili za spoznavanje turškega Tita. Mnogi Turki, kot sem zvedel kasneje, sami ne vedo zakaj imajo radi Ata Turka, a konkretnega razloga za to tudi ne potrebujejo, saj je bil, kot sami pravijo, velik človek, ki je povezal vse ljudi na tistem ozemlju v eno državo. Ko nas je Ata Turk dodobra zdolgočasil, smo se odpravili v čajno hišo, o kateri pa boste izvedeli več v naslednji številki Zakona.
besedilo: Mare Vogrinc fotografiji: Tilen Vipotnik
Trojni lui
overdouz
smeha.
Matjaž Javšnik: Rock'n'roll kaskader nasa kabinet teater Gledališka improvizacija: Improliga Pojoèfcani vô. lmprovokatorji Quentin Tarantino: Reservoir dogs Dejmo MUnt teater
informacije: Cankarjev dom na Vrhniki, telefon: (061) 754 648
Stopi v Zakon/ dokler smo še na koruzi!
Nujno potrebujemo novinarja na področju Polhovega Gradca, Horjula in Dobrove ter na področju Brezovice
ZaKon
MESEČNIK ZA MLADE ODPRTOGLAVCE
Tržaška 11, 1360 Vrhnika telefon: 061 756 224
Urednik: Grega Bule Literati na prepihu: Gorazd Mauri Kost v grlu: Jure Aleksič
Oblika in prelom: . - ■.
Bojan Senjur
ŠTIRI LETA V SAMOSTOJNI BOROVNIŠKI OBČINI
Prehojena pot
Teče četrto leto odkar smo -kljub referendumskemu NE -samostojna občina.
01.01.1995 smo tako pričeli na novo, brez velikih izkušenj, po mnenju mnogih tudi brez vsake možnosti preživetja. Spoštovane občanke in občani občine Borovnica, podajam vam opis našega dela v oceno in presojo o uspešnosti prehojene poti.
Nemogoče je opisati vsa dela, zato naj vam kronološko navedem le nekaj večjih in bistvenih del po področjih.
Izobraževanje
Področje pokriva OŠ dr. Ivana Korošca kot samostojni javni zavod. O učnih uspehih je Naš časopis že obširno poročal, na našo šolo smo glede uspeha, doseženih rezultatov in priznanj lahko zelo ponosni.
Občina sofinancira zimsko in letno šolo v naravi ter šolo za življenje, nivojski pouk in bralno značko. V celoti financiramo prevoz vseh otrok iz okoliških krajev.
Skrbimo tudi za del materialnih stroškov in za vzdrževanje objektov. Večje investicije, ki so bile opravljene v tem času so postavitev računalniške učilnice, zamenjava oken na stari šoli in zamenjava strešne kritine na stari šoli.
Socialno skrbstvo
Skrbimo za programe pomoči, humanitarne organizacije in društva in sofinanciramo njihove programe. Na tem področju sta delovna Rdeči križ in Karitas.
Otroško varstvo
Področje pokriva VVZ Borovnica kot samostojni javni zavod v okviru občine. Vrtec Borovnica ima dve enoti (Borovnica, Breg) s skupaj desetimi oddelki, od tega tri jaslične oddelke. Z investicijo adaptacije podstrešja smo pridobili dodatne prostore tako, da kot ena redkih občin v Sloveniji v celoti pokrivamo potrebe otroškega varstva.
Kultura
Ljubiteljsko kulturo v kraju predstavljajo le pevski zbori in sicer, MPZŠtinglc v okviru Kulturnega društva ter pevski zbor Društva upokojencev in Društva podeželskih žena AJDA.
Knjižnica dr. Marje Boršnik deluje kot samostojni javni
zavod v okviru občine Borovnica. Občina kot ustanoviteljica pokriva materialne stroške, stroške osebnih dohodkov in delni nakup knjig. Glede dejavnosti in obiska zaslužijo pohvalo knjižničarki in obiskovalci, saj smo po normativih za izposojo krepko nad normativi v republiškem povprečju.
Šport
Športna dejavnost ima v Borovnici dolgoletno tradicijo in je zelo aktivna. Posebnav pohvala mladim atletom pri ŠSD Borovnica za dvakratno osvojeno ekipno državno prvenstvo, posameznikom za dosežene državne rekorde in vidne rezultate.
Pohvala gre tudi Društvu TVD Partizan za res množično organizacijo rekreacije, NK Borovnica za delo z mladimi, obema pa za veliko vloženega prostovoljnega dela pri obnovi doma oziroma garderob.
Kmetijstvo
Kmetijstvo je dokaj dobro organizirano, odbor ki vodi to dejavnost skrbi za vse aktivnosti ter vzorno sodeluj e.z Kmetijsko pospeševalno službo in Zavodom za gozdove, tako pri pospeševanju proizvodnje hrane, vzdrževanju poljskih in gozdnih poti, malih melioracijah, ipd.
Za izobraževanje, kakor tudi prijetna druženja pa poskrbi Društvo podeželskih žena AJDA.
Drobno gospodarstvo
Na področju dejavnosti drobnega gospodarstva zaenkrat le subvencioniramo obrestne mere za kratkoročne in dolgoročne kredite naših podjetnikov. V pripravi pa je študija razvojnim
možnosti in prostorska prever-ba obrtne cone.
Zaščita in reševanje
Na našem področju delujejo tri PGD, katera so kos vsem nalogam tako po opremi kakor tudi glede strokovnega kadra. Osebno bi se jim tudi tu javno zahvalil za njihov prispevek, stalno pripravljenost, predvsem pa za delo z mladimi.
Komunalne dejavnosti
Najbolj pereča je problematika cest, ki pas so, tako vsaj upamo, v teh letih dobile Jepšo podobo. Asfaltno prevleko so v tem času dobile naslednje ceste: Pot na Malence, Dražica, del Rimske ceste, cesta Ohonica -Pekel, Ohonica, Pako pri cerkvi, del Zalarjeve in Mejačeve ulice in Cesta pod goro. Manjša asfaltna dela pa so bila opravljena pri gasilskih domovih in na nekaterih cestah.
Tekoče smo urejali prometno signalizacijo, tako talne oznake kot prometne znake in ogledala, v pripravi pa je projekt križišča pri "Petrič" in ureditev Paplerjeve ulice.
Na področju kanalizacije potekajo dela na priklapljanju na kanalizacijsko omrežje, trenutno na Rimski cesti, Poti v Jele, Zalarjevi cesti, Molkovem trgu in Cesti pod goro.
Primarne kanalizacijske vode smo v tem času izvedli na delu Zalarjeve in Mejačeve ceste ter na Švigljevi ulici.
V izdelavi je projekt za izvedbo kanalizacije Breg-Pako.
Na področju vodooskrbe so bile v tem času večje investicije:
- izvedba glavnega voda na delu Zalarjeve ceste
- izvedba kompletnega priključka naselja Dol pri mlinu
- priklop naselja Laze na javni vodovod
- zamenjava glavnih vodov Ceste pod goro pri železniški postaji
V reševanju je preskrba z vodo visoka cona Pako in zaselek Jele (problem podkopa železniškega nasipa).
Vsem občanom, ki so odvisni od kapnic ali drugih virov, ki v času suše presahnejo, občina omogoči brezplačen prevoz vode, ki ga izvajajo gasilci.
Izvajalec del na javni razsvetljavi je STREET d.o.o. iz Gro-suplja, opravlja nam tekoče vzdrževanje in vsa popravila ter nekatere investicije.
V tem času smo na novo osvetlili Pot na Malence, Pot v Jele, Niževec, del Rimske ceste, Mikuževe ulice in Zalarjeve ceste, na Bregu in Pakcm. Večja vzdrževalna dela pa smo imeli predvsem zaradi vandalizma na Paplerjevi ulici, Cerkovi cesti in podhodu pod železniško postajo, na Molkovem trgu.
V pripravi je osvetlitev preostalega dela Ljubljanske ceste in Ceste pod goro.
Parke in zelenice nam ureja Vrtnarstvo Rahnc, ki vzorno skrbi za urejenost našega kraja.
Naročeno imamo postavitev sedemnajstih plakatnih mest v Borovnici in okolici.
Do konca leta bomo uredili še nekaj komunalnih otokov za ločeno zbiranje odpadkov.
Ureditev pokopališča je sicer že dolgoleten in še vedno velik problem. Pridobili smo novih 2600 m2 (delno odkup, delno zamenjava), uredili smo potok Malence (delno v ceveh -45m).
Glede na dane možnosti imamo sedaj zagotovljena nova grobna polja, za postavitev nove mrliške vežice in celostno ureditev pokopališča pa je potrebno pridobiti dodatno zemljišče.
Zadnja vest - pretvornik na Padežu je polno zaseden.
To je res le kratek pregled opravljenih del. Dela in investicije niso opredeljene s stroški, kar bo podano ob zaključnem računu. Mogoče bo kdo užaljen, ker se ni našel v tem poročilu. Ni namerno, vem da se vsi trudimo po svojih najboljših močeh, saj brez tega ne bi bilo narejeno to, kar je.
Vsem občanom, ki ste in še sodelujete pri sofinanciranju investicij ali katerikoli dejavnosti, lepa hvala.
Zavedamo se, da bi bilo del tega narejeno tudi brez samostojne občine v Borovnici, nikakor pa ne bi bilo narejeno toliko.
ŽUPAN Andrej Ocepek
Kdaj bo pa kaj za mlade?
K pisanju me je vzpodbudil urednikov članek v prejšnji številki Našega časopisa (Mladinska kultura v Borovnici). Iz njega je razbrati, da so (smo) mladi bolj v breme in nekorist kraju, kot pa nekakšna svetla prihodnost, na katere bi veljalo polagati upe. Izgubile so se tiste parole, da na mladih svet stoji, tako kot se je izgubilo še marsikaj drugega v sodobnih demokratičnih časih. Besedo ždemokratičnih' sem zapisal bolj s težavo, saj si sam predstavljam demokracijo nekoliko drugače.
Kaj naj torej storimo s temi mladimi, ki jim gre po glavi bolj brenčanje z mopedi, kot kakšno resno in koristno opravilo? Poskusi, ki so se dogajali v zadnjih letih so bili označeni kot poskusi zaprtega tipa in bih tudi blateni z večih strani. Največkrat žal prav s tiste strani, ki je nekakšna uradna naslednica bivše (še zvezne) mladinske organizacije. Premikalo se nekaj časa vseeno nekaj je, dokler začetno navdušenje o spreminjanju sveta (no, tudi naša Borovnica bi bila dovolj), ni zamenjalo spoznanje o tem, da še ni prišel naš čas, ko lahko kaj zares naredimo.
Kaj torej storiti s to našo mladino? Sam vidim dve možnosti: da se mladi sami organizirajo, ali pa jih organizira naša skupnost, torej občina oziroma župnija. Prva možnost se zgodi vsakih nekaj let, saj se verjetno še vsi spomnimo, dogajanja okoli borovniškega mladinskega disco kluba, pa kasneje Mladinskega kluba Slap, sedaj na Bregu deluje športno-kulturno mladinsko društvo ... Skupna lastnost tem mladinskim skupinam ali gibanjem je samoiniciativno jedro, okoli katerega seje nato pričela zbirati mladina. Značilnost je še velika začetna zagnanost, ki pa sčasoma mine, predvsem zaradi staranja jedra skupine. Mladost je pač prehodno obdobje, zato je tudi zelo težko obdržati stabilno mladinsko skupino, ki deluje dlje časa, kot delujejo zagnani ustanovitelji. Vsak mlad človek v takšni skupini je že z vstopom obsojen na izstop iz nje čez nekaj let, kar je čisto normalen razvojni proces. Tako je v veliko mladinskih skupinah zaznati močna nihanja v aktivnosti in članstvu. Seveda se v take skupine (pa naj bodo to športne, kulturne, veroučne ali še katere druge) vključi le del mladine, drugi del je še vedno na ulicah in uganja norčije, kot jih je opisal urednik v prejšnji številki Našega časopisa. Saj ne, da bi bili ti 'brenclji' hudobni ali škodoželjni, le
tako zabavno je dirkati s prikrajšano izpušno cevjo na motorju skozi vas ali voziti speedway na šolskem igrišču. Ob tem pa pozabljajo na škodo, ki jo delajo sebi in skupnosti.
In tu smo že pri drugi možnosti o organiziranju mladih, torej da za njih poskrbi skupnost. Načinov za to je v Borovnici kar nekaj. Imamo več društev, ki so s svojo dejavnostjo zanimiva za mladino: Planinsko društvo, Jamarski klub, Športno zvezo, Kulturno društvo, Ekološko društvo ... Le-ta bi lahko bolj povabila k sodelovanju mlade in jim tudi pustila proste roke pri soustvarjanju programa ter aktivnosti. Druga možnost je ureditev prostora (morda stari gasilski dom?), kjer bi se lahko zbirali mladi ob večerih in odigrali igro biljarda, šaha, taroka ... Sedanji mladinski klub ima ravno na področju prostorov trenutno največ težav, saj je nadaljnje gostovanje v prostorih knjižnice negotovo in člani kluba bodo morda morali najti nove prostore, ki bi bili primerni za njihovo dejavnost. Pri prostočasnem povezovanju ljudi zelo dobro deluje TVD Partizan, ki je že postal center športnega dogajanja, ravno tako bi lahko postal središče še drugačnega mladinskega dogajanja. Naslednja možnost za mlade je staro šolsko igrišče, na katerem sedaj stoji spomin na idejo o drsališču izpred nekaj let. Z ne prevelikimi stroški bi lahko uredili podlago, postavili nekaj elementov in že bi imeli poligon za popularno žrolanje'.
Težava pri vseh naštetih možnostih so seveda finance in zagotovitev animatorjev ter rednega vzdrževanja prostorov ali drugih postavljenih objektov. Ukvarjanje z mladimi je odgovorno delo, za katero se odloči malo ljudi; poleg šole in župnije so le še redki posamezniki, ki poleg vsakodnevnih obveznosti vodijo kakšno športno ali drugo dejavnost za mlade.
Ko razmišljamo o vzgoji mladine, se moramo zavedati, da divje raste dobro le konoplja, zato so tudi takšne težave z njo. Če torej želimo vzgojen, motiviran in uspešen mladi rod, moramo zanj kaj storiti in ga ne prepustiti samemu sebi. Največ pri tem lahko storimo že v družini, ko na otroke prenašamo naravne in človeške vrednote. V družini naj bi se tudi dogajala osnovna vzgoja, šele nato naj bi to vzgojo nadgrajevala šola in cerkev.
Peter Svete
Na podlagi 22. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. 1. RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) ter 20. člena statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica na svoji 34. redni seji, dne 17.09.1998 sprejel
ODLOK
o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta občine Borovnica
1. člen
S tem odlokom se določijo volilne enote v občini Borovnica za izvedbo rednih lokalnih volitev v občinske svete.
2. člen
V občini Borovnica se določita dve volilni enoti, in sicer volilna enota Borovnica I in volilna enota Borovnica II.
3. člen
Volilna enota Borovnica I obsega območje naselja Borovnica.
4. člen
Volilna enota Borovnica II obsega območja naselij: Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava in Zabočevo.
5. člen
V občini Borovnica se voli 13 (trinajst) članov občinskega sveta.
V volilni enoti Borovnica I bodo volilci volili 7 (sedem) članov občinskega sveta.
V volilni enoti Borovnica II bodo volilci volili 6 (šest) članov občinskega sveta.
6. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS, veljati pa začne z dnem sprejema.
Številka: 066/3-1/5-34/98 Datum: 17.09.1998
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Marjan Kržič l.r.
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. 1. RS, št. 62794 in 17/97) določam
POGOJE ZA PLAKATIRANJE V ČASU VOLILNE KAMPANJE
1. člen
Za čas volilne kampanje Občina Borovnica določa naslednja plakatna mesta:
• plakatni pano pri avtobusnem postajališču Pako,
• plakatni pano pri gasilskem domu Breg,
• mobilni plakatni panoji na Molkovem trgu,
• plakatni pano na Paplerjevi ulici nasproti cerkve. Vsak organizator volilne kampanje lahko namesti po
en plakat v velikosti A2 na vsakem od zgoraj navedenih plakatnih mest.
Plakate namešča vsak organizator sam. Pri nameščanju plakatov je potrebno spoštovati določila Zakona o volilni kampanji.
2. člen
Plakatiranje zunaj plakatnih mest, določenih v prvem členu je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma uprav-ljalca reklamnih tabel, stavb in drugih objektov ali zemljišč, za kar pa se neposredno uporabljajo določila zakona o volilni kampanji.
3. člen
Plakate, ki bodo nameščeni v nasprotju z določili teh pogojev bo odstranila pooblaščena oseba Občine Borovnica na stroške organizatorja.
4. člen
Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate iz plakatnih mest. Nespoštovanje tega določila je prekršek po drugi alineji 28. člena zakona o volilni kampanji, zato bodo kršiteljilji (organizatorji in odgovorne osebe organizatorjev) predlagani organu za prekrške, plakate pa bo na stroške organizatorjev odstranila pooblaščena oseba Občine Borovnica.
Številka: 066/3-143/1-98 Datum: 22.09.1998
ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek l.r.
FENOLIT IN NJEGOVO ŽIVLJENJE V KRAJU
Okoljevarstvena sanacija Je končana
S Slavkom Žibretom, direktorjem podjetja Feno-lit d.d., smo se pogovarjali o ureditvenem načrtu, ekološki sanaciji in načrtih za razvoj kraja.
■ Gospod Žibret, kako napredujejo prizadevanja za sprejetje ureditvenega načrta Fenolita?
Slavko Žibret: Občina Borovnica je sredi lanskega decembra poslala pristojnim soglasodajal-cem osnutek Ureditvenega načrta podjetja Fenolit d.d. v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. V zakonitem roku so so-glasodajalci posredovali svoja mnenja v obliki soglasja ali pripomb. Po preučitvi vseh mnenj in pripomb, smo v podjetju Fenolit pripravili predloge za dopolnitev osnutka Ureditvenega načrta. Dopolnjeni predlog je občina Borovnica spomladi posredovala vsem soglasodajal-cem v ponovno proučitev in nihče od njih ni imel pripomb, kar, povedano drugače, pomeni, da imamo k osnutku Ureditvenega načrta zbrana vsa pozitivna mnenja soglasodajalcev. Ureditveni načrt je torej pripravljen, o njegovem sprejetju pa bo odločaj samo še borovniški občinski svet. Razprava naj bi bila konec tega meseca in upam, da bo potekala v duhu, ki bo koristil občini in podjetju Fenolit.
* Kaj vse ste v Fenolitu v zadnjem času spremenili?
Slavko Žibret: Od lanskega maja smo izvajali predvsem ekološko sanacijo podjetja oziroma tiste sanacijske ukrepe, s katerimi smo zmanjšali škod-
ljive vplive na okolje. V skladu z zakonodajo in strokovnimi mnenji smo začeli s postopki usklajevanja Fenolita z okoljem in začeli uresničevati naš oko-ljevarstveni program. Zagotovim lahko, da so glavna dela s področja okoljevarstvene sanacije končana. To pa še ne pomeni, da smo dosegli že vse cilje, ki smo si jih zastavili v srednje- in dolgoročnem programu oblikovanja okolju prijaznega podjetja. V bližnji preteklosti smo v okviru sanacijskih del postavili lovilne sklede za novo cisternsko skladišče in sanirali skladiščni prostor za sode, kjer smo utrdili vse površine. Utrdili smo povozne površine in kanalizacijo ter tako dosegli, da morebitno izlitje surovin ne bi imelo posledic za okolje. Prav tako smo postavili teh-talno ploščad, ki zagotavlja še bolj varno pretakanje surovin. V podjetju smo tako v zadnjem letu dni naredili zelo pomemben korak k varovanju okolja, ki zagotavlja, da je obdobje Fenolita, v katerem so bile potencialne mo nosti za prekomerno obremenjevanje okolja, le še preteklost.
•Kaj bo treba še storiti v skladu z ureditvenim načrtom?
Slavko Žibret: Ukrepi za varovanje okolja nikoli ne morejo biti zaključeni. Četudi smo že sanirali Fenolit do te mere, da ni več moteč za okolje, se
naši načrti s tem ne morejo končati. Za nami je samo prvi del sanacijskih ukrepov in ob sprejetju ureditvenega načrta bomo vstopili v drugi del oziroma v srednjeročni načrt sanacije. V dveh letih bomo tako posodobili oziroma zamenjali vse tiste tehnologije in tehnike, ki nam bodo v skladu s svetovnimi merili pomagale doseči varno in okolju prijazno proizvodnjo. Dolgoročno želimo izvesti popolno sanacijo podjetja in uskladitev z evropsko zakonodajo in smernicami na vseh področjih delovanja podjetja. Ta področja so predvsem: varovanje okolja, tefinološka posodobitev in računalniško podprta proizvodnja. Seveda bomo lahko vse te načrte začeli izvajati šele po sprejetju ureditvenega načrta. Njihova uresničitev pa bi morala našemu podjetju, vsem zaposlenim v njem in krajanom občine Borovnica zagotoviti tisto kakovost življenja in bivanja, ki je primerljiva s pojmi in kakovostjo življenja v najbolj razvitih in okoljsko osveščenih zahodnoevropskih državah.
•Kaj lahko Borovničani v prihodnje pričakujejo od Fenolita?
Slavko Žibret: V zadnjih letih je podjetje Fenolit že pokazalo željo, da sodeluje s krajani in da po svojih močen prispeva k razvoju in življenju v občini. Prispevali smo za ceste in vodovod, za gasilski dom Breg, sponzorirali smo košarkarski klub in sofinancirali polovico denarja za poglobitev železniškega podvo-
za v Prcserjih. Naše želje pa so pomoč pri graditvi lepše podobe kraja tudi v prihodnosti in pri razvijanju tistih panog, ki lahko pripomorejo predvsem k turističnemu razvoju občine Borovnica. V ta namen smo v Fenolitu ustanovili podjetje Euhipus, ki zaposluje predvsem invalide oziroma tiste, ki kljub invalidnosti želijo pomagati pri razvoju kraja. Glavna dejavnost podjetja je usmerjena predvsem v vse tiste panoge, ki pomagajo pri razvoju turističnih dejavnosti. Najprej bomo začeli s konje-ništvom (to bo v kratkem), v bližnji prihodnosti nameravamo zgraditi plavalni bazen, urediti rekreacijske prostore in nuditi gostinske storitve. Celoten rekreacijski center bo živel ob in v sožitju s Fenolitom. Z vsem tem želimo dokazati, da je z odgovornim odnosom možno doseči manj negativnih vplivov proizvodnje na okolje.
* Kako pa je z od kopava njem sodov z odpadki?
Slavko Žibret: O izkopavanju sodov z nevarnimi odpadki je bilo že toliko napisanega, da naj samo ponovim, da smo prekopali že skoraj celotno tovarniško zemljišče in izkopali nekaj več kot 50 sodov. Predvidevamo, da je še nekaj sodov zakopanih pod zemljo, kjer stojita dve stari cisterni. Obe cisterni bomo lahko varno premaknili, ko bo začelo obratovati novo cisternsko skladišče. Postavljeno je že, začetek njegovega rednega obratovanja pa je povezano s sprejetjem ureditvenega načrta. (pb)
Otrok se ucl, kar doživlja
To je vizija borovniškega vrtca. Cilj, ki smo si ga zastavili že lansko šolsko leto, uresničujemo tudi letos. Otrok čuti potrebo po razumevanju, učenju in znanju, po sprejemanju, po svobodi pri eksperimentiranju in raziskovanju, po dostopnosti in možnosti uporabe vzgojnega materiala, po obravnavi zmot in napak kot korak pri procesu pridobivanja novih izkušenj, znanj, spretnosti. Izredno pomembno je da zadovoljimo njegove psihološke in fiziološke potrebe, potrebo po varnosti in občutku pripadnosti skupini, potrebo po učenju, spoštovanju njegovega jaza.
Otroka moramo »učiti« živeti s svetom, takim kot je.
Kot vzgojiteljica, ki se ukvarja z otroki v skupini, skrbim za zadovoljitev teh potreb tako, da otrokom omogočim čim več doživetij preko lastnega izražanja in preizkušanja. Otrokom nudim veliko možnosti in spodbud, da se izražajo z gibom, z risbo, s besedo, izražajo svoje najboljše sposobnosti in jih s tem tudi potrjujejo in krepijo.
Težko je našteti vse dejavnosti, ki potekajo v vrtcu in v katerih se otrok preko svojih doživetij uči in spoznava svet, v katerem živi. Otrok potrebuje zavestno načrtovanje dejavnosti. Petletni in šestletni otroci, kijih imam v skupini, se že vnaprej dogovorijo, kaj in kako bodo neicaj izpeljali in potem to tudi tako uresničijo. V vrtec ne hodi-
jo več samo zaradi potrebe zaposlenih staršev, temveč zaradi tega, kar se dogaja v vrtcu, ker vedo, kaj se bo dogajalo in ker jih to privlači. Kot vzgojiteljica izkoristim njihovo zanimanje, združim interese in načrtno zastavim določene aktivnosti, s katerimi želim doseči določene cilje (cilji predšolske vzgoje), kajti, če ne vemo, kaj hočemo, bomo prav gotovo zašli. Predšolski otrok ne potrebuje direktnega učenja. Uči se s praktično aktivnostjo, z interakcijo z odraslimi in drugimi otroki, v igri, raziskovanju, doživljanju. Otrok se uči, kar doživlja!
Vzgojiteljica iz VVZ Borovnica: IRENA MALI
ZAHVALA
Trgovini Jurček d.o.o. iz Borovnice se zahvaljujemo za pomoč pri nakupu veslaške opreme za Nado in Jano, ki tekmujeta v kajaku na divjih vodah. Obe sta v članski državni reprezentanci, mlajša sestra Jana pa je tudi v mladinski reprezentanci Slovenije.
družina Mali
Ekološka akcija v Breznu treh dimnikov
Borovniški jamarji smo v soboto, 12.septembra očistili Brezno treh dimnikov, ki leži na Logaški planoti, kakih 6 km zahodno od Pokojišča. Območje spada na območje Občine Vrhnika.
Podjetje Helios je v lets razpisalo projekt čiščenja kraških jam. Od vsake prodane pločevinke barv na vodni osnovi so 50 tolarjev namenili v sklad za ohranjanje slovenskih voda. Od petih jamarskih klubov je bil izbran tudi Jamarski klub Borovnica. Jamarji že dolgo raziskujemo območje Logaške planote, da bi odkrili čim več novih jam in brezen. Končni cilj je prodreti do podzemnih tokov Ljubljanice, ki tečejo od Planinskega polja proti izvirom na Vrhniki. Pri svojih raziskovanjih opažamo, daje veliko brezen, ki so poleg cest, močno onesnaženih. V njih so raznovrstni odpadki: avtomobilske školjke, bela tehnika, klavni odpadki in odpadno olje.
V Brezno treh dimnikov je "neznanec" odvrgel 200-litr-ski sod z odpadnim strojnim oljem. Ob padcu na dno vhodne stopnje na globini 29 m je počil in olje se je razlilo po dnu. V sodu, ki smo ga dvignili na površino, ga je ostalo še kakšnih 20 litrov. Preostanek olja se je ujel v zemljino, kjer je počasi pronical v globino. Zato smo se odločili, da bomo na površino dvignili še zgornjo plast grušča, povezanega z zagli-njeno zemljo in tako preprečili, da bi voda spirala olje še globlje. Nad breznom smo naredili zasilno žičnico. Na dnu sta dva jamarja s krampom in lopato kopala mate-
rial in ga nalagala v sod. Vse je bilo dobesedno prepojeno z oljem, smrdelo je kot v mehanični delavnici. Ko je bil sod napolnjen, smo ga s pomočjo vitla na traktorju dvignili na površje in material pretresli v sode, ki jih je v ta namen dalo podjetje Ke-mis iz Radomelj. Omenjeno podjetje bo tudi poskrbelo, da bo onesnažena zemljina ustrezno deponirana.
Izvlekli smo približno 3 m3 materiala. V akciji je sodelovalo 10 jamarjev. Naša dejavnost je bila tudi medijsko podprta, saj je prišlo kar nekaj novinarjev. O čiščenju ste lahko potem brali tudi v dnevnem časopisju, izjave pa smo dali tudi za Radio Vrhnika in Postojna.
Podzemne vode, s tem pa tudi onesnaženje ne poznajo občinskih meja. Ker pa brezno leži na ozemlju Občine Vrhnika, smo bili v stikih predvsem z njihovimi predstavniki. Odzvala sta se Ric-hard Beuermann in Tomaž Grom, ki sta tudi prišla na ogled in ponudila vso pomoč.
V zadnjem času se zelo poudarja ohranjanje in zaščita Barja, pri tem pa se pozablja, da je za to prav tako pomembno zavarovati barjansko zaledje, predvsem kraško območje na južnem in jugozahodnem obrobju. Vse vode, tudi onesnažene, tod tečejo pod površjem in napajajo tudi podtalnico, kije pod neprepustnimi glinastimi plastmi na Ljubljanskem barju. To vodo pa črpamo in uporabljamo za pitje.
V prihodnosti bi bilo treba narediti popis vseh onesnaženih jam in divjih odlagališč. Najbolj nevarne med njimi bi bilo treba tudi sanirati. Predvsem pa je potrebno ozave-ščati ljudi, da je smotrneje odpeljati odpadke na komunalno deponijo. Če jih bomo odlagali v brezna ali pa kam drugam v naravo, jih bomo verjetno čez nekaj časa dobili nazaj, raztopljene v vodi, skozi kuhinjske pipe.
Bogomir Celarc
Foto: Peter Svete
Zlati poroki v gradu Bistra
Zakon sta sklenila, ko se je mož vrnil iz vojske. Povojni čas je bil vse prej kot naklonjen družinskemu življenju. Bil je čas, ko je primanjkovalo marsičesa, čas življenja "na karte". Mož Ferdinand, po poklicu miličnik, je bil kmalu premeščen v Ljubljano, kjer sta se jima rodila sin in hčerka. Ob premagovanju vseh težav sta v Ljubljani živela do leta 1983, ko sta se preselila v Borovnico, kjer sta si zgradila nov, prijeten dom. Pravita, da so bili časi gradnje težki, vendar sta vse težave premagovala z ljubeznijo, saj sta se zavedala, da imata drug v drugem močno oporo. Sedaj sta na težave Že pozabila in se spominjata predvsem veselih in srečnih trenutkov v njunem življenju. Osrečujejo pa ju tudi njuni otroci in vnuki. Ferdinand KRAM-BERGER, roj. 19.5.1925 v Slamnjaki in Elizabeta KRAMBERGER, roj. Soštarko, roj. 21.10.1927 v Abramici, stanujoča v Borovnici, Demšarjeva ul. št. 8. sta zakonsko zvezo sklenila 31.7.1948 na Ptujski Gori.
V krogu svojih najdražjih sta 25. julija 1998 v gradu Bistra praznovala zlato poroko Miroslav in Emilija Zaje. Mož Miroslav se je po končani vojni ponovno zaposlil pri železnici. Usoda je hotela, da je prav na vlaku spomladi leta 1947 spoznal dekle Emilijo Strm-šek, ki mu je postala žena. Kljub ljubezni in razumevanju se je takoj po sklenitvi zakonske zveze
SONET d.o.o..PROJEKTIVA Podjetje za projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje Ribiška pot 4, 1360 Vrhnika
Objavlja prosti delovni mesti :
projekta nt-sodelavec
za delo pri izdelavi lokacijskih dokumentacij in/ali
načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja pogoji:
V.stopnja gradbene smeri, strokovni izpit gradbene
stroke ali tri leta delovnih izkušenj,
pripravljenost na strokovno izpopolnjevanje in delo z računalnikom,
administrativni sodelavec
za administrativno in računovodsko spremljanje dela v biroju
pogoji:
ustrezna izobrazba administrativne, ekonomske ali gradbene smeri,
samoiniciativnost pri delu, osnovno znanje za delo z računalnikom.
Vaše ponudbe pričakujemo do 20. oktobra 1998
na gornjem naslovu. Za dodatna pojasnila lahko pokličete
na tel.753-022, kontaktna oseba -Slavko Gabrovšek dipl.ing.arh.
Srečanje po petdesetih letih_
Letos 3. septembra je minilo 50 let, odkar je generacija 64 otrok, rojenih v letu 1941/ 42, prvič prestopila prag takratne Državne sedemletne osnovne šole Borovnica. Prijazno sta nas sprejeli razredničarki, sedaj žc pokojna, gospa Emilija Pirnat, in gospa Vera Perdan. Odločili smo se, da se za ta visoki jubilej srečamo in obudimo spomine na tisti čas.
To smo storili v soboto, 19. septembra. Medse smo povabili tudi gospo Perdanovo, ki pa je bila žal zadržana. 37 se nas je zbralo v večnamenskem prostoru Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. V "naši" učilnici smo imeli t.i. razredno uro, na kateri smo ugotovili prisotnost in določili reditelja. Predno smo zapustili razred, sta gromko zadoneli pesmici iz naših dni I, i, i Ivo tarna beži in U, u, u, vlak dirj prek mostu. Nato smo si ogledali novi prizidek k stari šoli. V raču-nalnici nas je pozdravila gospa ravnateljica, nam raz-kazala to učilnico in se o njej razgovorila. Potem seje naše srečanje nadaljevalo v Gostilni Pri Koširju v Kamniku pod Krimom. Po toliko letih smo si imeli veliko povedati.
Bilo nam je lepo. Se se bomo srečali.
Pripravljalni odbor srečanja
pojavilo pereče vprašanje stanovanja, ki sta ga rešila šele leta 1952, ko sta pridobila enosobno stanovanje v Ljubljani. Z ljubeznijo sta se vanj preselila s sinovoma Mirkom, Ladom in hčerko Tatjano. Stanovanjska stiska in težave iz mladosti so jima bile vodilo, da sta začela razmišljati »• svoji hišici na deželi. Po naključju sta zopet zašla v Ohonico, kjer živitažeod 10.3.1979, kosejemož upokojil. Uresničile so se jima dolgoletne sanje in tu sedaj živita v mirnem, naravnem okolju. Edina želja, ki jo imata, je, da bi njuna družina - sinova, hčerka, 5 vnukov in pravnuk - živeli v slogi, prijateljstvu ter ju čim večkrat obiskovali na njunem domu. Miroslav ZAJC, roj. 19.5.1919 v Medvodah in Emilija ZAJC, roj. Strmšek, roj. 9.4.1930 v Zagorju ob Savi, stanujoča Ohonica št. 18. sta zakonsko zvezo sklenila 24. 7. 1948 v Ljubljani.
Obiskali smo Rab_
12. in 13. septembra so bile slovesnosti ob 55-letnici osvoboditve internirancev iz fašističnega koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu in žalna slovesnost v spomin vsem žrtvam italijanskih koncentracijskih taborišč. Udeležilo se je je okrog 2000 nekdanjih internirancev, njihovih svojcev, prijateljev, članov ZB in drugi. Med njimi so bili tudi občani Vrhnike in Borovnice, saj so bili prav iz naših krajev mnogi internirani na Rabu, nekateri med njimi se nikoli več niso vrnili domov. Obisk je organiziralo medobčinsko združenje ZB Vrhnika.
Žalna svečanost je bila v soboto, 12. septembra, v poznem deževnem popoldnevu na pokopališču. Pričela se je s polaganjem vencev predstavnikov Slovenije, Hrvaške, židovske skupnosti, predstavnikov internirancev in ZZB NOV Slovenije... Tudi naš venec je bil med njimi. Med slavnostnimi govorniki je spregovoril dr. Anton Vratuša, sam nekdanji interniranec na Rabu. Obudil je spomin na tiste težke dni, na trpljenje in umiranje naših mož, žena in otrok. To taborišče je bilo t.i. uničevalno taborišče in je veljalo za najhujšega izmed italijanskih taborišč. Pa kljub temu je ob kapitulaciji Italije nastala tu Rabska brigada, ki se je borila proti okupatorjem.
Kulturno-umetniški program je pripravil in vodil igralec Jože Logar. Odvijal se je v slovenskem, hrvaškem in židovskem jeziku. Sodeloval je Logaški oktet, zbor Lipa iz Zagreba, učenci OŠ Vinica idr.
Predvideno je bilo tudi bogoslužje v slovenskem jeziku, a je žal odpadlo.
Po končani svečanosti smo tiho hodili po pokopališču, iskali grobove naših ljudi, polagali cvetje in prižigali svečke. Bilo nam je težko. Rab smo zapustili z željo, da se take grozote nioli več ne bi zgodile.
Dragica Anastasov
Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere za kredite za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Vrhnika in Borovnica, ki so ga sprejeli Občina Vrhnika, Občina Borovnica in Območna Obrtna zbornica Vrhnika, objavljamo
PONOVNI RAZPIS
ZA PODELITEV KREDITOV S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI KREDITIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI BOROVNICA
1. Vsebina in pogoji razpisa:
Skupen znesek sredstev razpisanih kreditov je:
• za dolgoročne kredite - 20.000.000,00 sit;
• za kratkoročne kredite: 20.000.000,00 sit.
2. Namen in pogoji kreditiranja:
Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dodeljevanje kreditov za naslednje namene:
• nakup, gradnja, prenova in adaptacija poslovnih prostorov na območju občine Borovnica;
• nakup stavbnih zemljišč v občini Borovnica;
• nakup in posodobitev opreme;
• financiranje obratnih sredstev.
Prednostno se krediti s subvencionirano obrestno mero dodelijo prosilcem, ki že naštetih pogojev izpolnjujejo še sledeče pogoje:
• prosilci, ki do sedaj niso koristili sredstev prejšnjih razpisov;
• ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in s tem odpirajo možnosti za nove zaposlitve na območju občin za nedoločen čas;
• razširjajo obstoječe proizvodne in storitvene dejavnosti in s tem odpirajo nova delovna mesta;
• opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki so prednostne v programu občine;
• zagotavljajo ekološko neoporečen proizvodni proces. Za kredit lanko zaprosijo obrtniki, samostojni podjetniki in
gospodarske družbe, ki imajo sedež obratovalnice oz. družbe na območju občine Borovnica in nimajo več kot 50 zaposlenih delavcev.
Za kredit lahko zaprosijo tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev družbe.
Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom.
3. Prijava na razpis za kredite mora vsebovati:
• ime in priimek oz. firmo družbe, naslov obratovalnice oz. sedež podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije, ter višino zaprošenega kredita,
• predstavitev prosilca in njegove dejavnosti z referencami v pisni obliki,
• potrdilo o vpisu dejavnosti v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ali potrdilo, da je občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti podjetja, ter priložiti vse predpisane dokumente,
• dokazilo o uspešnosti poslovanja, kije za samostojne podjetnike in druge samostojne poklice Napoved za odmero davka za preteklo leto (1997), odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za predpreteklo leto (1996) in podatke poslovanja dejavnosti za tekoče leto (1998),
• za podjetja pa zaključni račun (bilanca stanja in izkaz uspeha) za leto 1996, 1997 in delne bilance in izkaze uspeha za tekoče leto (1998).
V primeru dodelitve kredita s strani komisije, bodo morali prosilci banki dostaviti dodatno dokumentacijo, ki jo predpisuje pravilnik.
4. Pogoji pod katerimi se krediti podeljujejo:
• Dolgoročni krediti:
• praviloma se dodelijo za najdaljšo dobo vračanja 5 let,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 3 % točk letno,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 3,75 % točk letno.
Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za dolgoročne kredite za prvovrstne kreditojemalce je T+ 5,50 %.
• Kratkoročni krediti:
• dodelijo se za obdobje do enega leta,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 2,5 % točke letno,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 3,25 % točk letno.
Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za kratkoročne kredite za prvovrstne kreditojemalec je T+ 4,00%.
Višina kredita praviloma znaša največ 50 % predračunske vrednosti investicije oziroma do največ 9.000.000,00 sit.
5. Prošnje za dodelitev kredita s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko ali osebno v Novi Ljubljanski banki d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, 1360 Vrhnika, najkasneje v 20 dneh po objavi razpisa v sredstvih javnega obveščanja.
6. Komisija za dodeljevanje kreditov sprejme sklep o dodelitvi najpozneje v 30. dnen od vložitve prošenj. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 8 dni po sprejemu.
Po prejemu sklepa o dodelitvi kredita se vsak posamezni prosilec zglasi v Novi LB d.d., Podružnica Vič-Notranjska, kjer se kredit v skladu z merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB d.d., odobri in sklene kreditna pogodba.
7. Strokovno-finančni del, vključno z zavarovanjem vračil kreditov, opravlja banka.
Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove Ljubljanske banke d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika, pri ga.Francki Celarc, tel. 754-184.
OBČINA BOROVNICA OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA
Pri uri slovenščine
17. septembra smo na urniku imeli uro slovenščine. Ko smo stopili v učilnico, nas je čakalo presenečenje. Miza je bila pogrnjena z rdečim žametnim prtom, na njem pa so bile razporejene knjige Franceta Bevka. Takoj smo vedeli, da bo ura literarno obarvana.
Najprej smo s skupnimi močmi učiteljici povedali vse, kar smo vedeli o delu in življenju pisatelja iz Zakojce. Spomnili smo se, da je 17. september obletnica njegovega rojstva in smrti, začetek bralne značke in dan zlatih knjig. Nato nam je tovarišica prebrala utrinek iz šolskega glasila COKLARČEK iz leta 1970. Nekdanji učenec, sedaj že odrasel mož in očka, je zapisal svoj spomin na Bevka. Junija tistega leta se je z njim srečal na Muljavi, kjer je bil zbor vseh bralcev za bralno
značko. Ko se mu je podpisal v knjigo, je pripomnil: "Če bi tovarišica videla, kako sem se podpisal, bi mi dala cvek." Vsi smo se rahlo nasmehnili.
Nato pa nam je prebrala sestavek Kristine Brenkove SREČANJA S FRANCETOM BEVKOM. In kaj smo izvedeli novega o njem?
- V uredniški sobi založbe Mladinska knjiga je stal star tapeciran stol z naslonjali za roke. To je bil Bevkov stol. Kadar je pisatelj prišel na obisk, so vsi vstali in mu ga primaknili, da bi čim dlje posedel med njimi. -Zgodbe je pisal vedno na roko, potem pa jih je dal tipkati.
- Poudarjal je, naj bodo črke v knjigah dovolj velike, da bodo ■ zgodbice lahko prebirale babice svojim vnukom. - Nikoli ni zavrnil obiskov po šolah. Na vprašanja radovednih otrok je vedno
potrpežljivo odgovarjal. - Kristini Benkovi je pomagal, ko je bila kot urednica Čebelice v stiski. Ker so morali zvišati ceno tem slikanicam, je vedela, da bo previsoka cena zmanjšala število naročnikov po šolah. Bevka je poprosila, naj napiše kaj lepega o Čebelici. Slikar Borut Pečar je narisal pisatelja, kako otrokom deli Čebelice, Bevk pa je napisal prisrčno poslanico šolarjem. Oboje je bilo natisnjeno v Delu, v stotisoč izvodih. - Bevk je Kristini poslal razglednico z vprašanjem, če je dobila njegov rokopis (poslanico). Spodaj pa je žena Davorina pripisala: Franceta je sinoči kap. To je bilo njegovo zadnje sporočilo urednici Čebelice.
Nato je zazvonilo. Ura nam je prehitro minila. Se bi poslušali. 6.a OS dr. Ivana Korošca Borovnica
Spominska slovesnost pri Krimski Jami
Kar precej ljudi se je 26. septembra zbralo ob Krimski jami nad Borovnico, kjer je nekaj let vsako zadnjo septembrsko nedeljo zadušnica za žrtve medvojnih pobojev. Somaševanje je vodil msgr. Janez Zdešar, dolgoletni izseljenski duhovnik. Med mašo je lilo kot iz škafa, vendar so ljudje vztrajali do konca.
Jernej Zdešar podprvak v jadralnem padalstvu
Kopalna kad za divje prašiče
Ko se vozim po cestah, nemalokrat iz avtomobila pred menoj prileti cigaretni ogorek ali kakšna druga smet, nepotrebna v lepo urejenem avtomobilu. Ali pa hodim po ulicah in opazujem vzorce, ki jih tvorijo na pločniku odvrženi žvečilni gumiji. Seveda, kam pa naj človek odvrže prežvečeno gumo, če ne na tla? Morda v žep? No, in tam se začne naša miselnost o odnosu do okolja. Da le niso smeti na mojem dvorišču, v mojem avtu, pa je dobro. Da le ni sod odpadnega olja v moji garaži, raje ga odvržem v globoko brezno, čeprav s tem ogrozim nekaj desettisoč prebivalcev na področju Borovnice in Vrhnike. Kako kratkovidno! Tudi pričujoča fotografija, posneta v okolici Borovnice, jasno kaže na odnos nekega prenovitelja kopalnice do narave in urejene okolice. Gotovo mu je, lastniku kopalne kadi, sedaj nova kopalnica zelo všeč. Upam, da mu tudi školjka dobro služi, da se ne bo prekmalu znašla v kakšnem sosednjem grmovju. Peter Syete
Šestindvajsetletni Jernej Zdešar, član kamniškega društva za letenje /jadralnimi padali Polet, sicer doma v Podpeči, je na letošnjem prvenstvu Slovenije v jadralnem padalstvu dokončno potrdil svojo nadarjenost in znanje. Z osvojitvijo drugega mesta je dosegel svoj največji uspeh, obilno pa je pripomogel tudi k prvemu mestu ekipe Poleta na istem tekmovanju.
Sicer se Jernej z jadralnim padalstvom ukvarja sedmo leto, tekmovalno pa četrto leto. Poleg tega mu niso tuji športi, kot so kajakaštvo, plezanje in podobno, seveda pa mu zadnje čase ne ostaja prav dosti časa za ostale stvari. Pravi, da si nujno potrebno telesno kondicijo nabira s hojo in tekom, zelo rad pa ima tudi plavanje. Po poklicu je sicer strojnik, toda zaposlen je kot tehnik na TV3 in Radiu Ognjišče. Pri pogovoru z njim je beseda tekla v glavnem okoli tekmovalnega letenja z jadralnim padalom, kateremu je Jernej predan z vsem srcem. Izredno skromen fant se povsem spremeni, ko se odlepi od tal in poleti.
Jernej, kakšni so občutki po najuspešnejši sezoni doslej?
"Že v prejšnjih letih sem beležil dobre rezultate, vsako leto sem napredoval, lani sem že ujel stik z vrhom, tako da letos ta izid zame ni presenečenje. Kljub temu sem šele nekaj dni po tekmovanju dojel, da sem dosegel res fantastičen uspeh. Občutki so dobri, zavedam pa se, kako težko bo ta rezultat ponoviti."
Kakšna so bila pričakovanja pred sezono, kakšni so bili načrti? Verjetno imaš še nekaj rezerve, ki jo nameravaš izkoristiti?
"Letos sem izredno veliko in tudi dobro vadil. S prijatelji, tudi tovariši iz Polctovih vrst in ekipe jadralnih
KOŠARKA
Vrhnika s pomlajeno ekipo
Sredi septembra so se pričela tekmovanja v vseh košarkaških ligah. Tako je tudi Košarkarski klub Vrhnika odigral že dve tekmi v tretji slovenski košarkarski ligi. V tej ligi igrajo tudi košarkarji Borovnice, ki so ekipo popolnoma prenovili, saj igrajo sami Borovničani.
Trener članske vrhniške ekipe je že ob koncu lanske sezone postal Drago Dedovič, priznani trener številnih klubov, ki so igrali v slovenski ligi. Okoli sebe je zbral mlade igralce, prav vsi so z Vrhnike in pričel z aktivnimi treningi že sredi poletja. V ekipi je osem mladincev do 18 let ter samo štirje pravi člani do 21 let. S treningi, ki so bili tudi po 6 krat na teden, je nadaljeval tudi v jesenskem pripravljalnem delu, tako da so prve tekme pričakali kar dobro pripravljeni. Na dveh prvenstvenih tekmah so dvakrat zmagali in pokazali zelo borbeno in agresivno košarko. Edini problem pa so visoki igralci, saj nimajo izrazitega centra, ki bi mladi ekipi gotovo prav prišel. Toda ne glede
na to, so mladi pokazali izredno motiviranost in pripravljenost za nadaljnje košarkaške dvoboje. Vidi se, da trener z njimi dobro dela in da so postali prava košarkaška ekipa. Oba rezultata sta bila: Salonit (Anhovo) : Vrhnika 79:93
Vrhnika : Hrašče (Postojna) 90:88
V prvem delu tekmovanja do januarja 1999 imajo naslednji razpored tekem, katere vse igrajo v dvorani Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki in to v sobotah ob 20.00 uri zvečer.
5. kolo
sobota, 17.10.1998 ob 20.00 KK Vrhnika 96: KK Ydria Scla-bonica
7. kolo
sobota, 31.10.1998 ob 20.00 KK Vrhnika 96: KK Prestranek 9. kolo
sobota, 14.11.1998 ob 20.00 KK Vrhnika 96 : KK Vipava 11. kolo
sobota, 28.11.1998 ob 20.00 KK Vrhnika 96 : KK Salonit Anhovo
13. kolo
sobota, 12.12.1998 ob 20.00 KK Vrhnika 96 : KK Mean Maschine
15. kolo
sreda, 23.12.1998 ob 20.00 KK Vrhnika 96 : KK Tolmin 17. kolo
sobota, 16.1.1998 ob 20.00 KK Vrhnika 96 : KK Borovnica 98
Na vse tekme ste ljubitelji košarke na Vrhniki vabljeni. Se posebno pa so vabljeni tudi nekdanji košarkarji Vrhnike prejšnjih generacij, da pridete in pripomorete k ponovnemu razcvetu vrhniške košarke, ki je s pomladitvijo in dobrim delom tudi vseh mlajših selekcij (več o njih bomo napisali v naslednji številki časopisa), na dobri poti.
Slika prikazuje člansko ekipo KK Vrhnika pred tekmo z Hra-ščami, katero so po veliki borbenosti v podaljšku zmagali. Trener Dedonič, igralci: Podlip-nik, Petelin, Otrin, Mamuza G., Mamuza Z., Novak, Kordišč, Weixler, Vrbančič, Vidakovič, Cicmil in Vrhovec. S.S.
padalcev iz kluba letalcev Vrhnika, smo leteli na različnih koncih. Tu naj omenim tudi vzletišči nad Zabo-čevim in na Zavrhu nad Borovnico, ki sta izredno pomembni za trening ravninskega letenja. Imeli smo notranja tekmovanja v sklopu tako imenovane Zimske lige, vse v smislu čim boljše pripravljenosti, tako telesne kot duševne.
V prejšnjih letih sem si nabral prepotrebne tekmovalne izkušnje, vedel sem, da bom lahko zelo dober, če bom znal združiti izkušnje in dobre priprave, kar mi je nazadnje tudi uspelo.
Pred sezono sem si zastavil glavni cilj, uvrstitev v državno reprezentanco, kar mi je seveda uspelo, drugo mesto na letošnjem državnem prvenstvu pa je že preseglo moja pričakovanja.
Jasno je, da imam še rezervo, predvsem mi manjka izkušenj z velikih mednarodnih tekmovanj, ki bi jjh potem izkoristil sebi v prid. Čeprav duševni pripravi na tekmovanja posvečam veliko pozornosti, mislim, da bi se to plat dalo še izboljšati, mogoče z delom s športnim psihologom; tu vidim še veliko rezerve. Poleg tega imam nekaj rezerve še v sami tehniki letenja, mogoče mi manjka malo ostrine, predvsem pa je potrebno čimveč ur preživeti v zraku."
Kaj pa oprema, pokrovitelji in tako dalje?
"Vemo, da je tekmovalno jadralno padalo izredno drago, poleg tega ga je potrebno menjati vsako leto. Tudi ostala oprema ni poceni in tu brez pokroviteljev ne gre. Letos sem letel z res dobrim padalom, mogoče enim najboljših na svetu (ravno s takšnim padalom letita letošnji evropski prvak in lanski zmagovalec svetovnega pokala, Italijan Pacher), s padalom podjetja Edcl. Pri nakupu takšnega padala sta mi pomagala Edel klub Slovenija in Nova Ljubljanska banka, tako da sem prvič, odkar tekmujem, začel sezono z novim, konkurenčnim padalom ter opremo. Lahko sem se osredotočil na letenje, kar je bilo zame zelo pomembno.
Jadralno padalstvo medijsko ni odmeven šport, tako daje tudi zaradi tega zelo težko pridobiti pokrovitelje. Kljub vsemu sem optimist, tudi zaradi letošnjega uspeha se kažejo znamenja napredka v tej smeri. Upam, da si bom za prihodnje leto, ko bom bistveno več tekmoval v tujini, lahko zagotovil sredstva za udeležbo na tekmovanjih za svetovni pokal, kar je moja velika želja."
Povrniva se malo nazaj, na samo letenje, tekmovanje, pripravo na tekmovalni dan. S kakšnimi težavami se srečuješ pred in med letenjem?
"Moja priprava na tekmovanje se
Erične precej pred tekmovanjem, lobro preučim področje, na katerem se bo odvijalo tekmovanje, če je le možnost, tudi vadim na tem področju, preučim vreme, pregledam opremo, in ko vse to opravim, čakam na pričetek tekmovanja.
Pred startom imam vedno tremo, prisotna sta tudi strah in nervoza, vse to pa odpade tisti trenutek, ko poletim. Težave, ki se pojavijo med letenjem, poizkušam takoj odpraviti, vedno pa se pojavljajo dvomi: kje je meja, do katere lahko tvegam, ali sem si postavil to mejo previsoko, kaj če se ne bo izšlo. Imam potrebno samozaupanje, kljub vsemu pa se včasih pojavi pomanjkanje zbranosti, takrat so običajno zame odločilni trenutki. Kljub vsemu se mi to ne dogaja ravno pogosto, je pa
to prvina, kateri bo potrebno posvetiti več pozornosti."
Si član kamniškega Poleta, društva, ki načrtno podpira vrhunsko tekmovalno letenje. Kakšni so odnosi v ekipi, kako sodelujete?
"Poletova tekmovalna ekipa šteje deset tekmovalcev. Dejansko tudi delujemo kot ekipa, moštvo. Vedno imamo svojo zemeljsko ekipo, katera nam posreduje potrebne podatke, urejene imamo prevoze in pomoč na vzletišču. Če pristaneš pred ciljno črto, pridejo pote, včasih imamo svoje opazovalce tudi na točkah, čez katere letimo, tako da smo dejansko zelo dobro organizirani. Poleg tega si tudi člani ekipe med seboj veliko pomagamo; če se le da, letimo skupinsko, tako lažje nadzorujemo položaj, izmenjujemo si koristne podatke - sodelovanje in odnosi so res vzorni. Poleg tega imamo pred vsakim tekmovanjem sestanek, na katerem se pogovarjamo O izbiri taktike za tisti dan, izpostavimo težave, če so, dogovorimo se, katero frekvenco bomo uporabljali, kako se bo gibala zemeljska ekipa in podobno.
Skratka, dobra organiziranost je eden od temeljev uspeha tako posameznika kot tudi ekipe."
Zadnje vprašanje se nanaša na slovensko jadralno padalstvo. Kje smo, kako naprej?
"Menim, daje slovensko jadralno padalstvo v zadnjih letih zelo napredovalo, tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu. Vse več je vrhunskih pilotov, razlike med najboljšimi so zelo majhne, zelo težko je zmagati. Dejansko se je kakovostni vrh zelo razširil. Imamo dobro opremo, konkurenčna padala, letos pa smo zabeležili tudi nekaj odmevnih mednarodnih izidov, naj omenim samo osmo mesto Šuster-ja na evropskem prvenstvu in sedmo mesto Slovenije med državami. Reprezentanca se je uvrstila tudi pred take velesile, kot je Nemčija.
Moram reči, da je po mojem opažanju šolanje novih pilotov jadralnih padal napravilo kakovosten korak naprej. Lani ustanovljena Zveza za prosto letenje, kjer smo združeni jadralni padalci in zmajar-ji, pa prinaša nov organizacijski izziv."
Dušan Orehek
NOVOSTI V KNJIŽNICI
dr. MARJE BORŠNIK BOROVNICA
STROKOVNA LITERATURA
Čačinovič-Vogrinčič, G.: Psihologija družine
Dvoršak, A.: Postati & ostati podjetnik
Krishnamurti, J.: Meditacije
Kulturna dediščina meniških redov
Miller, G.H.: 10.000 sanj Oberbeil, K.: Zdravilna moč sadja in zelenjave
Pavlic, E.: Za otroke kuhamo zdravo
Po poteh ljudskega stavbarstva
Slovenije
Po poti baročnih spomenikov
Slovenije
Rajneesh, B.S.: Bojevnik upornik Rajneesh, B.S.: Smrt - največja
izmišljotina
Secesijska arhitektura v Sloveniji Sivec, I.: Vsi najboljši muzikanti Stopar, L: Dvorec Jelše pri Smar-
Stopar, L: Dvorec Novo Celje UNITED Nations: Ustavna listina Združenih narodov Varna vožnja
Zvanut, M.: Vodnikova domačija
s MLADINSKO LEPOSLOVJE Beckman, T: Križar v jeansu Bolliger, M.: Palček Anton Carle, E.: Godrnjava pikapolonica
Coran, P.: Moja družina Domišljava podganca Ende, M.: Dolga pot v Santa Cruz
Grimm, J. in W.: Rdeča kapica
Kiss, K.: Kaj počne krokodil ponoči?
Klinting, L.: Jakec mlzari
Klinting, L.: Jakec šiva
Lobato, A.: Juš in gospod Mišon
Makarovič, S.: Pod medvedovim dežnikom
McKee, D.: Princ Peter in njegov medvedek
N(stlinger, C: Mini mora na smučanje
N(stlinger, C: Mini razreši kriminalni primer
Novak, B.: Zvon želja
Pogumni krojaček
Pujsek, raček, goska in volk
Rode, J.: Kaj pa Anamarija?
Rozman, A.: Črvive pesmi
Strnad, J.v: Plahi zmaj
Štampe-Žmavc, B.: Pismonoša Hubert
Štefan, A.: Čmrlj in piščalka
Velthuijs, M.: Krokodil muzikant
Zupančič, O.: Uganke
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Beishir, N.: Ples bogov Bioy Casares, A.: Junak ženskih sanj
Clark, M.H.: Po mestu naokrog Do grla v mulj vraščeno Frančič, E: Dobro jutro, Charles Bukowski!
Pavček, T: Upočasnitve Rebolj, T.: Človek, ki seje pretepal z angeli
Sclan, M.: Morske strasti Štefanec, VP: Pariške zgodbe
CD-PLOŠČE Evo noae
Gluliano: Boje ljubavi Hitovi 97/98 Madonna: Ray of light Majkc: Put do srca sunca Oxa, A.: Storie
Pappa Bear: What's my name? R.E.M.: New adventures in hi-fi Sex pistols: Filthy lucre live
URE PRAVLJIC:
05.10. Carle, E.: Godrnjava pikapolonica
12.10. Inkpen, M.: Where, or where is Kipper's bear?
19.10. Pfister, M.: Sonce in Luna
26.10. Schubert, D.: Monkie
02.11. Carle, E.: Draw me a star Vsak ponedeljek ob 17. uri.
Nesrečen zaključek
Cesto med Bregom in Borovnico so v zadnjih mesecih nekoliko razširili, žal pa je zaključek razširjenega asfalta narejen nesrečno, ker vozniki na koncu asfalta zapeljejo v jamo, kjer lahko poškodujejo gume svojega avtomobila. Nekaj so že popravljali, vendar se popravilo ne posreči in je kmalu spet tako, kot je bilo. Najti bo treba dolgoročno rešitev.
Krajevna skupnost Šentjošt nadaljuje aktivnosti za pridobitev svoje občine
Ker Državni zbor republike Slovenije pri odločanju o novih občinah ni upošteval volje in ustavne pravice ter odločbe Ustavnega sodišča, smo se krajevne skupnosti, katerim Državni zbor ni potrdil nove občine, združile v Združenje krajevnih skupnosti Republike Slovenije. To združenje sedaj aktivno deluje z namenom, da merila za novoustanovljene občine ne bi bila politična volja, temveč zakonita, z ustavo določena pravica. Na sestanku 14.9.1998 smo se dogovorili o aktivnostih, ki jih načrtujemo uresničiti. Predsedniku SLS Marjanu Podobniku pa smo napisali naslednje
ODPRTO PISMO (citiramo):
Združenje krajevnih skupnosti Republike Slovenije S sedežem v Mirni Peči Hrastje pri Mirni Peči 12 8216 Mirna Peč Datum: 17.09.1998
ODPRTO PISMO
Predsedniku SLS Marjanu Podobniku Spoštovani gospod predsednik SLS Marjan Podobnik, obžalujemo, da se niste Vi ali Vaš predstavnik udeležili sestanka združenja KS Republike Slovenije s predstavniki strank v Novem mestu 14.9.1998, na katerega ste bih povabljeni. Tako bi se lažje dogovorili, kako rešiti nastalo situacijo v zvezi z ustanovitvijo 19 novih občin.
S tem, da se sestanka niste udeležili osebno ali poslali vsaj Vašega predstavnika, je bilo Združenje prikrajšano za Vaše stališče, ki ga sicer imate do ustanavljanj novili občin oziroma problema, s katerim se ukvarja Združenje.
Vaša stranka poudarja, kako pomemben je za prihodnost Slovenije razvoj podeželja. Znano je, da se razvoj podeželja ne more uresničevati po volji ljudi, če ti ljudje v lokalnih skupnostih nimajo možnosti demokratično odločati o razvoju lastnega kraja, ker nimajo potrebne motivacije.
Krajevne skupnosti, organizirane v Združenje KS Slovenije, ne čutijo demokracije odnosov znotraj sedanjih občin, pač pa se
soočajo s centralizirano močjo birokracije, slabo informiranostjo O načrtih in delu občin, mačehovskim odnosom do programov in potreb KS in ncspošlovanjent volje ljudi. Zato le-te zaostajajo v svojem razvoju v nasprotju s tistimi, ki so že postale samostojne občine. To ne zagotavlja skladnega in celostnega razvoja podeželja, katerega prav Vaša stranka vedno močno poudarja in je tudi temelj Evropske regionalne politike.
Kako si Vi, gospod predsednik, in Vaša stranka, ki ste v vladi, ob takem odnosu, kot ga kažete do problema ustanovitve novih občin, predstavljate, da bo mogoče uresničiti progam skladnega in celostnega razvoja v Sloveniji?
Lokalna samouprava je eden od temeljev Evropske demokracije; zato je tudi Ustavno sodišče v svojem sklepu naložilo Državnemu zboru, da omogoči uresničitev pravice do lokalne samouprave tudi tistim lokalnim skupnostim, ki si tega želijo, pa jim Državni zbor, vključno z Vašo stranko, ne daje možnosti.
Združenje bo nadaljevalo s prizadevanjem, da vsem zainteresiranim KS omogoči uresničitev ustavne pravice do lokalne samouprave.
Prepričani smo, da se nam bodo pri tem pridružile tudi vse druge zainteresirane KS. Organizirani v Združenje KS Slovenije pa bomo pomenili velik del volilne baze.
Prepričani smo, da bi Vaša podpora našim prizadevanjem bila v skladu z. Vašim programom in v interesu članov Vaše stranke.
Združenje KS Slovenije
OB 500-LETNICI PRVEGA ZAPISA VASI SMOLNIK V ZGODOVINSKIH VIRIH
Steza na Smolnik
Veliko samotnih steza skriva v sebi Polhograjsko hribovje. Ena takih, ki je bila nekoč gotovo zelo shojena, je tudi steza na Smolnik. Krajevno ime Smolnik ima tako rekoč dva pomena. V ožjem je Smolnik hrib s štirimi domačijami nad Veliko in Malo Božno, v širšem pomenu pa k Smolniku sodi tudi nekaj hiš v dolini in pa zelo znana Polhograjska gora ali Lovrenc. Vrhnji del Smolnika z dvema domačijama se imenuje Brinovski vrh, ime prebivalcev -Brinovčani, pa je zapisano na opornem zidu okrog njihove cerkvice na drugem hribu, na Polhograjski gori, na tistem mestu, od koder se vidijo njihovi domovi. Zid so popravili 1994. leta; za nekaj desetletij bo kljuboval dežju, vetru, soncu in ljudem, dokler ga spet ne bo načel zob časa. In naslednji rodovi ga bodo spet obnovili, kot se dogaja po večnem nenapisanem zakonu življenja.
Beseda smolnik po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni smolnato baklo ali pa tudi nekoč rabljeno smolnato borovo trsko za razsvetljavo. Beseda je bila splošna; govorili sojo več ali manj po celem slovenskem ozemlju. V vzhodnih slovenskih narečjih pomeni smolnat borov štor. To kaže, da je raslo na Smolniku veliko bora in brinja; tudi danes je borov še kar nekaj. Mogoče tudi, da so se prebivalci ukvarjali z nabiranjem smole in jo veliko kuhali. Da bi bila pa živa zveza med pomenom besede smolnik in vasjo, je težko dokazati. Bog ve, kaj skriva v sebi siva davnina.
Roman Savnik v Krajevnem leksikonu Slovenije iz 1971. leta opisuje naselje Smolnik v jedrnatem slogu, značilnem za leksikone takole: "Hribovsko naselje dveh kmetij na vzhodnem pobočju Špilja (879 m) nad sotočjem Velike in Male Božne, od koder je s ceste Polhov Gradec-Črni Vrh dostopno po strmem kolovozu. Pripadajo mu majhne skupine hiš ali samotne kmetije, ki tvorijo naslednje zaselke: Na hribu ali Praprotno kraj ceste v Črni Vrh; Na čelu pod Špiljem nad Petačevim grabnom, po katerem teče Mala Božna; del zaselka Zalog, kjer je križišče ceste v Črni Vrh, Srednji Vrh in na Setnik. Sami kmetje, dohodki od mesne živinoreje in izkoriščanja gozda. V Zalogu točilnica in skladišča KZ Barje; nižje v dolini Velike Božne opuščena Jurje-va žaga. Na hribu lovska koča in počitniška hišica. Kapnica, stu-denčnica.
Smolniku pripada tudi strma Gora (824 m) zahodno od Polhovega Gradca, ki slovi po
obsežnem razgledu in redki flori. Tu stoji cerkev sv. Lovrenca, po tradiciji zgrajena na mestu rimskega svetišča boga Hcliosa in se prvič omenja I. 1526. Kraj nje so trčili na rimske starine in ostanke predzgodovinskega gradišča."
Tako je bilo zapisano 1971. leta. Vsak, ki Smolnik pozna, se lahko prepriča, koliko sprememb so prinesla skoraj tri desetletja v te kraje. Ena med njimi je gotovo lepa, asfaltirana cesta, ki se odcepi na Smolnik od ceste Polhov Gradec- Črni Vrh. Tako da na začetku omenjeno stezo, ki pelje iz doline Velike Božne, vse bolj zarašča grmovje. Le samote in divjine željan človek se napoti po njej.
Na stezo opozarja takoj za odcepom v Petačev graben in mostom na Mali Božni majhna rdeča tabla; komaj opazna je pritrjena na drevo. Do Smolnika je tri četrt ure, do Črnega Vrha ena ura in deset mjnut in do Pasje ravni preko Črnega Vrha dve uri. Človeku, ki ni vajen poti, se zdi, kot da je napis tam pomotoma, saj je svet za kažipotom strm, temačen in poln grmovja. A ni tako. Po nekaj sto metrih hudega vzpona strmina popusti in steza se polagoma dviga po strmem pobočju. Nekje iz zemlje rahlo mezi voda. Človeka spremlja občutek, da je v pravem alpskem svetu.
Polhograjska Gora zakriva pogled proti Ljubljani in vasem na Barju, ki mu tod okrog pravijo Morost. K občutku oddaljenosti od glasnega sveta pripomore tudi mir. Polhov Gradec je za hribom, cesta, ki pelje na Črni Vrh in je tu in tam vidna skoraj s ptičje perspektive, pa ni tako prometna. Šumenje Velike Božne in posameznih potokov, ki iz strmine priderejo vanjo, ugluši redko brnenje avtomobil-slčega motorja. Polhograjska gora in hribi na njeni desni so kot na dlani.
Pogled proti vrhu zakriva strmo skalovje. Steza, ki je ponekod komaj opazna, še sreča, da so markacije dobro vidne, vodi čez prepadne drče na drugo stran hriba, kjer se odpre pogled proti Petačevemu grabnu in domačijam, raztresenim pod stožčastim, gozdnatim Toščem. Tu se razprostira eden v Pol-hograjskem hribovju najbolj zapuščenih zaselkov - Selo nad Polhovim Gradcem. Posamezne samotne domačije so si skrčile svoj kos zemlje sredi gozdov. Skalnata Grmada s cerkvico sv. Uršule v njenem zavetju je bolj na desni. Steza se zdaj razcepi, ena vodi naprej in kot obroč
Smolnik v Polhograjskem hribovju
oklepa hrib, kjer že v poznih zimskih dneh izpod snega pokuka beli teloh. Ko ta v večini odmre, zacveti na severovzhodnem pobočju Smolnika nad Petačevim grabnom še blagaja-na. Druga steza se naravna po z borovci poraslem hrbtu, pokritem z blazinami resja. Kakšen pogled mora kazati ta podoba spomladi, ko se vijolična barva resja preliva z modrino neba in umirja ob zamolklo zeleni barvi temnih borovcev. Ob stezi se vije viharnik. Korenine ga še drže pokonci in gole, sulie veje se stegujejo proti nebu. Kot roke, ki bi kaj prosile. Koliko trudnih ali lahkotnih nog je skozi stoletja šlo tod mimo v dolino ali iz nje?! Križi in težave so jih spremljale, a tudi malce veselja in razposajenosti so jim dali ti odmaknjeni, a lepi kraji. Pa je bilo lažje živeti. In silna, neuničljiva volja vztrajati, kljubovati naravi in ljudem je bila v njih.
Steza postane položna. Visoka praprot zakriva njeno tanko smer. Počasi se razširi v kolovozno pot. Gozd se zredči in pokažejo se prve strme košenine, od koder posamezne vodoravno speljane poti služijo za odvoz sena. Pogled proti Polhograjski gori, Setniku in Koreni zajame tri cerkvice: Sv. Lovrenca na Gori, sv. Martina na Setniku in sv. Mohorja in Fortunata na Koreni. Pot pripelje v vas.
Smolnikarji so prijazni in podjetni ljudje. Nove hiše, okrašene z rožami na oknih in otro-
ški vrišč kažejo, da vas živi. Natanko pet stoletij se že prebija skozi čas. 1498. leta je bila prvič omenjena v zgodovinskih virih, v urbarju Polhov Gradec. Ta sestavek je napisan ob tej priložnosti. Milka Bokal
OPRAVIČOLO
V septembrski številki Našega časopisa je v članku Milke Bokal Polhograjsko planinsko društvo Blagajana - Gradijo planinski dom pomotoma iz-
padla vrstica, ki določa namen izleta v neznano, kar povzroči nenavaden pomen besedila. Zato ta del objavljamo še enkrat: Marsikdo se tudi še dobro spominja izleta v neznano, ko so šli na Boč in si ogledali cerkev v Olimju, kjer je naš prvi slovenski svetnik (za zdaj še neuradno) Anton Martin Slomšek pel novo mašo.
Kajpada se za prikupno neumnost, ki smo jo zagrešili pri prepisovanju besedila, avtorici opravičujemo.
Uredništvo
Praznovanje 60-letnice šole v Črnem Vrhu
Vabilo vsem bivšim učencem in učiteljem!
Letos naša šola pripravlja prireditev ob 60-letnici izgradnje šolskega poslopja. Ob tej priložnosti želimo pripraviti razstavo o življenju in delu šole na Črnem Vrhu Nekoč in danes. Razstava bo 15. novembra 1998. Verjetno doma hranite še veliko starih predmetov iz svojih šolskih dni (zvezki, knjige, pisala, spričevala, fotografije, torbe, klopi, stole,...). Vse morebitne predmete, ki bi nam jih v ta namen posodili, bomo nepoškodovane vrnili. Če boste doma našli kar koli zanimivega, nas obvestite najpozneje do konca oktobra, da se bomo dogovorili glede prevzema pred-
metov (tel.: 645-931 - Simona Planine).
Za sodelovanje se Vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo in Vas lepo pozdravljamo.
Učenci in učiteljici POŠ Črni Vrh
KURJA VAS:
Poročeni tudi tokrat boljši
Tradicionalno srečanje šent-joških faranov v Kurji vasi je tudi letos potekalo po ustaljenem redu. Tako so se na zadnjo avgustovsko nedeljo ob dveh popoldne med sabo pomerili poročeni in samski fantje v nogometu. Temu je sledila odbojkarska tekma med prav tako poročenimi in samskimi puncami, za smeh pa so čisto na koncu poskrbele še Igre brez meja.
Nogomet je bil v teh krajih poleg smučanja vedno šport številka ena, svoj vrhunec pa je dosegel pred dobrimi desetimi leti. Takrat so še aktivno igrali na travnatem igrišču v Kurji vasi, vendar pa je bilo pred leti zgrajeno novo asfaltno igiršče pred OS Šentjošt. Posledica tega je bila opustitev travnatega igrišča, toda enkrat na leto se navkljub temu od tod zberejo nogometni privrženci in odigrajo tradicionalno tekmo Poročeni in neporočeni. Tekmovalci igrajo dva polčasa po pol ure. Zmagovalec prejme prenosljiv pokal, na katerem je napisanih večina dosedanjih rezultatov. Kljub letošnjemu pomanjkanju igralcev v ekipi samskih, so leti veljali za favorite. Toda poročeni so kaj kmalu povedli in kmalu dosegli dva gola, vendar še preden je bilo konec polčasa, so samski fantje zmanjšali rezultat na 2:1. Drugi polčas je minil v znamenju nenehnega napadanja še neporočenih fantov, kar se jim je obrestovalo, saj so izenačili rezultat na 2:2. Tak rezultat je obveljal do konca tekme, zato sta bila potrebna podaljška. Vendar pa je že prvi podaljšek prinesel končni rezultat 3:2 v prid poročenim.
Takoj po končani tekmi so se lahko lačni okrepčali ob "šan-ku", kjer so pekli hrustljava kurja bedra, žejni pa so si gasili žejo z mrzlim pivom. Med tem časom so že začela igrati dekleta odbojko. Zmago so slavile neporočene z 2:0. Takoj zatem pa so potekale še Igre brez meja. Tekmovala so domača društva, zmagovalci pa so prejeli praktične nagrade.
Gašper Tominc
Za večjo varnost v prometu
Pred vrtcem v Horjulu so pričeli graditi nov parkirni prostor za kakih dvajset osebnin avtomobilov. Parkirni prostor bo predvsem zadovoljil starše, ki vozijo otroke v vrtec in jasli. S pridom ga bodo uporabljali tudi obiskovalci pokopališča in bližnjega športnega igrišča. Ob parkirnem prostoru bodo uredili tudi pločnik, ki bo prispeval k večji prometni varnosti šolarjev.
Na fotografiji: Gradnja novega parkirnega prostora pri horjul-skem vrtcu
Zasuli divje odlagališče odpadkov_
Pred nedavnim smo v Našem časopisu poročali o divjem odlagališču odpadkov v Lipalci pri Horjulu. Poleg avtomobilskih školjk, jogijev, gum in druge navlake si tu našel vse vrste odpadkov. Lastnik zemljišča je temu napravil konec. Andrej Kozjek -Džine iz Ljubgojne je v lastni režiji poravnal in zasul teren z zemljo. Tako bo že prihodnjo pomlad na urejenjem zemljišču nastal lep travnik.
Skoda, da ni več takih občanov kot Andrej, da bi pospravili divja odlagališča odpadkov. Na fotografiji: Poravnano zemljišče v Lipalci pri Horjulu    F. B.
Spravilo silaže
Nekaj lepih sončnih dni v septembru so kmetje v horjulski dolini in bližnji okolici izkoristili za siliranje koruze. Zrnje je doseglo ravno pravšnjo mejo zrelosti, zato je bilo treba s tem opravilom kar pohiteti. Pri delu sem presenetil Albina Urbančiča, po domače Gajštrovega iz Brezij pri Dobravi. Povedal je, daje koruzo posejal na njivi poleg kurje farme, ki že dve leti ni bila obdelana, zato je silažna koruza dobro obrodila.
Na fotografiji: Gajštrovi pri spravljanju koruze F. B.
dflBfifotlfflillBffflB^"'"
Odprli nove Jasli
V Horjulu je z ukinitvijo domačega varstva malčkov postal pereč problem po jaslih.
Letos prvega septembra so v prenovljenh prostorih vrtca uredili vse potrebno za nove jasli, ki lahko sprejmejo do štirinajst malčkov. Denar za jasli je bil prispevek iz občinskega proračuna.
V jaslih sta zaposleni medicinska sestra Majda Keršmanec in vzgojiteljica Irena Korunič.
Na fotografiji: Vzgojiteljica in medicinska sestra s prvimi tremi malčki od odprtju jasli
Začasna prodaja v utesnjenih prostorih
Delavci se trudijo, da bi pravočasno opravili obnovitvena dela.
Obnova Mercatorjeve trgovine
Od sredine septembra v Horjulu obnavljajo samopostrežno Mer-catorjevo trgovino, ki so jo zgradili pred enajstimi leti in je pomenila kot samopostrežna trgovina pravo revolucionarno, spremembo, saj smo z njo v Horjulu dobili tudi sodobno prodajalno mesa.
V tem času je oprema dotrajala, prav tako tudi nekatere instalacije, ki jih je treba zamenjati. Obnovitvena dela bodo trajala nekako do šestega ali desetega oktobra. Medtem so se prodajalke lotile prodaje v skladišču na klasičen način. Na tak način občani pri oskrbi oziroma nakupu niso prizadeti, nekoliko več dela imajo prodajalke in mesar. Vsi se trudijo, da bi zadovoljili kupce v času prenove trgovine. S takim načinom dela smo krajani zadovoljni, vendar težko čakamo na odprtje prenovljene trgovine.
F. B.
Lipalško Jezero
Zaman bi ga iskali na katerem koli zemljevidu Slovenije, ker nastane le ob obilnih padavinah nekje med Lipalco in Vrzdencem. V sredini septembra je močno deževalo. Gospa Štefka Maček iz Šentjošta redno spremlja količino padlih padavin in je takrat namerila kar stošest litrov dežja na kvadratni meter. Tako je nastalo jezero, ki ga prikazuje fotografija, ki je usahnilo že naslednji dan.
F.B.
Skrb za cesto do cerkve svetega Mohorja in Fortunata na Koreni
Ob vsakem močnejšem deževju cesto od Lenarta pa do cerkve močno razrije voda, ker ni urejenih odtočnih kanalov. Maroltove-ga Boštjana, po domače Mcžnarjevega, to posebno ne moti. Sede na traktor s poravnalno desko, se nekajkrat zapelje v obe smeri in cesta je zopet na red. Občasno je seveda treba pripeljati tudi nekaj gramoza, ki ga voda ob nalivih kar veliko odnese na strmini.
Na fotografiji: Mežnarjev Boštjan ureja cesto.
SKUPNO GASILSKO TEKMOVANJE PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV GZ DOLOMITI IN GZ BREZOVICA_
Tekmovanje je bilo 16. in 27. septembra 1998 v PGD Vrzdenec. Gostitelj se je zelo potrudil, da se je tekmovanje kljub slabemu vremenu dobro izteklo. Ekipe pa so imele kar nekaj težav, saj je na razmočenem terenu le težko doseči vrhunske rezultate.
Prvi dan tekmovanja so se predstavili pionirji in mladinci ter dosegli sledeče rezultate:
GASILSKA ZVEZA DOLOMTI: PIONIRKE PGD Zažar PGD Šentjošt
PIONIRJI PGD Zažar PGD Dvor PGD Šentjošt PGD Horjul PGD Hruševo PGD Vrzdenec PGD Podsmreka PGD Brezje
PGD Polhov Gradec 835,8
MLADINKE PGD Dvor
MLADINCI
PGD Polhov Gradec 728,1 PGD Dvor PGD Horjul
GASILSKA ZVEZA BREZOVICA:
PIONIRJI - MEŠANA SKUPINA PGD Preserje
PIONIRKE
PGD Notranje Gorice - Plešivica PGD Vnanje gorice PGD Jezero PGD Podpeč
PIONIRJI
PGD Notranje Gorice - Plešivica
PGD Jezero
PGD Rakitna
PGD Podpeč
PGD Vnanje Gorice 1
PGD Vnanje Gorice 2
MLADINKE
PGD Jezero
PGD Goričica - Prevalje
PGD Podpeč
MLADINCI
PGD Notranje Gorice - Plešivica PGD Goričica - Prevalje PGD Podpeč
PGD Kamnik pod Krimom
TOČKE 874,7 856,9
876,3 871,7 855,7 853,3 850,1 849,2 841 838,9
637,3
702 692,2
TOČKE 823,4
873,4 873 858,2 824,4
881,6 863,7 849,9 846,8
836
782
669,6 650,1 599,7
713,4 707,2 683,4 659,6
Drugi dan tekmovanja so se predstavili člani, članice in veterani, ki so dosegli tele rezultate: • ,• • -<« .'. ■.\,
GASILSKA ZVEZA DOLOMITI
IZVEN KONKURENCE ČLANI A PGD Zaklance"
IZVEN KONKURENCE ČLANI H PGD Podolnica PGD Zaklanec
VETERANI PGD Zažar PGD Podsmreka
ČLANI A
PGD Zažar
PGD Šentjošt
PGD Dvor 1
PGD Polhov Gradec 2
PGD Polhov Gradec 1
PGD Butajnova - Planina
PGD Dvor 2
PGD Brezje
PGD Črni vrh
PGD Dobrova
PGD Vrzdenec
PGD Podolnica
ČLANI B PGD Šentjošt PGD Žažar PGD Dvor PGD HruSevo PGD Podsmreka PGD Horjul PGD Brezje PGD Dobrova PGD Zalog
ČLANICE A PGD Zažar
Č1ANICE B PGD Šentjošt
GASILSKA ZVEZA BREZOVICA
VETERANI PGD Brezovica PGD Podpeč
ČLANI A
PGD Podpeč 1
PGD Vnanje Gorice 2
PGD Jezero
PGD Vnanje Gorice 1
PGD Podpeč 2
PGD Goričica - Prevalje
PGD Brezovici pod Krimom
ČLANI li
PGD Vnanje Gorice
PGD Podpeč
PGD Goričica - Prevalje
ČLANICE A PGD Podpeč PGD Jezero
ČLANICE B PGD Preserje
• ■\u ■
'A}
758,5
755
849 . 818,5
868.9 862,5 840,5 830,8 820,8 812,2
805 802,9
800 788,8 780,7
763
871,8 835,6 832,3 823,1 820,5 819,4 800 798,1 750,2
835,5
834,7
878,6 852
847,5 826,1 813,7
81(1 796.9
763 690,6
814,8 784,6 779,5
792,2 766,9
775,1
Tekmovanje se jc zaključilo s podelitvijo priznanj, medalj in pokalov ter seveda s čestitkami in zahvalami predstavnikov gasilskih vrst ter župana gostiteljev.
Vsako tekmovanje pomeni korak naprej, kar jc naš cilj, sedaj bo potrebna strokovna ocena, ki bo služila k še kvalitetnejšem delovanju gasilske operative.
Janez Cerk
V prostrane ravnine Avstralije
vsejali smo naše želje;
darovali nageljne v njeno sončno naročje,
"Slovenija, ljubimo te!"
Preživela sem nepozabne trenutke v krogu svojih domačih, v krogu prijateljev in znancem - hvala Vam.
Iskrena hvala mojim sestram Francki, Ivanki, Pavli, Veri, Tončki in Minki, ki so si zamislile predstavitev ter vsem ožjim sorodnikom, ki so darovali svoj čas, da je bila kulturna prireditev v dvorani KUD Dobrova in razstava slik v Pirnatovi galeriji na Dobrovi, julija letos, izredno uspešna.
Hvala gospodu Leopoldu Oblaku, županu Občine Dobrova, Horjul in Polhov Gradec za njegove tople in vzpodbudne pozdravne besede, za čestitke in za odkup mojih knjig; gospodu Francu Malovrhu, predsedniku Zveze kulturnih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik, za Priznanje za sodelovanje pri razvoju ljubiteljske kulture, za čestitke in pozdrave; gospodu Jožetu Ovnu, predsedniku Krajevne skupnosti Dobrova za pozdrave, čestitke in skrbno pripravljeno darilo, sliko moje rojstne hiše, ki mi jo je podaril v imenu vseh sošolcev osmega razreda osnovne šole na Dobrovi.
Dr. Mihaeli Logar, državni sekretarki Ministrstva za zunanje zadeve, Urada zu Slovence po svetu, za njeno prisotnost, topel pozdrav in želje za uspešno prihodnost; gospodu Ivanu Cimermanu, uredniku Rodne grude, revije za Slovence po svetu, za prisotnost, pozdrave in skrbno predstavitev v septembrski številki Rodne Grude.
Gospodu Antonu Golobu, župniku na Dobrovi, za dobrodošlico in čestitke;
KUD-u Dobrova in predsedniku gospodu Boštjanu Svetetu za odstop dvorane za kulturni program in podarjeno video kaseto, izdano ob 30-let-nici folklorne skupine;
gospodu Janezu Dolinarju za ureditev, za skrb, navdušenje in pripravo Pirnatove galerije,
gospodu Matku Zdešarju zu izredno lepo in ganljivo pripravo ter vodenje kulturnega programa in za čestitke ter želje;
Pevskemu zboru KUD-a Dobrova in pevovodju gospodu Francu Koširju za skrbno izbrane pesmi; za toplo dobrodošlico in predvsem za mogočen in ubran pozdrav veličastnemu Triglavu;
mentorici gospe Nataši Potočnik in plesni skupini Panorama, kije s svojo svežino in mladostjo obogatila program;
pevcu in glasbenemu ustvarjalcu gospodu Ivanju Hudniku za pozdrav, za ganljive pesmi, za pesmi vprašanj, vzpodbude, zahvale in upanja;
gospe Saši Pušnar, novinarki Dela, za prijazne in vzpodbudne besede ter članek v Delu;
novinarju gospodu Branku Vrhovcu za članke v Našem časopisu;
gospodu Francu Preku za prelepe aranžmaje, posebno za sončnice v dvorani KUD-a Dobrova in v Pirnatovi galeriji;
nečaku Radotu za skrbno pripravljen in zelo lepo oblikovan kulinarični kotiček v Pirnatovi galeriji;
gospodu Janiju Smoletu za pripravo video kasete, ki me spremlja v Avstaliji;
gospodu Jožetu Ovnu in gospe Mariji Lampe za pripravo presenečenja -srečanja s sošolci osnovne šole;
gospe Francki Rozman za pripravo presenečenja - srečanja s sošolci z Učiteljišča;
tehničnemu osebju v dvorani za pripravo in izredno jasno ozvočenje; gospodu Tonetu Gorjupu, radio Ognjišče, za prijazne besede in poročilo o razstavi in
gospodu Marjanu Snebergerju, radio Ognjišče, za predstavitev na radiu in podarjene pesmi.
Hvala, drage sestre in sorodniki, hvala nenadomestljivim prijateljem, znancem in vsem, ki ste doživeli ganljive trenutke z menoj; besede so premalo, da bi mogle opisati moja čustva!
Trdno sklenjene roke so mi dajale moč, da se zadržala solze ob pesmi o mami, o zibelki, ki je zastarela, ob vprašanju, kam je šlo sonce, ob tolažbi, da je premalo dobrote v nas, ljudeh, premalo solz za prijatelja -da se imamo premalokrat radi.....
Časa ni bilo mogoče ustaviti, da bi lahko podaljšala trenutke bivanja v Sloveniji. Še enkrat se vam zahvaljujem z željo, naj Vam v vsak Vaš dom sveti sonce, naj Vam gori luč ljubezni in miru - naj bo draga Slovenija še v prihodnje polna dobrih, delavnih, poštenih, srečnih in veselih ljudi - takih, kot sem Vas srečala.
Lep pozdrav iz Avstralije
PRISRČEN SPREJEM DRAGE GELT SETNIKAR NA DOBROVI
"Korenine imam v Sloveniji, cvetim pa v Avstraliji"
Draga Gelt, Melbourne, 14. september 1998
Kulturna dvorana zadružnega doma na Dobrovi najbrž že lep čas ni bila tako nabito polna kot letošnjeg 24. julija. Dob-rovčani so gostili svojo nekdanjo rojakinjo Drago Gelt Setni-kar, ki zdaj že polnih trideset let živi in ustvarja v daljni Avstraliji. V svoji drugi domovini je nekdanja Dobrovčanka, najmlajša od osmerice Setnikar-jevih sestra, opravila hvalevredno delo na področju kulture (o tem smo že poročali v Našem časopisu), s srcem pa je ves čas ostajala doma, v svoji pravi domovini.
"Moje korenine so v Sloveniji, cvetim pa v Avstraliji," je z neprikritimi čustvi zaupala Draga Gelt dvorani v pogovoru, ki ga je spretno vodil moderator Matko Zdešar. Povedala je, da bi se rada vsaj enkrat v življenju povzpela na Triglav in da imata njena sinova rada slovensko hrano, sicer pa se je pogovor v prvem delu sukal predvsem okrog njenega kulturnega ustvarjanja, še zlasti o njeni najpomembnejši knjigi Zgodovina Slovencev od najzgodnejših časov.
"Ko je Slovenija postala država, je bil to velik praznik za vse nas," ni mogla obiti najpomembnejšega dejanja v najnovejši zgodovini Slovenije. Zaupala je, da ima na nočni omarici vselej Prešernove stihe in da ceni tudi Zlobca, Minattija in še nekaj drugih slovenskih mojstrov rimane besede.
Na vprašanje, zakaj poseben učbeni slovenščine Učimo se slovensko, ki ga je Draga Gelt sestavila še z dvema soavtorica-ma, ko pa je pri nas v Sloveniji vendar na voljo že toliko tovrstnih učbenikov, pa je nekdanja Dobrovčanka jedrnato odvrnila:
Med pomenkom z vsestransko umetnico
Draga Gelt Setnikar: "Tujina ti včasih daje moč, včasih pa potrtost".
"Besedni zaklad slovenščine otrok v Avstriji se lahko primerja kvečjemu z zakladom otrok v vaših vrtcih. Zato je bil potreben tak učbenik."
Draga Gelt, ki bo letos srečala Abrahama, je v daljni Avstraliji dejavna tudi kot pedagoška delavka, slikarka in sploh vsestranska kulturnica, vendar je dejala, za svoja prizadevanja povečini ni prejela nobeneg denarja. Tudi ob najvišjem avstralskem priznanju Order of Aust-ralia ne. In pri vsem, kar počne, ji misli venomer uhajajo v rodno Slovenijo.
"Tujina ti včasih daje moč, včasih pa potrtost. Čim dlje si od doma, bližje jo čutiš."
Nekdanje Dragine sošolke z učiteljišča so posebej za to srečanje sestavile pesem, domači pevec Ivan Hudnik pa ji je zapel
Na razstavi Draginik likovnih del
kot na najbolj udarnem ročk koncertu, še zlasti z njegovo priljubljeno Imejmo se radi spet ta večer.
Na prireditvi, ki sta se jo udeležila tudi državna sekretarka Urada za Slovence po svetu Mihaela Logar in župan Leo-
pold Oblak, sta nastopila tudi Moški pevski zbor in plesna skupina KUD Dolomiti z Dobrove. Nato pa so v drugem prostoru slovesno odprli še razstavo likovnih del Drage Gelt Setnikar.
Branko Vrhovec
ŠENTJOŠT
Blagoslov kipa v kapeli   Zegnanje na Setniku
S prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990 je med slovenski narod zapihal nov veter, saj se je končalo obdobje naučene resnice. Med drugim je to pomenilo tudi glasnejše pogovarjanje o zgodovini, predvsem o drastičnem obra-
čunu komunističnega vodstva močno centralizirane nove Jugoslavije z domačimi vojaško - političnimi nasprotniki po že končani drugi svetovni vojni. Ljudje so tem žrtvam komunističnega nasilja končno lahko javno postavili
Blagoslov kapele mučencev in novega kipa Marije - Vnebovzete ■ Ijice mučencev.
Kra-
spominsko obeležje. Eno takih je tudi v Sentjoštu v spomin preprostim, poštenim in vernim ljudem, ki so ljubili dom in domovino, ki so bili zvesti svojim koreninam. Kdor le količkaj pozna zgodovino, ve, da se je v tem kraju izoblikovala prva slovenska vojaška straža, ki jo je kmalu po ustanovitvi neuspešno napadla partizanska enota. Na žalost pa je konec vojne prinesel hudo bolečino in izgubo fari: pobitih je bilo več kot sto faranov. V spomin njim in vsem, ki so v tistem usodnem viharju pred pol stoletja izgubili življenje, so v Sentjoštu na prostoru med obema cerkvama postavili kapelo mučencev. Postavljena je bila pred tremi leti, blagoslovil pa joje takratni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. V njej je spominska plošča s 138 imeni žrtev komunističnega nasilja v fari Šentjošt.
Kapelica je bila zgrajena s prostovoljnimi prispevki faranov, zaradi finančnih razlogov pa staji bila dodana kipa dveh svetnikov nekoliko pozneje. Prvi krp je kip Janeza Evangelista, ki so ga v kapelo postavili lani. Letos pa so dodali še kip Marije Vnebovzete - Kraljice mučencev. Blagoslov dodanega kipa in kapele je letos opravil domači župnik Jože Mate. Kljub slabemu vremenu seje na ta dan, na drugo julijsko nedeljo, zbralo precej ljudi. Zbrani so lahko prisluhnili recitacijam, govoru in prošnjam za vse žrtve komunističnega nasilja. Po končani slovesnosti je bila zakuska za vse prisotne, mogoče pa je bilo nabaviti tudi publikacijo domačih avtorjev, ki opisujejo dogodke v tem kraju med drugo svetovno vojno. Vsi, ki bi jo želeli imeti, jo lahko naročite po telefonu pri Bredi Kavčič, 061/740-136.
Gašper Tominc
Cerkev sv. Jerneja na Setniku
V nedeljo 20. avgusta 1998 so se iz okoliških vasi večinoma peš, nekateri pa tudi z avtomobili podali na Setnik. Tako je pač v navadi, saj imajo na Jernejevo nedeljo tam zegnanje. V podružnični cerkvi sv. Jerneja je ob 10. uri daroval sv. mašo pograjski župnik g. Bogdan Oražem in pri pridigi lepo nagovoril vse navzoče. Nabito polna cerkev je blestela v vsej svoji lepoti, po njej pa so se razlegali prečudoviti glasovi Pograj-skih slavčkov, ki so se na zegnanje pripeljali kar s traktorjem na kmečkim vozu. Po končani daritvi so se ljudje
Veliko ljudi je kljub blatni cesti prispelo k lepemu svetišču
zunaj cerkve še malo srečali in pogovorili, poskusili dobro pecivo izpod rok pridnih domačih gospodinj, na voljo pa so bile tudi domače slive
in pijača. Zegnanje je pač le enkrat v letu in to je praznik za celo podružnico, tokrat je bilo praznično na Setniku.
Majda Kržič
Zbrani okrog obnovljenega znamenja smo z veseljem prisluhnili njegovi zgodovini
V nedeljo 23. avgusta 1998 seje okoli 11.30 ure zbralo kar lepo število ljudi v Setniku pri znamenju obnovljenega Tišlerjevega oz. Potočnikovega križa, kot mu nekateri tudi pravijo, ker stoji na Potočnikovem svetu.
Znamenje križa je bilo postavljeno v spomin na nesrečno smrt Tišlerjevemu očetu Janezu, ko se je zimsko nedeljo 20. marca 1922 v večernih urah vračal domov, na poti po zmrzlem žlebu zdrsnil navzdol, obležal in v nočnih urah zmrznil. Sedaj pa je z zobom časa načeto znamenje obnovljeno. Križ je umeščen v lepo oblikovan kovinski nastavek, ki se dviga iz betonske osnove. Streha križa je lesena in prekrita z barvno pločevino. Obnovljen in na novo pobarvan je tudi kip Križanega.
Blagoslovitev je opravil novi pograjski župnik g. Bogdan Oražem, zgodovino in podatke o samem križu pa je lepo predstavila ga. Jožica Kavčič. Slovesnost so z ubranim petjem popestrili pevci - Pograjski slavčki. Po slovesnosti so se ljudje še kar malo zadržali, med seboj pokram-ljali in se okrepčali s pijačo in dobrim domačim pecivom. Hvaležni smo lahko vsem tistim posameznikom, ki so omogočili, da se taka in podobna znamenja ohranjajo in vzdržujejo.
M.R.
Ognjeni zublji na Vrzdencu
Sredi septembra jc zagorelo pri Gaberškem Tinetu - Tinetu Jescnovcu - gospodarsko poslopje. Gospodar se je ukvarjal z žganjekuho in po vsej verjetnosti se je iz zidanega dimnika prikradla v seno iskra in povzročila požar. Polno podstrešje suhega sena se jc hitro vnelo. Gospodar in njegov sin sta uspela iz hleva in svinjaka rešiti pet glav govedi in tri prašiče, pri čemer se je Tine opekel in se še sedaj zdravi v Kliničnem centru.
Na kraj požara so izredno hitro prišli gasilci iz Vrzdenca in Horjula, ki so deloma gasili požar ter pazili, da se ognjeni zublji ne bi razširili na bližnjo staro hišo in kozolec.
Ko je gasilcem uspelo pogasiti požar, so se skupaj s sosedi in sovaščani lotili pospravljanja pogorišča. Odstranili so vse ožgane tramc in seno, ožgana drva in podrli stari dimnik. Tudi v tej nesreči je prišla do izraza sosedska in vaška solidarnost, saj so vaščani poskrbeli za živino. V dveh dneh so na pogorišču oziroma ostankih zidov postavili zasilno streho iz tramov in salonitnih plošč, kari nudi zasilno bivanje živalim.
Horjulski gasilci praznovali 115-letnico društva
Prostovoljno gasilsko društvo Horjul letos zaokrožuje že 115 let svojega delovanja. Osrednja jubilejna slovesnost je potekala v nedeljo, 5. julija, pri krajevnem gasilskem domu. Povorki, brez katere si ne moremo več predstavljati tovrstnih prireditev, je tokrat načelovala pihalna godba z Vrhnike, v njej pa so bila tudi vozila in ešaloni gasilskih društev iz bližnje, pa tudi daljane okolice. y     ?' -    ''."i    mw-       :•■    i I
O dolgoletni zgodovini društva jc spregovoril njegov predsed-ni Rajko Vrhovec, nekaj sto krajanov, ki so kljub dežju prišli na slovesnost, pa sta pozdravila tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije Bogomir Samsa in župan Leopold Oblak.
"Horjulska dolina je lahko za vzor drugim," jc med drugim deja župan. :
Jubilejno slovesnost (zapel je tudi domači mešani pevski zbor) so obogatili tudi s formalnim prevzemom nove mercedesove av-tocisterne, ki soji dodali tudi vso potrebno dodatno opremo. Tako je društvo zdaj dobro tehnično opremljeno. PGD Horjul ima sicer ta hip v svojih vrstah kar 94 gasilcev in gasilk ter kar tri tekmovalne desetine.
B.T.
Dnevi medu spet pritegnili veliko obiskovalcev
Ljubitelji čebelarstva, predvsem medu, so tudi letošnje poletje prišli na svoj račun. V polhograjsi graščini so namreč že štirinajstič zapored potekali Dnevi medu, ki jih jc spremljala tudi pregledna čebelarska razstava. Na razstavnih prostorih v graščini so si obiskovalci lahko vnovič ogledali pravcati muzej čebelarjenja v malem: sto let stari točili z lesenim in kovinskim pogonom, panje, poslikane panjske končnice in še vrsto drugih čebelarskih muzealij, zraven pa seveda tudi čebelarske pripomočke, kakršne uporabljajo danes. Ljubitelji samega medu so lahko občudovali med kot zdravo (bil je tudi naprodaj), medene kruhke in modele zanje ter najrazličnejše izdelke iz čebeljega voska, od sveč do drobnih figuric, če naštejemo le delček bogate razstavne ponudbe.
Prostor na razstavi pa so, kot prejšnja leta, našla tudi krajevna društva, od turističnih do balinarskega.
Slovesen prevzem avtoclsterne na Vrzdencu
Potem, ko so vrzdenši gasilci že pred meseci prevzeli avtocisterno od horjulsih gasilcev, so v soboto, 18. julija, pred svojim gasilskim domom na Vrzdencu opravili še slovesen prevzem vozila. V mimohodu na cesti pred gasilskim domom, na katerem je tudi nova podoba sv. Flori-jana, so se predstavili ešaloni domačega in sosednjih gasilskih društev s svojo tehniko, maloštevilni gledalci pa so lahko videli tudi staro ročno brizgalno vrzdenških gasilcev še iz leta 1936. Avtocisterno je po uradnem prevzemu blagoslovil horjulskki župnik Janez Smrekar. Prostovoljno gasilsko društvo Vrzdenec, skupaj s podmladkom, tačas šteje okoli petdeset članov.
B. V.
Triintrideset novih
prvošolcev
V šolskem letu 1998/1999 je prvič prestopilo prag hor-julske osnovne šole triintrideset prvošolcev. Sprejele so jih učiteljici Marina Kovač, Alenka Lavriša ter namestnica ravnateljice Majda Bajraktari, ki jim je zaželela veliko delovnih uspehov v hramu učenosti. Učence so pogostili s tortico in čajem, jim razdelili rumene rutice, kresničke in vrečke za copate. Medtem so starši v miru popili kavico.
Na fotografiji: Starši in prvošolci se zbirajo pred šolo na prvi šolski dan.
Horjulski sedmošolci so se letos že tretjič udeležili šole v naravi v Podstenah v osrčju Kočevskega Roga. V enotedenskem učnem programu so obdelali tečaj prve pomoči, gospodinjstva in orientacije na terenu. V večernih urah so se ukvarjali z astronomijo. Seveda so največ časa namenili naravoslovju. V spremstvu učiteljev in gozdarjev so proučevali tako navaden gozd kot pragozd, ki navduši slehernega obiskovalca. Učenci so prvič v naravi srečali jelena in košuto, seveda pa si bodo najbolj zapomnili srečanja z medvedom, kralja kočevskih gozdov, pa čeprav samo iz avtobusa. V šoli v naravi sredi divjine v lovski koči, ki jo je že načel zob časa, so ob pomoči učiteljev sami kuhali, pomivali posodo, pripravljali drva in skrbeli za red v koči sami. Ob večerih so zakurili ogenj, zaigrali na harmoniko in klarinet, zapeli in tako je večer kar prehitro minil.Na fotograjiji: Horjulski sedmošolci z učitelji pred kočo v Podstenah
CANKARJEV DOM NA VRHNIKI
Tržaška c. 25, Vrhnika Telefon: 753 - 648 in 754 - 648
Program prireditev v mesecu oktobru 1998
Sobota 10.10. in nedelja 11.10., Slovenija open turnir v PIKADU Pikado klub Škorpijon Borovnica.
Četrtek, 14.10. ob 19.30, VEČER GLASBE IN CVETJA, z diapozitivi se predstavlja oblikovalka cvetja Hana Šumrada.
Petek, 16.10. ob 20. uri,
DOBRODELNI KONCERT
za Gimnazijo Žclimlje,
za dograditev knjižnice in čitalnice.
Nastopajo: Pihalna godba Alpine
Žiri,
Nace Junkar, Vili Resnik, Joži
Kališnik, Miha Dovžan...
ga. Julijana Leskovec, Občina
Vrhnika,
Zveza kulturnih društev Vrhnika.
Sobota, 17.10. ob 18. uri, Prireditev ob obletnici rojstva pisatelja Karla Grabeljška - Gabra Območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB Vrhnika.
Od nedelje 18. do nedelje 25.10. Srečanje poslovnih partnerjev podjetja COMING.
Torek, 27. 10.,
RAZSTAVA
Slovenska državnost
Muzej novejše zgodovine Ljubljana,
Vojašnica Ivan Cankar Vrhnika.
ZA OTROKE
Sobota, 17.10. ob 16. uri,
Filmska predstava
MALA MORSKA DEKLICA.
Program filmskih predstav v mesecu oktobru 1998
Nedelja, 11.10. ob 20.30, GODZILA, ameriška znanstveno fantastična grozljivka Režija: Roland Emmerich Igrajo: Matthew Broderick, Jean Reno, Maria Pitillo...
Sobota, 17.10. ob 16. uri, MALA MORSKA DEKLICA, Disneyeva risanka The little Mermaid Režija: Ron Clements, John Musker
Nedelja, 18.10. ob 20.30,
SMRTNONOSNO OROŽJE 4,
ameriški akcijski
Lethal weapon 4
Režija: Richard Donner
Igrajo: Mel Gibson, Danny Glover,
Joe Pesci, Rene Russo...
Sreda, 21.10. ob 20. uri - FILMSKI ABONMA in izven, PLEŠEM SAMA, ameriško italijanska romantična drama Stealing beauty Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Liv Tyler, Jeremy Irons, Sinead Cusack, Jean Marais...
Sobota, 24.10. ob 18. uri, PASJI DETEKTIV, ameriška komedija Paws
Režija: Karl Zwicky
Igrajo: Sandy Gore, Nathan Cava-
leri, Billy Connally
Nedelja, 25.10. ob 20. uri, MAŠČEVALCI, ameriška črna komedija
The avengers
Režija: Jeremiah Chechik
Igrajo: Ralph Fiennes, Uma Thur-
man, Sean Connery...
Sreda, 28.10. ob 20. uri - FILMSKI
ABONMA in izven,
VELIKI LEBOWSKI, ameriška
črna komedija
Big Lebowski
Režija: Joel in Nathan Coen Igrajo: Jeff Bridges, John Goodman, Julianne Moore...
Vabljeni k ogledu predstav:
... FILMSKEGA GLEDALIŠČA
Sreda, 21. 10. ob 20.30 uri
PLEŠEM SAMA,
režija: Bernardo Bertolucci
Sreda, 28.10. ob 20. uri VELIKI LEBOWSKI, režija: Joel in Ethan Coen
Sreda, 4.11. ob 20. uri
RIBA PO IMENU SHARON,
režija: Stephen Frears
Sreda, 11.11. ob 20. uri ŠEPETATI KONJEM, režija: Robert Redford Sreda, 18.11. ob 20. uri TRUMANOV SHOW, režija: Peter Weir
Sreda, 25.11. ob 20. uri REŠEVANJE VOJAKA RYAN A, režija Steven Spielberg
Sreda, 2.12. ob 20. uri REZILO,
režija: Billy Bob Thornton
Sreda, 9.12. ob 20. uri
BOOGIE NIGHTS,
režija: Paul Thomas Anderson
Sreda, 16.12. ob 20. uri FILM PRESENEČENJA
Cena abonmajske vstopnice 3.600 SIT.
Od 2. oktobra do vključno 21. oktobra poteka prodaja abonmajskih vstopnic pri blagajni Cankarjevega doma, pred vsako filmsko predstavo ob sobotah in nedeljah.
... ABONMAJA KOMEDIJA
Petek, 20.11. ob 20. uri
NI TAKO SLABO KOT ZGLEDA,
režija: Jaša Jamnik,
Petek, 8.1. ob 20. uri
POD SVOBODNIM SONCEM -
PAVLI HA
režija: Andrej Stojan,
Petek, 12.2. ob 20. uri SOD SMODNIKA, režija: Dejmo stisn't teater,
Petek, 12.3. ob 20. uri
ŠKRTANJE,
režija: Primož Bebler,
CENA abonmajske vstopnice: 6.000 SIT.
Prodaja abonmajskih vstopnic pri blagajni Cankarjevega doma bo potekala še na dan prve gledališke predstave in sicer 9. oktobra. Cena vstopnice za posamezno predstavo (izven abonmaja ) 1.700 SIT.
... MLADINSKEGA ABONMAJA
Petek, 4. 12. ob 20. uri, ROCK'N ROLL KASKADER, režija in izvedba: Matjaž Javšnik in Vladimir Vlaškalič,
Petek, 12.2. ob 20. uri,
IMPRO TEKMA,
vrhniški "POFOČKANI" VS.'TM-
PROVOKATORJI",
Petek, 23.4. ob 20. uri, RESERVOIR DOGS, režija in izvedba: Dejmo stisn't teater Vrhnika
CENA abonmajske vstopnice: 1.800 SIT.
Prodaja abonmajskih vstopnic pri blagajni Cankarjevega doma bo potekala še na dan prve gledališke predstave in sicer 4. decembra. Cena vstopnice za posamezno predstavo (izven abonmaja ) 700 ŠIT.
... ABONMAJA ENAJSTA ŠOLA
Sobota, 14. 11. ob 16. uri ZVEZDICA ZASPANKA, gostuje: Lutkovno gledališče Maribor,
Sobota, 26.12. ob 16. uri
NAJLEPŠA ROŽA,
gostuje: Šentjakobsko gledališče
Ljubljana,
Sobota, 13.2. ob 16. uri MUCA TACA,
gostuje: Lutkovno gledališče Ljubljana,
CENA abonmajske vstopnice: 1.800 SIT.
Prodaja abonmajskih vstopnic pri blagajni Cankarjevega doma bo potekala še na dan prve gledališke predstave in sicer 3. oktobra. Cena vstopnice za posamezno pred-
LJUBLJANSKO BARJE
Osrednje slovensko naravno bogastvo
"Ljubljansko barje s svojo zimsko tišino, s spomladanskim razlitim vodovjem, poletno srebrno jutranjo roso in jesensko meglico vabi, da upočasnite čas, stopite na barjanska tla in napolnite svojo dušo z mirom."
Sodelavci Zveze kulturnih društev Vrhnika in člani društva Rosika smo pozno spomladi tega leta z zanimanjem spremljali članke in odmeve na otvoritev razstave Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je potekala v Ljubljani. Prizadevanja za zaščito in ohranitev nekaterih območij na Barju so v občini Vrhnika prisotni že vrsto let. Tako je Občinski svet občine Vrhnika, v letih 1993 in 1995, z odlokom razglasil naravna spomenika Šotišče in Kuclerjev kamnolom ter naravni rezervat Mali plac. S tem se občinska prizadevanja srečujejo z načrti in delom Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Povabili smo jih v našo sredo in povabilu so se z veseljem odzvali. Skupaj smo pripravili program otvoritve razstave, ki je potekala v petek, 25. septembra ob 17. uri, v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Prireditev se je pričela z pozdravnimi besedami Pavleta Gantarja, Ministra za okolje in prostor. V nadaljevanju so besedo povzeli člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Dr. Davorin Tome je predstavil glavne vrednote, pomen in dejavnike ogrožanja Barja, Katarina Senegačnik je povedala nekaj besed o aktivnosti Društva za opazovanje in proučevanje ptic Sovenije na Ljubljanskem barju, predsednik društva dr. Peter Trontelj pa je predstavil Memorandum DOPPS-a za Ljubljansko barje. Ob zaključku prireditve je Ljubo Mohorič, vodja projektov naravne dediščine občine Vrhnika in član Projektnega sveta za pripravo odloka o zaščiti Ljubljanskega barja, kot krajinskega parka, predstavil koncept ohranjanja Barja v občini Vrhnika.
K ogledu razstave je obiskovalce Cankarjevega doma na Vrhniki povabil Vinko Tomšič, župan občine Vrhnika. Razstava bo odprta do 18. oktobra, vsak delovni dan od 9. do
16-ure- Lepo vabljeni!
o.
MAJ
o      FRANC KRASOVeCs.p. %    1360 VRHNIKA * ^ TRŽAŠKA CESTA 12
Si 752 077
e/i
DOOPPS-OV
Memorandum za Ljubljansko barje
Kaj je na Ljubljanskem barju tako pomembnega, vrednega in ogroženega, da ga postavlja na sam vrh slovenske naravne dediščine, da ga občudujejo Evropejci in da se za njegovo zaščito zavzemajo župani vseh barjanskih občin ter celo država? Marsikoga bo presenetilo, da to niso v prvi vrsti arheološki sledovi mostiščarjev in Rimljanov, ne slikoviti izviri Ljubljanice pri Vrhniki in Bistri, da to ni Plečnikova cerkev v Črni vasi, niti Kozlerjeva gošča, da to nisozadnji visokobarjanski kupi šote in ne opevani Mali plac.
Glavna vrednost Barja so obsežni nižinski travniki, ki se z logi in mejicami združujejo v tradicionalno kulturno krajino, kakršni po svvoji obsežnosti in ohranjenosti ni para v Sloveniji. Varstva so potrebne velike populacije ogroženih živali in rastlin, ki tu živijo. Njihovo število je še tako veliko, da je Barje pomemben genetski rezervoar za jugovzhodni del Srednje Evrope in glavni porok za njihovo preživetje v Sloveniji. Za ohranitev neprecenljivega naravnega bogastva, ki ga Ljubljansko barje predstavlja za Slovenijo, je treba:
1. obdržati sedanji delež travnikov in ga postopoma večati;
2. spodbujati take oblike kmetijstva, ki bodo ohranjale ekstenzivno gojene travnike;*
3. v najkrajšem času zaustaviti napredovanje vseh črnih gradenj ter preprečiti legalno širjenje urbanizacije in infrastrukture v prostoru;**
4. prostorsko in časovno omejiti turistične in rekreativne dejavnosti, ki škodujejo naravi na Barju;***
5. omejiti širjenje odlagališč odpadkov ter zapreti obstoječe deponije;
6. ohraniti in ponekod ponovno vzpostaviti za Barje značilne vodne režime;
7. določiti in zavarovati osrednja območja s strožjim režimom;
8. vzpostaviti mrežo manjših naravnih zatočišč zunaj osrednjih varstvenih območij;
9. nameniti 3 % površine Barja za renaturacijo - povrnitev nizkega barja;
10. ohraniti vlogo Barja kot naravnega zadrževalnika visokih voda, ki varuje del Ljubljane pred poplavami.
* Npr. uporaba stelje ali reja konj.
** Zadnja sprejemljiva meja prodiranja urbanizacije in infrastrukture na Barje je vzhodna in južna ljubljanska obvoznica ter avtocesta Ljubljana - Vrhnika. *** Npr. letenje z ultralahkimi letali in baloni, letalsko in raketno modelarstvo, prosto spuščanje psov, promet izven večjih cest, plovba z motornimi plovili po Ljubljanici in pritokih, vrtič-karstvo.
V Ljubljani, 17. junij 1998
Peter Trontelj Predsednik DOPPS
Srečanju ljubiteljev barja je spregovoril minister Pavle Gantar.
Notranjski radio Logatec d.o.o. Logatec, Tržaška 148 91,1 in 107,1 MHz
Vabimo vas k poslušanju oddaje Teleskop na obisku v občini Brezovica, ki bo na sporedu Notranjskega radia v ponedeljek, 12. oktobra med 16.30 in 18.30. Občino bomo predstavili iz večih zornih kotov, pri čemer nam bodo pomagali mnogi sogovorniki, ki življenje v tem delu Slovenije dobro poznajo.
Naravnajte torej sprejemnike na 107,1 MhzUKVstereo in uživajte z nami! Uredništvo Notranjskega radia
O Barju predvsem pa o njegovi zaščiti so spregovorili od leve: dr. Davorin Tome, dr. Peter Trontelj, Katarina Senegačnik in Ljubo Mohorič.
Darila narave Projekcija z diapozitiv	i		
v sredo 14. oktobra 1998 ob 19.30 uri, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.			
Oblikovalka cvetja Hana Šumrada, in
umetniški fotograf Matjaž Znidaršič, sta nam pripravila izbor najlepših fotografij iz njunega skupnega projekta; izdaje knjige z naslovom "Darila narave". Knjiga nas bo usmerjala pri okraševanju domov in poslovnih prostorov ter pri oblikovanju daril za različne slovesnosti. Fotografije tokratne projekcije nas bodo popeljale predvsem v lepoto oblikovanih samoniklih rastlin za darilne priložnosti. Večer bo sooblikovala in povezovala gospa Ivica Glušič - Matko.
Prisrčno vabljeni! Zveza kulturnih društev Vrhnika
POVABILO
Spoštovani!
Občina Vrhnika organizira 16. oktobra 1998 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki dobrodelni koncert za Gimnazijo Želimlje. Izkupiček tega koncerta bo namenjen za dograditev knjižnice in čitalnice.
V tej gimnaziji se šolajo otroci iz cele Slovenije, ki jim poleg kvalitetnega izobraževanja nudi trdne temelje za življenje, da bodo zrasli v pokončne ljudi, kateri bodo znali prisluhniti potrebam in včasih tudi težavam in stiskam drugih ljudi.
Finančni predračun je velik, zato smo se tisti, ki poznamo delo in življenje te gimnazije, odločili, da pri izgradnji po svojih najboljših močeh pomagamo.
Prosimo in vabimo vas, če je v vaših močeh, da tudi vi postanete dobrotnik te ustanove. Morebitno finančno pomoč lahko nakažete na žiro račun Zveze kulturnih društev Vrhnika št: 50110 - 678 -54149, sklic 3103 in pripisom za dobrodelni koncert. Za vsako pomoč smo vam hvaležni in se vam zanjo iskreno zahvaljujemo. Ob tej priložnosti vas tudi prisrčno vabimo na dobrodelni koncert.
V imenu pripravljalne skupine, Julijana Leskovec.
Prijatelj sliši pesem v mojem srcu
in mi jo zapoje,
kadar me zapusti spomin
DOBRODELNI KONCERT v petek, 16. oktobra 1998 ob 20. uri
v Cankarjevem domu na Vrhniki.
SODELUJEJO:
povezovalka:
SAŠA PIVK - radio Sora
nastopajoči:
PIHALNA GODBA ALPINE ŽIRI pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča,
VILI RESNIK, NACE JUNKAR, pevka JOŽI KALIŠNIK, citrar MIHA DOVŽAN, ansambel STOPARJI ansambel TOPLIŠEK pevka LAURA DOBROVELJSKI FANTJE - kvintet
SHOW BAND KLOBUK MLADINSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR NEVLJE PRI KAMNIKU pod vodstvom dirigentke Jane Verbič
Vabimo vas tudi na srečelov s katerim pričnemo eno uro pred začetkom!
PRISRČNO VABUENI!
Gostovanje Glasbene šole iz Lichtensteina na Vrhniki
Viktor Zadnik, ravnatelj Glasbene šole Vrhnika, in direktor Glasbene šole iz Lichtensteina, Josef From-melt, sta si prijateljske vezi poglobila z medsebojnimi spominskimi darili.
Glasbena šola Vrhnika se že vrsto let trudi, da bi popestrila glasbeno dogajanje na Vrhniki tudi z gostovanjem domačih in tujih glasbenih šol. Eno izmed talcih gostovanj se je dogajalo tudi v dneh od 5. do 8. 9.1998. Na Vrhniki je gostoval godalni orkester Glasbene šole iz Lichtensteina. Do povezave med obema šolama je prišlo na pobudo ravnatelja Glasbene šole Vrhnika Viktorja Zadnika med kongresom Evropske glasbene zveze (EMU) v Barceloni leta 1997.
Prvotno j« bik) predvideno, da bo prva pHjšla na gostovanje v Lichjenstein naša l glasbena šolanje bilo gosto-vanje zaradi prevelikih stroškov ž gostovanjem v Barceloni preloženo na letošnje šolsko leto.
Tako so prvi prišli k nam v goste prijatelji iz Lichtensteina.
Gostovanje je bilo treba organizirati v zelo kratkem času, tako da ga brez pomoči
V GALERIJI 2 na Vrhniki
Prikaz tiskanja malih grafik avtorja Janeza Kovačiča
V organizaciji GALERIJE 2 na Vrhniki smo v septembru spoznali dela akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Svoja dela je razstavljal na dveh razstavnih prostorih, in to v galerijskih prostorih Galerije 2 slike v tehniki olja na platnu ter 28 akvarelov v razstavnem prostoru vrhniške Osnovne šole Ivana Cankarja.
Nekakšna uvodna otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja pa je bila 17. septembra v Galeriji 2 na Vrhniki, kjer je bil prisoten sam umetnik. Kot zanimivost naj omenimo, da je v sami galeriji tiskal grafike malega formata v tehniki suhe igle, kar je številne obiskovalce zelo pritegnilo, saj so z velikim zanimanjem spremljali prikaz te zanimive grafične tehnike. Z akademskim slikarjem je potekal tudi razgovor o njegovem širokem opusu ter o sami tehniki slikanja. Med drugim je tudi povedal, daje tehniko tiskanja grafik suhe igle zelo pre-finjeno in precizno delo, ki omogoča največo naklado K) grafik, resnično dobrih pa le osem, ki se štejejo kot avtorska naklada.
Sam avtor Janez Kovačič je pred 50 leti rojen Rakitničan. Diplomiral je na ljubljanski Likovni akademiji leta 1968, kjer je leta 1975 končal tudi III. stopnjo študija. 25 let je poučeval kot profesor na Srednji
staršev naših učencev ne bi uspeli uresničiti. Zato se na tem mestu vsem, ki so nam priskočili na pomoč, najlepše zahvaljujem.
Gostje so prispeli na Vrhniko v soboto, 5. septembra, v večernih urah. Po prisrčnem pozdravu smo del učencev gostujoče glasbene šole prepustili staršem naših učencev, del otrok z vodstvom šole pa je odšel prenočevat v gostišče Močtlnik.
Tako prijetnega vzdušja, kot so ga pripravili v restavraciji Močilnik, ni najbrž nikjer drugje.
Direktor Glasbene šole iz Lichtensteina in predsednik Zveze evropskih glasbenih šol gospod Josef Frommelt je bil nad gostoljubjem zelo presenečen, saj pri marsikom
koncert v dvorani Glasbene šole.
Koncerta seje udeležil tudi vrhniški župan gospod Vinko Tomšič s soprogo. Pred nabito polno dvorano so koncert pričeli naši učenci - člani malega simfoničnega orkestra Glasbene šole Vrhnika. Orkester se je prvič po uspešnem gostovanju v Barceloni predstavil domačemu občinstvu. Drugi del koncerta pa so izvajali naši gostje. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo nastope obeh orkestrov.
V ponedeljek dopoldne smo naše goste odpeljali na ogled Postojnske jame, popoldne pa so imeli prosto za ogled našega glavnega mesta. V večernih urah so imeli naši gostje še koncert v Glasbeni
Nastop godalnega orkestra, h Lichtensteina so si z zanimanjem ogledali številni ljubitelji glasbe na Vrhniki. Foto^ Simon Seljak
v tujini naša država-;^M{^aa takega imena,.-<K$b§ra'|'a' zasluži. -
V nedeljo, 6. septr^%a, smo našim gostom t^mM-»\\ Vrhniko - s strdkovfljj i&zia-go - po kosilu pa smo se odpeljali v Tehnični tinusej v Bistro. Člani orkestra so bili presenečeni nad velikostjo zbirke in postavitvijo y muzeju. Po ogledu muzeja so imeli učenci vajo in ob 18, uri
šoli firanca Šturma v Ljub-ljani.v
Geilovanje naših prijateljev fe lichtensteina je bilo končalo v torek, ko So se polni vtisov odpeljali do-mov.
Upajmo, da so bili gostje pri nas zadovoljni in da se bodo z veseljem spominjali prvega srečanja obeh glasbenih šol.
Viktor Zadnik
Lastnik Galerije 2 Bojan Novak in akademski slikar Janez Kovačič skrbno pregledujeta prvi odtis grafike, ki jo je še mogoče popraviti.
šoli tiska in papirja v Ljubljani. Vsa leta pa je neutrudno ustvarjal, saj ima doslej zbranih že 130 samostojnih in okoli 200 skupnih razstav tako doma kot v tujini. Prav tako je sodeloval na številnih slikarskih kolonijah sirom sveta. Zadnja leta pa uspešno dela in razstavlja v Kanadi in ZDA. Kot umetnik pa je znan slikar, uporabni grafik in restavrator, tuji pa mu niso tudi vi-traži.
Razstava akademskega slikarja je bila na ogled skoraj ves september. V Galeriji 2 pa jc bilo še eno srečanje z umetnikom, in to 24. septembra. Tisti večerje bil namenjen srečanju članov LIONS kluba Ljubljana - Forum.
Ob odprtju razstave pa je prof. Janez Šter takole razmišljal o umetniku in njegovem umetniškem ustvarjanju: "Malokdaj se ima občinstvo naših današnjih likovnih
razstavišč možnost soočiti s tako polnokrvnim, v realističnem pripovednem žanru vztrajajočim sodobnim slikarjem, kot je to v primeru akademskega slikarja JANEZA KOVAČIČA. Presenečata klenost in trdnost resničnosti v njegovem slikarskem programu, to pa še posebej, če vemo, da se je spočenjala Kovačičeva umetniška pot v času t.i. NOVE KRAJINE, v ozračju drugih in predvsem drugačnih likovnih teženj kot so dela, ki jih je akademski slikar Janez Kovačič ustvaril v širokem zamahu svoje svetovljanske razvejane življenjske poti. V zares široki paleti motivnih, oblikovnih in izraznih prijemov osuplja tudi resnično nenavadno močan stvaritelj-ski potencial. Kljub svetovljanski širini zasnovane poti ostaja Janez Kovačič cankarjevski kurent, godec in poet domače, slovenske zemlje."
S.S.
Knjigo o ljubezni, avtorja Borisa Višnovca (v sredini) je predstavil Franci Šali (levo), odlomke pa je bral dramski igralec Igor Sancin (desno).
Novele Borisa Višnovca
Ko misel spregovori o ljubezni...
Vsi veliki ustvarjalci govore o ljubezni. Gotovo ni naključje, da jc tudi pisatelj in režiser Boris Višnovec brskal po najskrivnostnejših globo-činah, skritih v vsakem človeku, v njem samem, v ljubljeni in v nas... Utrinke teh spoznanj je utegnil tudi zapisati, jih strnil v osem novel ter nam, bralcem, ponudil, da lahko občudujemo in zaužijemo poetiko, modrost, pogum ter plašnost njegovega občutenja in izražanja.
Septembra je svojo knjigo Novele o ljubezni tudi predstavil, in sicer v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer sta v kulturnem programu nastopili solistka ljubljanske opere altistka Mirjam Kalin in pianistka Nataša Valant, odlomke iz knjige pa je pred-
stavil dramski igralec Igor Sancin.
"Novele Borisa Višnovca so zanimive kot zgodbe, so lepe kot literatura, so globoke po svojem duhovnem sporočilu. Lepi so njegovi opisi narave, polni prispodob, in proniclji-vo je njegovo zrenje v sočloveka, v njegov duševni svet ali v življenje sploh, v katerem je že tako malo prave, resnične ljubezni," je med drugim poudaril Franc Šali, urednik pri Dolenjski založbi, ki je na predstavitvi, pripravila jo je Zveza kulturnih društev Vrhnika, vodil pogovor z avtorjem knjige.
Boris Višnovec, pisatelj in režiser, član Društva slovenskih pisateljev, seje rodil leta 1936 v Ljubljani, kjer je končal ekonomsko fakulteto.
Ustvarjal je kot reporter in publicist, na filmskem področju tudi kot snemalec in scenarist. Leta 1971 jc pri Cankarjevi založbi objavil knjigo potopisnih črtic Eno samo poletje, za Viba film pa jc režiral kratki film Odtisi v Barju in dokumentarni film Poslikane panjske končnice, za katerega je leta 1990 prejel Badjurovo nagrado. Boris Višnovec je tudi pisec radijskih dram, med najbolj znanimi so Praznik ob reki, Pravljica ter Polet vesoljske ladje Primus.
V novelah z naslovi Prva knjiga - prva ljubezen, Nežno, nežno.., Dekle v belih škore-njcih, Kupčija s smrtjo, Prerokba, Razblinjanje, Čarati v ljubezni in Glas v močvirju pisec odkriva skrivnosti prve ljubezni, počasi in nežno odstira tančice neponovljivega, edinstvenega trenutka... Kajti ljubezen je trenutek in, kot pravi pisec, "vse je en sam neskončen poljub, ki se zazre v vse pore telesa in pulzira z nenavadno močjo".
Ta poljub pa je treba znati zaznati in ujeti, saj samo "nekajkrat v letu zadrhti priroda v razkošju, ki ima v sebi nekaj omamnega. Oglašajo se svet-likanja daljnih ozvezdij. Planeti se sestavijo v čarobne like, ki pošiljajo signale človeku".
Knjige Novele o ljubezni, avtorja Borisa Višnovca, dolgoletnega sodelavca Zveze kulturnih društev Vrhnika, so s predstavitvijo na Vrhniki, postale del ponudbe spominkov in knjig Cankarjevega doma.
Vsem ljubiteljem lepe besede so na voljo po 1.500 SIT.
Vesna Tripkovič
Kiparska delavnica "KÄME N" v Kuclarjevem kamnolomu
Ž£"$fetje teto zapored se v lmes&tt'avgustu v Kuclerejvem kaflinolotnu na Lesnem Brdu nekjaj dogaja. Kuclerjev kamnolom kot Naravni spomenik tudi letos ni sameval, saj je ob njem ustvaijjak) 11 kiparjev in kipark pod vodstvom akademske kiparke Alenke VIDRGAR. Samo kiparsko delavnico so poimenovali "KAMEN", kajti prav vsi izdelki so bili narejeni iz pravega domačega rdečega-rožnatega apnenca in sivega ter črnega.
Kiparji so ustvarjali teden dni na vročem soncu, kije ta čas grelo krepko preko trideset stopinj. Pomagali so si z velikim šotorom, katerega je postavila slovenska vojska iz vojašnice na Vrhniki. Tako je bila omogočena vsaj senca, gospod Kosta iz Novega mesta pa je ves čas ki-
paril na soncu ob Claudininem ZRNU.
Kiparji so se v tem okolju enkratno počutili, posebno všeč jim je bilo mirno okolje kot nalašč za ustvarjanje. V času od 10. -16. avgusta pa so se zbrali tudi MLADI GEOLOGI z osnovne šole Log - Dragomer in začeli ob kiparski delavnici pripravljati raziskovalno nalogo z naslovom KIPARSKA DELAVNICA "KAMEN". To je že četrta raziskovalna naloga, ki omogoča vpogled v zanimivosti geološke podlage naše krajevne skupnosti. Mladi geologi zelo dobro poznajo geološko sestavo domačega področja, zato je še toliko bolj zanimivo delati s kiparji, ki imajo občutek, da "poslušajo" kamnino, da jih le ta "uboga". Le tako namreč uspešno poteka oblikovanje. V
nasprotnem primeru se kamen zdrobi in z izdelkom ni nič! To naši kiparji prav gotovo najbolje vedo. Mlade raziskovalce so posedli poleg sebe in klepetali z njimi. Marsikaj je mlade geologe zanimalo, prav vse so pridno zapisovali. Kiparje so pri njihovem delu tudi poslikali. Fotografije pa bodo sestavni del raziskovalne naloge.
Izdelke KIPARSKE DELAVNICE "KAMEN" bomo razstavili v dvorani Gasilskega doma na Drenovem Griču. Obenem bodo Mladi geologi predstavili tudi geološko raziskovalno nalogo.
Tako bo prvič možno domačim ljudem pokazati, kaj vse nudi področje kamnoloma. Prisotni bodo tudi kiparji in vse od kraja boste obiskovalci lahko kaj povprašali.
Geologinja Irena natančno beleži besede kiparja g. Tomaža Pavšiča iz Ljubljane.
Otvoritev razstave izdelkov KIPARSKE DELAVNICE "K A M E N" bo v petek, dne6.novembra 1998ob 18.uri v dvorani Gasilskega doma na Drenovem Griču.
Vabljeni domačini Krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno Brdo, ter vsi ljubitelji omenjene dejavnosti. Šole vabimo, da v dneh razstave od 6. do 13. novembra organizirajo Kulturne dneve in si po predhodni prijavi ogledajo razstavo. Natančnejša vabila in informacije bomo dali naknadno.
Kiparsko delavnico je organiziral Republiški sklad za ljubiteljsko dejavno področje likovne dejavnosti z gospo Andrejo KOBLAR PERKO, v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Vrhnika, podjetjem Mineral. Pri organizaciji razstave se trudijo člani Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine MECEK, osnovna šola Log Dragomer, KS Drenov Grič -Lesno Brdo in že prej omenjeni organizatorji kiparske delavnice.
Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine MEČEK Tonka Permoser Žvab
Usnje in glina v okvirju
V centru mode IUV razstavlja Barbara Jenko-Drašler
Modna kreatorka Barbara Jenko-DraŠler, je v svojem delovnem okolju Centra mode IUV - Galerija Stara pošta v petek, 11. septembra odprla razstavo svojih zanimivih kreacij iz usnja, ki jim je dodala še nov material - glino. Tako so nastale prave umetnine, povezane s svinjskim velurjem in glino, dodane v okvir slike. V prelepem ambientu galerije Stara pošta je oblikovalka in njena dela predstavil prof. dr. Mirko Juteršek, za kratek kulturni program pa je poskrbel JAZZ trio.
Razstava bo odprta do 28. novembra 1998 in to med 9. in 17. uro v Centru mode IUV na Vrhniki.
Tako da si bodo ljubitelji 'umetnin lahko imeli čas ogledati resnično zanimive storitve in kreacije modne oblikovalke Barbare Jenko-Drašler, ki že od leta 1984 deluje in oblikuje v Centru mode IUV. Prav to delovno okolje ji je dalo navdih in
spodbudo za kreacijo in oblikovanje slik iz svinjskega velurja, kateremu je sedaj dodala še nov material glino, ki je tudi značilnost tega našega barjanskega področja. Borbena se je rodila pred 38. leti v Škofji Loki. Po srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, je končala Fakulteto za naravoslovje in tekstilno tehnologijo. Diplomirala pa v smeri Oblikovanje tekstilj in oblačil ter se takoj zaposlila kot modni oblikovalcev Industriji usnja Vrhnika. Kot priznana modna kreatorka jc prejela številne nagrade in priznanja na sejmih v Zagrebu in Beogradu. Najpomembnejši so prav gotovo "Zlati trendi" za najboljše avtorske kreacije na področju usnjene galanterije, ki jih je prejela od Združenja oblikovalcev in modelirjev bivše Jugoslavije. Prejela pa je priznanje tudi od Društva oblikovalcev Slovenije, sekcija za modno oblikovanje. Kot umetnica slik iz usnja, pa je
Avtorica razstave Barbara Jenko-Drašler in prof. dr. Mirko Juteršek, kije pred več kot 150 gosti predstavil umetnico.
Zveza kulturnih društev Vrhnika dobra gostiteljica
Srečanje starejših ustvarjalcev
18. septembra 1998 so se na Vrhniki zbrali avtorji iz ljubljanske, primorske in gorenjske regije na svojem prvem srečanju. Osrednji organizator, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, se jc namreč odločil, da več pozornosti in strokovne pomoči nameni tudi starejšim ustvarjalcem, zato je letos pomladi zanje razpisal poseben literarni natečaj.
Odziv je bil dober: svoja besedila jc poslalo več kot 80 avtorjev iz vse Slovenije. Sklad je zanje pripravil dve srečanji: prvo spomladi v Mariboru za pisce iz SV Slovenije, drugo pa na Vrhniki za avtorje iz ljubljanske, gorenjske in primorske regije. Vrhniško srečanje je bilo kratko - trajalo je samo eno popoldne - a prisrčno. Za to je poskrbela gostiteljica, Zveza kulturnih društev Vrhnika. Pisci - upokojenci, od mlajših, ki se šele privajajo na novo življenjsko obdobje, do sedemdesetletnikov in tudi starejših, so se zbrali v Cankarjevem domu.
Nekaterim med njimi je bilo to prvo soočenje z javnostjo, s kritiko, spet drugi imajo za seboj že dolgo pisateljsko izkušnjo, tudi objave
v revijah in časopisih, kakšen celo knjigo. Občudovanja vreden je pravzaprav njihov pogum, da javno predstavijo ubeseditev svojih življenjskih zgodb, svojih razmišljanj, sanj, radosti in bolečin. Pogosto so sicer le zapisovalci tistega, kar so slišali ali doživeli, nekateri pa sežejo že dlje. Njihove teme so predvsem spomini na mladost, vojno, življenje na vasi.
O njihovem pisanju sta se z ustvarjalci pogovarjala dr. Janko Car, kije udeležencem pripravil tudi predavanje o prvinah sloga in slavist ter novinar Peter Kuhar, ki je ocenil vsa poslana besedila.
Po strokovnem delu srečanja so pisci obiskali še Cankarjevo domačijo, nato pa prisluhnili literarnemu večeru Dolenjske založbe, ki je predstavila novo knjigo priljubljenega vrhniškega avtorja.
Sklad bo srečanja za starejše avtorje pripravil tudi naslednje leto. Literarni natečaj bo objavil v medijih januarja 1999. Avtorji se bodo ravno tako srečali na med-območnih srečanjih, najboljši pa še na 1. državnem srečanju starejših avtorjev.
Dragica Breskvar
prvič razstavljala v rojstni Škofji Loki, v galeriji Fora z naslovom "Usnje v okvirju". Prav razstava na Vrhniki pa predstavlja nadaljevanje ustvarjanja na tem področju z vključitvijo še gline. Tako da je svinjski velur, ki ga oblikuje tudi v delovnem okolju, pridobil novo kvaliteto in obliko, s katero je hotela izraziti neko novo smelo umetnino in povedati tudi nekaj več in drugače.
O avtorici predvsem pa o njenem umetniškem delovanju, je spregovoril prof. dr. Mirko Juteršek, ter med drugim poudaril: " Modna oblikovalka Barbara Jenko-Drašler, za domačo rabo klasificirana kot modna kreatorka, se dejansko že v okviru službenih obveznosti, tako kot vsi oblikovalci, bolj ali manj uspešno, ona na specialnem področju usnjene galanterije, predaja ustvarjalnosti. Prejeta priznanja vsekakor opozarjajo, da uspešno. Sodobni svet kreatorstvo oblikovalcev zelo visoko ceni in običajno dobro plačuje. Vendar želi večina uspešnih oblikovalcev, med drugim iz nekakšne osebne notranje nuje po svobodi in nevezanosti, preseči poklicne ustvarjalne dosežke s področja uporabnosti in jih kakor koli nadgraditi s čisto umetniškimi "kreacijami". In iz podobnih nagibov je prišlo tudi v povezavi s predanim ustvarjalnim poglabljanjem v modno oblikovanje usnjene galanterije, pri krea-torki Barbari Jenko-Drašler do njene prve umetniške razstave, ki jo je poimenovala "Usnje v okvirju".
Zdaj svojo likovno zamisel, kot vse kaže neustavljivo nadaljnje
K izdelavi slik iz usnja sta Barbaro Jenko-Drašler pripeljala, kot sama ugotavlja predvsem ljubezen in predanost delu. Z leti dela z usnjeni, seje pri njej vzpostavil nedvomno poseben odnos z njim kot plemenitim gradivom, katerega meje uporabnosti je mogoče prevesti na raven sodobnih modernističnih likovnih občutij, se pravi v estetsko sprejemljivo sodobno sliko oz. s posegom v prostor v zanimiv likovni objekt. Posebnost usnja glede različnosti vrst in s tem tudi zunanjega videza, predvsem različnosti strukture in barve še najbolj pa glede voljnosti obdelave, se pravi oblikovanja z napenjan-
jem, pa tudi mečkanjem, ne omogoča samo snovanje razno-barvnih kompozicij, temveč dovoljuje z reliefnim plastenjem pravi učinkovit poseg v prostor.
Iz raznobarvnega usnja sestavljene abstraktne slike nudijo v svoji snovni posebnosti in barvni žlahtnosti asociativno, se pravi ob uporabi domišljije sem in tja videz in vtiš neke nedoločene krajine ali vsaj krajinskega razpoloženja. V bistvu pa ostajajo slike, tako kot je za ve-lik del sodobnega slikarstva značilno, predvsem kot osebno občutene variacije kompozicijskega spreminjanja oblik in to barvnih ploskev, gub in zmeč-kanin. Ker je slikarka Barbara Jenko-Drašler o svojem delu ter ustvarjalnem razmišljanju nenehno usmerjena v raziskovanje, likovno ustvarjanje pa ji dovoljuje veliko svobode, bogati svoje slike z določenimi posegi, ki vnašajo postopne, toda neobhodno nujne spremembe. Z vnašanjem v kompozicije novih gradiv, z novimi strukturami in kombiniranji pa stopnjuje slikarka s svojim delom izrazno moč. Spodbujena po širjenju zn-anstva s keramičarji ter ob misli na nekdanjo vrhniško opekarno se jc v zadnja njena dela nekako iz ustvarjalne nuje prikradla kot novost glina, ki zanimivo podobno nekakšnemu okostju oz. hrbtenici kompozicijsko dramatično razgibava njena novejša dela in jim odpira nove možnosti bogatenja vsebine s še aktualnejšim likovnim poseganjem v prostor."
Zelo zanimivo razstavo, predvsem pa kreacije, je vredno pogledati in si tako ustvariti svet usnja in gline;
S.S.
Mešani pevski zbor MAVRICA
VABI
vse ljubitelje lepe pesmi, glasbe in dobre družbe, da se pridružite članom zbora pri soustvarjanju kulturnih utrinkov v občini Vrhnika ter tudi izven meja. Vaje imamo vsako sredo ob 20.00 uri v Glasbeni sobi Cankarjevega doma na Vrhniki.
OBVESTILO ZA NAJMLAJŠE
S sredo, 7. oktobrom se v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki spet začnejo CICIBANOVE URICE, ki bodo tudi letos ob 17. uri. Prva bo na vrsti pravljica: MAVRIČNA RIBICA.
Predšolski otroci, pridite!
Ob koncu septembra se vsako leto zavemo, daje brezskrbnih poletnih dni nepreklicno konec. Nato pa šolski urnik, izven-šolske dejavnosti, v knjižnici že primanjkuje knjig iz železnega repertoarja domačega branja...
17.septembra, na dan zlatih knjig, smo se že tradicionalno zbrali v naši knjižnici na žrebanju nagrajencev knjižnega kviza. Letošnji, šesti po vrsti, je bil posvečen Otonu Župančiču in Beli krajini. Prvonagrajena JOLANDA VEHAR se bo v spremstvu knjižničarke udeležila vseslovenske zaključne prireditve knjižnega kviza v Ljubljani.
V knjižnici smo letos prejeli 242 rešitev mladih iz vrhniške občine. Vsa leta že opažamo, da prihajajo bolj zagnani reševalci
kviza iz vrst najmlajših: od drugega do četrtega razreda.
Zelo smo bili veseli letošnjega dobrega odziva učencev šole Log - Dragomer, saj so nam poslali 140 rešitev. Bravo!
Sredi delovnega zagona smo kar pozabili na prijetne počitniške dneve in naše druženje na treh delavnicah, ki smo jih organizirali konec junija in v začetku julija. Likovna, glasbena in dramska vsebina so tri tedne vzpodbujale domišljijo in ustvarjalnost mladih umetnikov.
Do konca oktobra si še lahko ogledate razstavljene slike na temo »letni časi«, lastnoročno izdelana glasbila in rekvizite, ki smo jih uporabljali v igrici Trije metulji.
Lepo vabljeni v mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice!
PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE VRHNIČANA JOŽETA RODETA
10.septembra je dramaturg, urednik, dramatik in pisatelj, vrhniški rojak Jože Rode v Cankarjevi knjižnici predstavil že svojo drugo knjigo iz zbirke Pet letnih časov, namenjeno mladini: Kaj pa An-amarija. Odlomke je brala Violeta Tomič, z avtorjem pa seje pogovarjal Peter Povh. Prisostvovala je tudi ilustratorka Katra Štrukelj in pa založnik David Tasič, ki je napovedal že za mesec oktober izid še naslednjih treh Rodctovih knjig iz omenjene zbirke ter dve samostojni deli.
Duševne hrane z domačih logov se, skupaj z mladimi bralci, v knjižnici vnaprej veselimo, ustvarjalnemu rojaku, ki, mimogrede povedano, že snuje spet novo delo, pa ČESTITAMO in mu želimo še vnaprej veliko ustvarjalnega duha.
Mladi dopisniki na plan
V poletnih mesecih me je obiskal 11 letni Uroš Pontelli, učenec 5. razreda osnovne šole Ivana Cankarja, ki seje zanimal za delovanje Našega časopisa, predvsem pa za način, kako postati dopisnik in sodelovati. Med razgovorom sem tudi izvedel, daje sam izdal, uredil in tudi pisal že tri številke, kot pravi "Verdske novice". "Naklada" je bila 20 izvodov in so jo dobili nekateri bližnji sosedi v Janezovi vasi - Verdu. Prav ta razgovor mi je dal idejo, da odpremo novo rubriko v Našem časopisu: "Mladi dopisniki sporočajo!" Zato tudi v bodoče vabimo vse mlade dopisnike, ki bi postali stalni sodelavci, da se nam oglasijo s svojimi prispevki na primer o delovanju v svojem okolju, šoli, o zanimivih dogodkih, ki jih vidijo s svojimi očmi; lahko tudi o napakah, ki jih delamo odrasli in kako bi sami to rešili; pač o vsem, kar je zanimivo. No, z mladim Urošem sem se že dogovoril tudi za naprej in upam, da bo postal stalni naš dopisnik, saj prav mladi prihajajo z novimi idejami in mislimi. Na mladosti svet stoji! Morda se tega starejši premalo zavedamo.
S.S.
Drugi dan smo po zajtrku odšli na plažo. Nekateri otroci še niso znali plavati in morali so se naučiti. Veliko vaj smo morali opraviti. Imeli smo učne ure. Pri njih smo se naučili veliko o polotoku Istra in Jadranskem morju. Imeli smo zelo malo prostega časa. V prostem času smo nekateri risali in barvali drugi pa pisali naloge. Dva večera smo porabili za diskoteke, drugače pa smo se zabavali na igrišču.
Proti koncu letovanja, smo pokazali znanje, katerega smo se naučili. Po prijetnih, polnih spominov osmih dneh, smo odpotovali domov.
Uroš Pontelli
Prvi šolski dan
Tedendni pred prvim šolskim ifnCvOmVsrnd otroci (bivšega) četrtega razreda na oglasni deski pri šoli prebrali razdelitev učencev zdaj petega razreda. Z razdelitvijo sem zelo zadovoljen.
Na prvi šolski dan smo se zbrali na šoli predmetne stopnje. Spregovoril je ravnatelj in nam določil h kateri učiteljici naj gremo. Mi, torej peti F smo dobili učiteljico go. Olgo Moš-kon. Zelo se zabavamo ko tekamo po šoli, saj imamo zdaj za vsak predmet svojo učiteljico in učilnico.
Upam, da mi bo šola celo leto v veselje in zabavo, kot na prvi šolski dan.
Uroš Pontelli
Uroš Pontelli je takole opisal letošnjo šolo v naravi v Medulinu.
Medulin
V petek 12.6.98 so se štirje avtobusi podali na pot v prelep kraj Medulin. Peljali smo se približno tri ure. V dežju smo prispeli v Medulin. Odšli smo v svoje sobe in vse stvari pospravili v omare. Seznanili smo se z učitelji.
Kulturno-prlredltven! center In okrepčevalnica
nam
OD TROJAN DO KRVAVCA
Pohod Lintvernov 1998
Lani smo prepešačili del Karavank in letos v juniju končali preostali del, ki ga zaradi slabega vremena nismo lani.
Ker smo tudi Posavske hribe že "obdelali", nam je preostal le še del med Trojanami in Jezerskim, kar pa smo opravili letos avgusta.
Startali smo na Trojanah in se čez Paski Kozjek in Črešnjice povzpeli na Veliko planino, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Do Kranjskega raka ni bilo večjih problemov, saj smo opremo prevažali, tam pa smo morali vse strpati v nahrbtnike in si jih oprtati na rame. Nositi smo morali hrano in pijačo za tri dni,
tili idilično pokrajino.
Po krajšem postanku, ki ga izkoristimo, da se podpremo, nadaljujemo našo pot proti Kamniškemu sedlu, Razdelimo se. Skupina "Vrhovnikov" gre čez Ojstrico, drugi pa po njenem pobočju. Nekako sredi poti se pokvari vreme. Nekajkrat poči med oblaki in Vrhovniki nam sporočijo, da se bodo vrnili na Korošico in se odpravili za nami. Tako hitro, kot je prišla huda ura, jc tudi odšla in vse nadaljujemo po načrtu. Posebnega užitka na tem delu poti ni bilo, saj smo bili večinoma v megli in prikrajšani za razgled.
Po še enem vremenskem za-
poleg tega pa še vse, kar potrebuješ na taki poti. Nekaj časa smo samo težkali, kdo ima težjega, končno pa smo jih le nato-vorili na ramena in se odpravili naprej, kajti čas je priganjal. Sčasoma se nekako privadiš tudi na težo na hrbtu.
Večer in noč na Veliki planini sta minila brez posebnosti, če odmislimo precej neuspešno razvrščanje smrčačev. Ugotovljeno je bilo namreč, da so med nami tudi "žagarski" pripravniki.
Zgodaj zjutraj se poslovimo od prijaznih oskrbnikov, ki so nam pred tem postregli z dobrim čajem, in že jo ubiramo proti Konju. Po strmem pobočju prisopihamo na planino Ko-njščica, počakamo tapočasne in nato se povzpnemo na konjski hrbet. Kdo bi mislil, da ima ta konj tako raztegnjen in tako ošiljen hrbet. Nekako ga preja-hamo in čez Presedljal nadaljujemo na Korošico. Prelepa planina je bila tisti dan polna planincev in tabornikov, ki so s hu-ronskim vpitjem spremljali nogometno tekmo in tako mo-
pletu le pridemo srečno v Jer-manova vrata, kjer smo zopet prenočevali. Tudi tokrat brez posebnosti.
Ob 6. uri zjutraj smo že na poti pod Brano proti Turški gori. Tudi tokrat se gremo "Vrhovnike" in "Podgornike. Zato so Vrhovniki odšli nekoliko prej, ker pa jih je "izkušeni" vodnik zapeljal po napačni poti, se na Turški gori srečamo in skupno uživamo v lepem razgledu, ki ga nudi ta gora. Po krajšem počitku nadaljujemo pot. Zopet se ločimo. Vrhovniki gredo na Skuto in naprej čez Dolgi hrbet na Grintavec, drugi pa čez Pode proti Kokrškem sedlu. Naša pot naj bi trajala 3 ure, mi pa smo rabili 6 ur. Pozneje smo izvedeli, da smo bili napačno poučeni. Pot je zahtevna, čeprav ni zelo velikih vzponov. Na enem mestu se je treba ob pletenicah spuščati po kar strmih skalnih policah brez posebne opore za noge in brez res dobrih podplatov si bil odvisen le od čvrstega držanja za pletenico.
Z manjšo zamudo smo prišli
Odprta je prenovljena Stara cesta, kar omogoča nakupe v lokalih na njej.
Zato smo vam v mesecu oktobru pripravili akcijsko ponudbo:
• fotografije v velikosti 10 x 15 po ceni kot so fotografije 9x13
Izkoristite priložnost in nas obiščite v obeh študijih FOTO MARKELJ - Stara cesta 5 in Petkovškova 4 na Vrhniki.
v zavetje koče na Koroškem sedlu tik pred večjo nevihto. Lilo je kot iz škafa vmes, pa so udarjale strele v pobočje Kalške gore nad nami. Nekaj zamude smo imeli tudi zato, ker smo imeli v svoji sredi pohodniškega pripravnika, kateremu je bilo potrebno med potjo vlivati pogum. Pripravništvo je dobro opravil, gore pa so se mu nekoliko uprle. Tudi Vrhovniki so prispeli srečno pred nevihto, saj so zaradi grozeče nevihte spremenili načrt in po najkrajši poti prišli v zavetje koče.
Vreme seje kmalu izboljšalo in preostali čas smo porabili za sončenje in sušenje preznojenih oblačil. Običajnih koncertov na tokratnem pohodu nismo imeli, nekaj pesmi pa smo le zapeli, vključno z našo himno "Kdo pa so ti vrli fantje..."
Kot po vseh kočah so nam tudi tukaj pripravili dobro večerjo v obliki enolončnice, kmalu po- tem pa smo odšli spat. Tridnevna hoja se nam je že kar poznala.
Komaj se je zdanilo, smo se že pomikali v gosjem redu po pobočju Kalške gore, od koder smo se spustili na planino Dolga njiva, kjer smo naleteli na arheologe, ki so menda odkrivali 1900 let staro bivališče, hišo, v kateri naj bi prebivali staroselci, ki so se po vsej verjetnosti umaknili pred osvajalskimi Rimljani. Dolga njiva je na višini 1600 m.
Poslovili smo se od arheologov in se po obronkih Zvoha povzpeli na vrh Krvavca. Od tam smo se spustili do planinske koče, kjer smo končali naš pohod. V dolino smo se spustili z žičnico.
Naj omenim še eno posebnost. Ko smo šli s Turške gore, smo na Malih podih naleteli na kolonijo svizcev, ki so pred nami bežali v svoje luknje in nas potem iz njih radovedno opazovali. Ko smo se nekoliko oddaljili, pa so z značilnimi žvižgi javljali, da je minila nevarnost.
Tudi tokrat je bila glavna po-kroviteljica pohoda NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.o.o.. Za žejo je poskrbel Jelko Orel, za kruh Vrhniška Pekarna, z majicami smo delali reklamo za DELTEX, s klobučki pa nas je opremil Jani Ma-rinčič, ki nas je tudi pogostil z okusnim bogračem po naši vrnitvi.
Vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri tokratnem pohodu, se iskreno zahvaljujemo.
Lintvern Pastir
Vabimo vas na srečanje članov
Turističnega in Planinskega društva z Vrhnike
v nedeljo, 11. oktobra s pričetkom ob 13. uri
Podelitev priznanj
Blagajana za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiše, stanovanjskega bloka, ulice in naselja ob 15. uri
STAREM MALNU
Za hrano, pijačo in glasbo poskrbljeno.
O ujedi, ki je ni več v Sloveniji
(Slovenski poljudno -znanstveni film)
Naposled so se pri slovenski TV hiši le ojunačili in posneli domač poljudno - znanstveni naravoslovni film o južni postovki (Falco nauman-ni). Tako smo po dolgih letih zopet dobili domače izvirno filmsko delo in se pričeli zavedati, da ni dobro, če smo odvisni zgolj od tujega tovrstnega izobraževalnega gradiva. Kar žalosten postaneš ob dejstvu, da so npr. odličen film o Soči in soški postrvi z naslovom Smaragdna reka posneli tujci in z njim poželi Jovorike. Predstavitev filma o južni postovki je bila za novinarje organizirana 15. 9. 1998, v projekcijski dvorani TV Slovenije, pripravilo pa gaje Uredništvo izobraževalnih oddaj. Film bodo prvič predvajali na 1. programu TV, 27. 9. 1998, ob 18.40.
Kar takoj, brez obotavljanja je potrebno glasno pohvaliti naše domače delo. Vse čestitke Uredništvu izobraževalnih oddaj, ki se je odločilo za ta projekt s katerim utegne doseči tudi kakšno izmed strokovnih nagrad na festivalih. Še posebna pohvala gre odličnim snemalcem (Bojanu Kastelicu, Janezu Kališniku in Andreju Lupincu), ki so morda prav s tem projektom marsikateremu poznavalcu in naravoslovnemu fotografu najprepričljiveje pokazali svoje mojstrstvo. Seveda pa brez odlične režije Magde Lapajne in besedila ornitologa Dareta Šereta iz Priro-doslovnega muzeja Slovenije tudi to ne bi prišlo do izraza. Naj tistim, ki bodo morda
spregledali ta domač naravoslovni film, z nadvse poučno naravovarstveno vsebino in resničnim končnim podukom na kratko povemo, da gre za zanimivo in obenem kar pretresljivo pripoved o majhni ujedi, ki je v srednji Evropi naposled gnezdila edino še v Sloveniji, a je tudi tu (pri nas) zadnjič gnezdila leta 1994, nakar je zanjo izginila vsakršna sled. Žalostno, toda imeli smo vsaj to srečo, da jc snemalni ekipi TV Slovenije, še pred izginotjem te vrste postovk (ne smemo jo zamenjevati z navadno postov-ko Falco tinunculus, ki pri nas še živi), uspelo posneti nekaj značilnih, a žal tudi zadnjih utrinkov.
Leta 1992 je namreč fon-dacija za evropsko in kulturno dediščino objavila, da so južne postovke v Sloveniji sploh zadnje ptice te vrste v srednji Evropi. Tega so se sicer slovenski ornitologi dobro zavedali in marsikaj ukrenili na terenu kjer so gnezdile. Dare Šere, ki tudi sam nastopa v filmu, je že leta 1988 po Ljubljanskem barju in okolici namestil veliko umetnih gnezdnic zanje, poskrbeli so za poučenost kmetovalcev in jim dali nasvete, toda konec vrste - njeno izumrtje - se je bližalo... Kljub dobri obveščenosti domačinov v okolici Zaklanca pri Horjulu, kjer so gnezdile zadnje južne postovke, in prošnjam, da naj bramorjev - najpriljubtjenejše postovkine hrane - ne zastrupljajo z insekticidi, ugotavljanju vzrokov za nezadržno izumiranje vrste, pred njihovimi očmi in kamerami,
žalostnega konca niso mogli preprečiti. Leto 1994 je bilo zanje usodno. Tudi to leto so se sicer vrnile iz Afrike v Za-klanec - vendar zadnjič. Na kozolcu so se spomladi izvalili mladiči (še zadnji), katere so tudi obročkali. Ko so bile postovke operjene in dora-ščene, so jeseni odletele v Afriko... toda vrnila se ni od tedaj nobena več.
Barbara Volčič Lombergar, urednica izobraževalnih oddaj, je na tiskovni konferenci povedala, da so se na TV Slovenije, kljub prvotnim pomislekom naposled le odločili da posnamejo ta film in da jim danes nikakor ni žal; obratno, dobili so voljo, zato bodo s podobnimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje.
TV Slovenija je tako, zahvaljujoč se spletom žalostnih, a predvidljivih dogodkov, posnela "zadnje vzdihljaje življenja neke vrste", naše ujede, selivke, ki smo jo za vedno izgubili. Za tolažbo pa smo dobili odlično zrežirano in posneto poljudno - znanstveno, ekološko naravnano delo neprecenljive izobraževalne vsebine, z nadvse aktualno naravovarstveno tematiko, ki temelji na osnovi resničnih in domačih dogodkov, ki se ne dajo več ponoviti. S tem filmom se je Uredništvo izobraževalnih oddaj TV Slovenije trdno postavilo v vrsto najožjih kandidatov za eno najvidnješih nagrad na kakšnem festivalu poljudno-znan-stvenih in izobraževalnih filmov; vsaj nekateri menimo tako in upamo, da nas ne zavajajo le čustva "made in Slovenija".    Boris Leskovic
NOVICE IZ TURISTIČNEGA DRUŠTVA BLAGAJANA
Akcija TD Blagajana Vrhnika
Lepe hiše - lepši izgled kraja
Marljivi člani TD Blagajana Komisija za lepše okolje, so tudi v letošnjem letu opravili nalogo, ki je iz leta v leto težja, ocenili so urejenost in ocvetličenost stanovanjskih hiš in okolice. Naloga je res zahtevna, saj je iz leta v leto okolica vrhniških hiš in hiš samih vse lepša in lepša. Seveda nas s turističnega pogleda veseli, da je temu tako, saj gostje naš kraj radi in pogosteje obiščejo.
Priznanja, ki jih je naša komisija podelila naj veljajo kot pohvala in obenem tudi kot vzpodbuda da s svojo skrbjo za vrtove, balkone in okna ne bi prenehali.
Priznanja BLAGAJANA za leto 1998 so prejeli:
Rus Nika in Jože, Turnovše 7, Vrhnika
Zalar Renata in Marko, Ga-brče 13, Vrhnika
Petkovšek Dragica in Jurij, Dobovičnikova 90, Vrhnika
Kržič Milena in Ciril, Ob potoku 8, Vrhnika
Knaflič Jana in Franc, Cesta na Polju 7, Vrhnika
Nagode Helena in Franc, Stara Vrhnika 108, Vrhnika
Pišek Ana in Stane, Velika Ligojna 35 b, Ligojna
Jeraj Mira in Franci, Sinja Gorica 16, Sinja Gorica
Petrovčič Ida in Štefan, Sinja Gorica 110, Sinja Gorica
Žitko Tanja in Franc, Podlipa n.h., Podlipa
Jelovšek Helena in Anton,
Drenov Grič 50, Drenov Grič Pohvalo za leto 98 prejmejo: Jeraj Zvonka in Milan, Robova 43, Vrhnika
Domazet Marinka in Mile, Lepa pot 3, Dragomer
Vsem dobitnikom priznanj in pohval iskreno čestitamo.
Priznanja bomo podelili v nedeljo 11.10.1998 ob 15. uri v Starem malnu, kjer bo potekalo tudi tradicionalno srečanje članov turističnega in planin-
skega društva. Za prijetno vzdušje bomo poskrbeli sami, ogreli nas bodo zvoki glasbe Janija Slimška, žeje in lakote nam v Starem malnu ne bo treba trpeti. Le za vreme prosimo vse, ki imajo kakršne koli "zveze", da nas priporočijo in naročijo za nedeljo 11.10. sončno vreme.
Hvala in nasvidenje v Starem malnu!
Strašilo Iz buče v Ligojni
Ligojnski otroci so jeseni iz velike buče izdelali strašilo, ki mu pravijo tudi smrt. Zvečer v glavi prižgali svečo in se veselo zabavali. Tak način zabave poznajo predvsem na Notranjskem.
Delavci iz Štajerske, ki so v Ligojni barvali hlev, so si strašilo z zanimanjem ogledali in zatrdili, imajo na Štajerskem več buč, vendar tam ne izdelujejo strašil iz buč. Na fotografiji: Smrt - strašilo ob cesti v Ligojni
F. B.
Vojaki in šport
6. Prvenstvo Slovenske vojske v vojaškem peteroboju
V vrhniški vojašnici na Stari Vrhniki je v četrtek, 17. septembra, in v petek, 18. septembra, potekalo 6. Prvenstvo Slovenske vojske v vojaškem peteroboju za stalno sestavo Slovenske vojske in vojake na služenju vojaškega roka. Organizator Prvenstva je bila 52. brigada SV, ki je nastanjena v vojašnici na Stari Vrhniki.
Tekmovanja se je udeležilo 24 tekmovalcev in 3 tekmovalke iz stalnega sestava Slovenske vojske ter 41 vojakov, ki trenutno služijo vojaški rok v vojašnicah sirom Slovenije. Na 6. Prvenstvo SV so prišli resnično najboljši tekmovalci, ki so morali prcdtekmovanja opraviti že v svojih enotah oziroma v brigadah.
Tekmovalci so tekmovali v petih, zelo napornih, vendar pa za vojake pomembnih disciplinah. Naj samo na kratko opišemo teh pet disciplin:
•Streljanje z avtomatsko puško 7,62 mm
Streljali so v uniformah, v položaju brez naslona, na razdaljo 100 metrov, 10 nabojev za precizno streljanje in 10 za hitro, vsi so streljali na strelišču Rakovnik v Ljubljani.
•Premagovanje pehotnih ovir
Potekalo.je v vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu. Tekmovalci so bili oblečeni v športna oblačila, same ovire pa so bile standardne vojaške, ki lahko ponazarjajo premagovanje ovir v naravnem okolju.
• Met bombe v cilj in daljavo-      : ■ :
Vsak je imel 16 bomb za v cilj (po štiri na razdaljo 20 m,
25 m, 30 m in 35 m) in tri za met v daljavo. Tekmovali so na pomožnem nogometnem igrišču v Športnem parku na Vrhniki.
•Plavanje, 50 metrov z ovirami
Tekmovalci so bili v kopalkah in plavali v prostem slogu. Na progi pa so imeli številne ovire, ki so jih morali v vodi premagovati. Tekmovanje je potekalo na bazenu Kolezija v Ljubljani.
•Kros na 8000 m oziroma 4000 m
Potekal je v vojašnici na Stari Vrhniki ter delno po Tan-kovski cesti. Tekmovalci so nastopili v športni opremi po metodi hendikepa. Najboljši tekmovalec po štirih disciplinah je štartal prvi, za njim pa so po zaostanku (izračunano v sekundah) štartali preostali.
Začetek in konec tekmovanja sta bila na športnem igrišču v vojašnici Vrhnika. Na koncu so najboljši prejeli pokale in medalje, ki so jih podeljevali župan Vrhnike Vinko Tomšič, brigadir Bogdan Beltron in polkovnik Marjan Balant, kije 6. Prvenstvo Slovenske vojske tudi odprl.
Vrhniška vojašnica in zaposleni v njej so se izkazali kot dobri organizatorji in tudi kot dobri gostitelji. Tako, da so vsi tekmovalci lahko samo pohvalili tekmovanje in bili enotnega mnenja, da je bilo tekmovanje naporno, vendar pa zanimivo in da bi na Vrhniko ' oziroma v obe vojašnici še prišli tekmovat. Res lepo priznanje za organizatorje 6. Prvenstva v vojaškem peteroboju.
Rezultati tekmovanja
Moški - stalni sestav
1. Marko Kruljac 1/22 br. SV (Novo mesto)
2. Aleš Ropret 3/32 br. SV (Kranj)
3. Jure Velepec GŠ SV (Ljubljana)
4. Janez Podgornik 52. br. SV (Vrhnika) in
14. Gregor Vodeb 52. br. SV (Vrhnika)
Ženske - stalni sestav
1. Carmen Ribaš 1. br. SV (Maribor)
2. Nataša Felkar 76. Pod (M. Sobota)
3. Sonja Rahne 52. br. SV (Vrhnika)
Vojaški obvezniki - vojaki
1. Aleš Mlakar 3/32 br. SV (Kranj)
2. Dejan Lapajne 3/52 br. SV (Vrhnika)
3. Mirsad Ibrahimovias 52. br. SV (Vrhnika)
Ekipno - moški stalni sestav
1. Kranj (3/32 br.)
2. Novo Mesto (1/22 br.)
3. Maribor (74.0KMB)
4. Vrhnika (52. br.)
5. Ljubljana (GŠ - SV)
Vojaki obvezniki
1. Kranj (3/32 br.)
2. Maribor (1/72 br.)
3. Maribor (74. OKMB)
4. Vrhnika (3/52 br.)
Takole je bombe metal Borovničan Gregor Vodeb, ki je na koncu osvojil dobro 14. mesto.
Skoraj stometrska proga s plakatnimi ovirami je tekmovalcem vzela precej moči.
Ekipa vrhniških vojakov 52. br. SV je osvojila tretje mesto.
Tekmovanja peteroboja so se udeležile tudi tri tekmovalke.
Zelo dobro 7. mesto je osvojil Starovrhničan Janez Podgornik.
Pogled na svečani postroj tekmovalcev pred pričetkom 6. Prvenstva SV v vojaškem peteroboju
PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO
■Al
K IB./0
ZAr To jroetU
J/
A-CA-L i fo
-j- Si  pa- n'SLis.
(SA- !JoJbQ GSüüf* í Oi'M^I       ICIZ>JI "7
..to1^.   ße-ATT. ot.piA-i>e:
T"' S SVOJIMI MAPAlV' »A- uofCEEAMCčT ftó U-LčEo HAC'STiT .S A-«o H(.l>Ji£ / AA- S' N'JtKoU      SuVE-A^.M'K (    V U_e-SA)'CI
M.i 'hoV     čer  so   vg- /-ieL/ K     '¿iz£-i-iH.jLtf f Tr Zíneü okuž"il(
á    5«    »aSV    ocE-rje- ?iít,li
/10 *JJ/HO*/
cao vevo' ji ?
f A- -i i reo rojMO
0?e-ropi , Je  J>A-     s-o    ~TAv.ßAT s.P'^eftí.E-Í>.4rL\      -r4-¿£vds-   -rice- ¡ ko-r  £( Tí tč IIZ ■
[HAMO t.SE~
L FTttiŠce"
HoTfcLl
/fj nono
Gomo
A-fc-t ,12o no Hi/VJ L-JATt        (JA-r A-ULE-
re-F (?c.i_r^FL-  st se~
$1        npjZi, ob
/N-M-rl CEMUHA- l<tri^
i0/t.C
Jfo 5¡ "j A--S.TNJÍ" M(fl<.4-J
V C/VSI H I*-
Jim
J I W JE-
Ti f u ie-aJ i
S I   eíiFw )?nf¿
A-
TOL C r~0
CeaJ(/Hih   '  CSr     z mami     Cje-Sal.     Y V_S6"fY
Prva mafijska smrtna obsodba v Sloveniji
Nešteto občanov meje prosilo, da jim pošljem fotokopijo grozilnega pisma, ki sem ga omenil v članku objavljenem v zadnji številki Našega časopisa. Ker tega vsem ne morem poslati, sem zaprosil uredništvo, naj objavi preslikavo tega nagnusnega pisma.
Kaj si pa misliš Kirn!
Ali so se naši očetje za to borili?!
Da bodo rani kleronacisti in njihovi ostanki Kirni tacali po Sloveniji? Jok brate, odpade.
Ti s svojimi napadi na domobrance in kleronaciste samo hliniš, da si njihov sovražnik, v resnici pa si njihov. Če so te imeli med vojno v krempljih, so te ziher okužili.
Ko so naši očetje čistili Slovenijo božjastne črne drhali,jim jih je nekaj ušlo. Ti, Kirn, si eden izmed njih. Če bi ti res bil naš, kot se včasih kažeš, ko javno tolčeš po črnuhih, bi z nami držal v vseh pogledih. Edino kar zamerimo našim očetom, je, da so takrat spregledali tašne tiče, kot si ti Kirn. Imamo vse in bomo tudi letališče imeli. Kjerkoli bomo hoteli. Ali bomo zdaj mi morali popravljati napake naših očetov? Očitno! Govno črnuharsko.
Preoblekel si se v antičrnuha, ker drugače verjetno ni šlo, a za nas si hujši od Janš in Rodetov! Kurba bela
Mafija v svojem stilu te smrtne obsodbe ni podpisala, zato sem vse predal v raziskavo kriminalistom. Oni naj ugotovijo, kdo je a vtor te podle obsodbe. To jim verjetno nebo težko. Pa tudi botre ali botra, ki ga tudi ta mafija v stilu sicilijatiskih mafij sigurno ima naj policija identificira.
Meni in vsem, ki so to pismo prebrali je popolnoma jasno do so avtorji. Pa tudi čitateljem iz okolice Podpeči to ne bo težko ugotoviti.
Sprašujem se ali imamo res poleg udhomafije in drugih mafij tudi najbolj nevarno sicilijansko mafijo med nami, ki seje pa jaz osebno ne bojim, ker sem med vojno najmanj trikrat bil ti pred smrtno grožnjo; enkrat celo od Črne roke.
Na smrt obsojeni Stane Kirn, Kamnik 131
Zaviranje turizma v občini Brezovica
Tudi jaz Vas ne bom imenoval, dragi prijatelji, saj se bomo morali še o mnogih grdobijah na bolj uradnem mestu pogovoriti. Niti po imenu Vas ne bomo imenoval, ker ste navajeni skrivalnic, samo da se ne bi vedelo, "kdo pije in kdo plača". Imenoval Vas bom kar Žnidarčki. Na Vaše pritlehno pisanje ne bi odgovoril, če me v članu z gornjim naslovom ne bi osebno žalili, ko me zmerjate z lažnivcem. To je kaznivo dejanje in verjamem, da bo zato ena od socialnih ustanov dobila precejšen kupček denarja, s katerim si ne mislim mazati rok. Kako jc z lažmi?
Nikoli nisem iskal dovoljenja za gradnjo hleva, ker sem že obstoječi hlev z vsemi dovoljenji preuredil v hišo oz. gostilno. Tudi za hišo v Kamniku sem imel vsa dovoljenja; za hišo, ne za hlev. Med gradnjo mi je manjkalo samo eno soglasje, ki pa sem ga takoj po prestanem zaporu dobil skupno z gradbenim dovoljenjem. Vse to si vsakdo lahko ogleda. Koliko je bilo pa izdanih dovoljenj za vse, kar ste zgradili in še nameravate zgraditi Vi na naših glavah, mi pa še nihče ni odgovoril, čeprav sem to javno v časopisu vprašal. Namesto odgovora sem dobil od Vas le nesramna zmerjanja, nizkotna potikanja javno pljuvanje. Nazadnje me je neka mafija dvakrat obsodila na smrt. Prvič celo kot največjega hudodelca na vislice. Meni obsešena "laž" o županovi pomoči, vikendu in d županovih počitnicah v žnidarčovem vikendu nisem napisal jaz, temveč novinarka Mladine. Resnica pa je, da se župan z Vami ukvarja več, kot z vso vasjo, bil je na počitnicah, takoj ko jc otvoril letalsi miting. Imate pa tudi najmanj dva vikenda; če ne več. saj ste vendar veliki in imate vse. Pa vikendov ne bi imeli.
O lažeh, ki mi jih za županom kot papagaji očitate, to jc o vrtcu in veljakih sem že županu odgovoril in se ne mislim ponavljati.
Bi pa napisal še nekaj o bedarijah s katerimi hočete Znidarči vleči za nos nas sovaščane in tudi vse oblastne institucije. Po mnogih pisanjih nam še vedno ni jasno, kaj je tisto na čemer pristaja in vzleta tudi po sto in več letal na dan. Enkrat trdite, da je to pokošen travnik. Če jc to res, jc ta travnik svetovna znamenitost / najmodernejšimi stranišči in umivalnicami in izredno lepo letalsko dekoracijo. Drugič je to vzletišče, kjer vzletajo letala in ostajajo za vedno v zraku. A največkrat se pobahate, daje to letališče. A to samo takrat, ko ni potrebno poka-
zati dovoljenj in soglasij. Tudi lastništvo skrivate, da se ne bi vedelo kdo na kmetijski površini nedovoljeno gradi. Kakšno je Vaše veselo kmetovanje dobro vemo vsi, posebno še sosedje. Kar enkrat povalja Žnidarček nič več ne raste. Edino "veseli kmet" bo šel cel konvoj raznih vozil obračat na sosedovo njivo cvetočega krompirja. Tudi jaz trdim, da bi bilo za Barje veliko bolje, če bi manj ali pa nič "veselo kmetovali".
Teleta po mojem prepričanju vsak kmet redi zato, da jih proda. Vsak birt ima pa obrt zato, da postreže tudi s pečeno te-letino.
Glede kastrol ob katere se je med krmljenjem psov nekdo spotaknil bi pa svetoval, da pogledate tudi kam višje, da se ne bo kdo zaletel v kaj, kar je mnogo večje in dražje, kot so na primer: avtomobili, kamijoni, stroji in še marsikaj drugega.
Veste Žnidarčki vaše zavzemanje za turizem jc na trhlih nogah, brez vsake realne osnove. Ta jc tudi fenomenalem projekt o turistično rekreacijskem središču okrog letališča. Za zgraditev vsega, kar je umetniško v barvah narisal nek futu-rist so potrebne mnoge raziskave in študije. Vse to pa ne zraste v glavi veselega kmeta, ki pozablja, da je Barje močvirje in ne trdna skala. Ves ta cirkus počnete samo zato, da bi izsilili brez dovoljenj letališče na naših strehah in glavah. Vse drugo je pa prazna iluzija. Letališču se bom jaz in verjetno tudi drugi sosedje z vsemi močmi upirali, saj smo uverjeni, da sredi vasi letališča ne more biti. Tudi o nevoščljivosti, zaviranju turizma, ter poštenosti se ne mislim z vami prerekati, ker vem, da o vsem tem govore le dejanja in ne lažna napihovanja. Prav ničesar se mi ni treba sramovati, ker sem prepričan, da sem za turizem v Podpeči naredil dovolj z marljivim delom, brez nizkotnih dej trn m zav ij inj i drugih ljudi
Turizem ali letalski napad
Našemu vase zagledanemu županu Dragu Stanovniku z vso odločnostjo prepovedujem, da mi tako vzvišeno kot kakemu nebogljenemu kralkohlačniku v papeževem stilu "Urbi et orlu" milostno odpušča nekaj, kar nisem zagrešil. Z javnim vprašanjem v časopisu in pisno njemu osebno nisem nikogar napadel, niti nikomur omajal ugleda. Še manj pa poletja razgibali
On župan sam jemlje ugled sebi in občini s svojim delom, ki je v nasprotju z nalogami, ki jih je kot župan ob izvolitvi prevzel. Po treh mesecih mi še ni odgovoril na pismeno vprašanje, kdo je dovolil izgradnjo letališča sredi vasi Podpeč, za kar je
potrebno nešteto dovoljenj in soglasij in ne le županov blagoslov. Kot župan je prvi poklican, da bdi nad zakoni in predpisi. Prav on bi moral prvi opozarjati na zakonske predpise, ne pa da pomaga iskati luknje za izigravanje zakonov, da se občina prikrajša za velika denarna sredstva. Od župana se pričakuje, da bo z resničnimi izjavami krepil svoj ugled in ga ne z izmišljotinami zapravljal. V drugem odstavku prispevka, na katerega odgovarjam, je po mojem cel kup neresnic in izmikanj. Trdi da nima nobenih pristojnosti pri gradnji letališča. Ne samo pristojnost, temveč dolžnost ima, da graditelja opozori na predpise, ki zadevajo gradnjo vsakega objekta, ne samo letališča. Dovoljenja za gradnjo ne izdaja min. za promet, temveč nešteto drugih institucij, kot prvo pa občina za spremembo namembnosti. Aeroklub ni pridobil nobenih soglasij, temveč Pri-stavec po svojih agitatorjih. Če bi zbiral podpise Aerolub bi mu le redki to podpisali. Srečko Pristavec je prvi mož oz. poverjenik za vas Podpeč, to je zapisano v junijski števiki Našega časopisa. V istem članku, kjer župan trdi da ni na letališču sprejemal nobenih veljakov, Pristavec prizna, daje gostil mestne svetnike in policijo. Sramota je, da župan ne ve za vrtce v svoji občini. Podpeškega vsako letalo ki vzleta proti vshodu, preleti na višini manj kot 30 metrov, saj je oddaljen le 300 metrov od letališča in leži prav na osi letališča. Čudno da župan imenuje letališče varno mesto, saj se ve, da se največ nesreč zgodi prav v krogu tisoč metrov okrog letališča. Županovo govorjenje o zavzemanju za zaščito Barja je v popolnem nasprotju z njegovim podpiranjem gradnje letališča v Podpeči.
O pravičnosti do vseh občanov se je pa takoj po izvolitvi na mojo kritiko izjasnil v Slov. brazdah, ko je zapisal, da se bo kot "fržovar" zavzemal za Vnanje gorice in bo v zahvalo, ker gaje SLS pripeljala na županovo mesto podpiral SLS. Tudi ob prebiranju njegovih županovih besed veje iz njih pristranost in vsiljevanje pogledov, ki prav gotovo niso po volji vseh občanov.
Višek aroganee do naše države in državljanov pa izpričuje s ponosnim razkazovanjem v županovi službeni pisarni viseče slike poglavarja, vendar ne poglavarja naše države, temveč države, ki do-muje v mestu, iz katerega se je na nas Slovence zgrnilo že mnogo mnogo grozot in krivic.
Toliko bi brezovškemu županu imel povedati
Kirn Stane iz Kamnika 131, p. Preserje
■
COMING
VRHNIKA
AVDIO • VIDEO • PC CENTRI
VRHNIKA, Tržaška cesta 28, tel.: 061 752-392 LJUBLJANA, Kongresni trg 13, tel.: 061 126-52-19 LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 133-60-07 LJUBLJANA, BTC-hala A, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 LJUBLJANA, BTC-hala A, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04 LJUBLJANA, BTC-hala A klet, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-91
COMING d.o.o., Družba za trgovino, Trza?
4JNIŽJI ZNESEK ČEKA PRI NAKUPU NA OBROKE JE 5.000 SIT
a cesta 28, 1360 Vrhnika
Panasonic     Technics SONY
_JBOS£~
jamo
)D
EKRAN 55 cm
GRUflDIG
EKRAN 70 cm
KV 21 T1
• Trinitron ekran
• Hitri teletekst
• Preprost meni
• SCART vtičnica
• Enostaven daljinski upravljalec
SIT 71.500
ALI 10X7.772
ST 70-700
' 100 programskih
mest i Black Line D
(zatemnjen ekran) » Evro priključek i ATS - avtomatsko
programiranje * Stereo
' Daljinsko upravljanje
SIT 109.990
ALI 10X11.955
PHILIPS
BREZVRVICNI TELEFON ALORIS
• LCD prikazovalnik z 12 mestnimi številkami in 4 grafičnimi ikonami
• Do 4 ure pogovora
. Do 40 ur stanja pripravljenosti
• A-test
SIT 27.900 ALI 5 X 5.762
PONUDBA MESECA
Panasonic
RX-DS12
. XBS - Exstra Bass System . MASH
PHILIPS
HI-FI SISTEM
IMETNIKI COMING KARTICE IMAJO DODATNI 5% POPUST
POMOTE IN TISKARSKE NAPAKE NISO IZKLJUČENE. PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG
Liko po lastninjenju
Razgled z Lovrenca.
Nova rubrika o gospodarstvu
Verjetno je skrajni čas, da si natočimo čistega vina in v Našem časopisu začnemo enakovredno obravnavati gospodarstvo. Naš časopis na ta način ni več zgolj glasilo občin, ki so njegove izdajateljice, temveč postaja tudi ogledalo in spodbujevalec našega gospodarstva. V časih samoupravnega socializma je bilo pisanje o gospodarstvu v javnih medijih brez posebnega pomena. Takratne gospodarske naložbe, ali 'delovne zmage', kot smo jih imenovali v tistih letih, niso zbujale posebne pozornosti. Zdele so se nekako samoumevne in v osemdesetih letih smo krivično podcenjevali njihov pomen. Prišla so devetdeseta leta, tržno gospodarstvo in njihovo dejansko vrednost lahko ponovno ocenjujemo v drugi luči. Privatizirana podjetja postajajo osnova našega preživetja na evropskih in svetovnih tržiščih. Dajejo nam kruh in prihodnost, ki je mnogo bolj svetla, kot prihodnost gospodarstva ostalih držav na prehodu.
Da ne bo pomote. Nika- prav gotovo ena tistih, kije kor ni namen te rubrike najbolj odvisna od stopnje poveličevati naših pod-   gospodarskega razvoja,
jetij, temveč predvsem možnost, da v lokalni javnosti dobijo svoje mesto, kar do sedaj ni bila navada. V naslednjih številkah bomo predstavili vsa pomembnejša podjetja v občinah, ki so izdajateljice Našega časopisa in pogledali morda tudi k sosedom. V času globalizacije gospodarstva je morda le nekoliko preveč sebično govoriti zgolj o sebi. Vsekakor pa bomo ostali pri gospodarstvu in se ne bomo poglabljali v probleme nacionalnega pomena, če ne bodo neposredno s problemi podjetij.
Enako pozornost kot privatiziranim podjetjem bomo namenili tudi obrti, podjetništvu in kmetijstvu. Na tem področju bomo potrebovali nekoliko pomoči bralcev, ker gre za zelo množične in razdrobljene dejavnosti, ki jih ni mogoče obravnavati na enak način kot velika podjetja. Vabimo vas, da nas pokličete in da se pogovorimo o vaši dejavnosti in o problemih, s katerimi se spopadate. Vabimo tudi strokovnjake v vseh podjetjih, da nam predstavijo svoje delo, kar v svojih prispevkih. Z veseljem jih bomo objavili!
Z gospodarstvom je povezana cela vrsta dejavnosti. Socialna politika je
žal pa je nova lokalna samouprava občinam povsem odvzela pristojnosti na tem področju. Čas je marsikje po Sloveniji pokazal, da to ni dobro in da bo napako treba popraviti. Morda bo regijsko povezovanje občin prva priložnost za odpravo te napake.
Za začetek smo predstavili največji dve podjetji, ki sta prestali lastni-
njenje in se soočata s podobnimi problemi, ki so povezani s togo monetarno politiko, ki izčrpava naše kraje. Posledice sedanje obubožanosti se bodo morda pokazale šele čez daljši čas in zato velja tudi javno opozoriti nanje. V nekaterih vrhniških podjetjih pa se soočajo tudi s problemi, ki niso povezani zgolj z njihovo dejavnostjo, temveč so posledica nesporazumov v lokalnih okoljih, oziroma so posledica togosti njihovega nekdanjega vodenja. Morda bomo kdaj odkrili tudi tančico kakšne skrivnosti, ki seje pojavila zaradi lokalne zaprtosti ali pa tudi zaradi preprostega nezanimanja lokalne javnosti za njihove probleme.
Dejstva nam odkriva statistika. Poskušali smo najti najnovejše podatke, vendar bodo na voljo šele kasneje jeseni, ko na Uradu RS za statistiko pripravljajo izid publikacije, ki bo vsebovala statistične podatke za lansko leto. Vsekakor vas bomo sproti seznanjali z njimi, ker so pac edini verodostojni pokazatelj naše stvarnosti.
Boštjan Horvat urednik za gospodarstvo
V Liku je proces lastninskega preoblikovanja podjetij povzročil nastanek precejšnjega števila malih podjetij, kijih povezuje matična delniška družba. Z izjemo družbe Liko Pris, ki se ukvarja z računalništvom, bodo predvidoma še v letošnjem letu pridružili vse novonastale družbe k matični delniški družbi. O procesu lastninjenja, o uspehih in težavah tega podjetja, smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Lika d.d., Olomirjem Pungerčičem in vodjem pravne službe, Andrejem Sebenikom.
V Liku so začeli s prestrukturiranjem zaradi prilagajanja tržnim pogojem
Tudi po procesu lastninskega preoblikovanja in po splošni krizi izvoznega gospodarstva, Liko še vedno sodi med večja slovenska lesnopredelovalna podjetja. Velika konkurenca na ameriškem tržišču je povzročila, da se je podjetje preusmerilo na nemški trg, kjer deluje v povsem drugačnih pogojih kot v sedemdesetih in osemdesetih letih. Namesto velikih serij po nekaj tisoč kosov pohištva, sedaj izdelujejo serije po nekaj sto kosov in zgolj na podlagi predhodnih naročil. Postopoma so zmanjšali število zaposlenih, tako da je od nekdanjih 1100 delavcev v podjetju zaposlenih samo še 600. Proizvodni programi so postali zelo raznoliki in zato se je zmanjšala odvisnost od enega samega programa. Glavni direktor Pungerčičje prepričan, daje raznolikost proizvodnje za njih edina prava pot, čeprav je povezana z nekoliko dražjim trženjem in dražjo organizacijo proizvodnje.
Pol preobrazbe je bila zelo težavna. Poleg tržnega in tehnološkega prilagajanja je bilo potrebno neprestano usklajevati interese delavcev v proizvodnji, interese strokovnjakov, posebno težaven pa je bil proces privatizacije. Največji problem za Liko pa je državna makroekonomska politika, ki povzroča, da na račun izvoznikov živijo tudi drugi sektorji gospodarstva. V Liku so izračunali, da so samo v letu 19% na račun neustrezne tečajne politike, ki jo vodi slovenska denarna oblast, izgubili 2,5 milijona dolarjev. Nekoliko lažje bi bilo, ce bi devizni tečaji sledili vsaj letni stopnji inflacije. Za izvoznike pa so pogubne tudi previsoke bančne obrestne mere in precenjenost domače valute. Kratkoročne težave pri financiranju proizvodnje rešujejo s krediti Slovenske izvozne družbe, kar predstavlja neko olajšavo pri izvozu, zal pa je to edina pomoč države, ki sojo deležni kot izvozniki. Pod takšnimi pogoji je izredno težko ohranjati motiviranost zaposlenih, ki morajo delati pod pogoji, kijih zahtevajo tuji trgi. Lansko leto je družba uspela doseči celo minimalen dobiček, vendar jih bremeni še nekaj izgube iz prejšnjih let poslovanja.
Liko bo še letos ponovno enotna družba
V Liku načrtujejo nov informacijski sistem, ki bo zahteval prila-
Tabela: Poslovni subjekti, nekateri demografski podatki, podatki o šolstvu								
in kulturi, po občinah, na dan 31.12.1996								
	Vrh-	Borov-	Brezo-	Uobrova-	Loga-	Cerk-	Ig	Skupaj
	nika	nica	vica	Horjul-Polhov Gradec	tec	nica		regija
Industrija in rudarstvo	55	11	30	35	35	55	18	239
Kmetijstvo in ribištvo	12	3	3	9	. 3	3	1	34
Gozdarstvo	1	/ :	/	/	2	2	/	5
Vodno gospodarstvo	: "p-..<		/	/	/:		/	0
Gradbeništvo	107	17	86	53	99	45	27	434
Promet in zveze	82	13	59	56	100	82	29	421
Trgovina	151	20	59	52	73	75	37	467
Gostinstvo in turizem	53	; 7	34	16	44	36	19	209
Obrt in osebne storitve	297	35	133	147	202	104	52	970
Stanovanjsko komun, dejav.	5	1	1	1	5	3	1	17
Finančne, tehn. in poslovne stor.	238	29	96	46	113	101	39	662
Izobr., znan., kultura, infor.	69	11	30	33	66	57	16	282
Zdravstveno in socialno varstvo	7	/	2	; /	7	4	1	21
Skupaj poslovni subjekti	1144	159	575	497	802	651	270	4098
Število prebivalcev	16.402	3.702	8.518	8.684	10.435	10.178	4.865	62.784
Naravni prirast	65	32	19	41	45	2	-6	28
Javna uprava, skladi in org.	67	12	42	49	53	84	30	337
Povprečne mesečne bruto plače	115.602	98.803	110.077	106.503	107.924	106.167	147.601	113.240
Indeksi plač 96/95	111,8	111,7	112	114,6	114,3	113,4	123.3	114,4
Število zaposlenih oseb	3368	615	548	672	2008	2090	706	10.007
Indeksi zaposlenosti 96/95	98,8	105,5	101,3	100,6	93,9	95,5	101,6	99,7
Učenci v osnovnih šolah 96/97	1.693	388	853	924	1067	1091	520	6.536
Študenti 96/97	506	59	194	163	235	268	99	1.524
Kinematografi		/	' 7-	7	i ,	/ ■ •	, h '	3
Območne knjižnice	I	/	/	' /	1	i	1	3
Vir: Statistični letopis RS, 1997								
goditev vseh faz poslovanja. Prilagajanje bodo končali prihodnje leto in zahteva dosti dodatnega izobraževanja vseh zaposlenih. Istočasno poteka tudi reorganizacija poslovanja po nasvetih francoske svetovalne družbe. Vsi te napori zaposlenih pa ne bodo zadostovali, da bi v letošnjem letu dosegli načrtovane rezultate. Ker družba posluje v pogojih na mednarodnih trgih, jo zelo prizadene svetovna finančna kriza in vedno večja splošna gospodarska recesija. Glavni direktor Pungerčič je prepričan, da je kriza mnogo hujša, kot se o njej piše in govori. Finančni tokovi se vedno bolj preusmerjajo iz klasičnih industrijskih dejavnosti v kratkoročne naložbe, kijihje močhitreje in lažje ubraniti pred tečajnimi tveganji. Zaradi vseh teh razlogov bodo letošnje poslovno leto v Liku zelo težko zaključili pozitivno.
va oblikovalcev Slovenije. Gre za kombinacijo lesa, kovine in posebnega peskanega stekla. Izdelek je namenjen predvsem domačem trgu. proizvajali pa ga bodo skupaj z nekaterimi kooperanti. Nagrada je za Liki) izjemnega pomena in pomeni vzpodbudo tudi na področju pohištvenega programa.
Lastninjenje je prineslo družbo pooblaščenko za zaščito malih delničarjev
Z vodjem pravne službe, Andrejem Sebenikom, smo se pogovarjali o procesu lastninskega preoblikovanja Lika. Postopek so zaključili maja 1996 in letos so ze potekle začetne omejitve pri prenosu delnic. Sedanja lastniška struktura delniške družbe predstavlja 52 odstotno notranje lastništvo (zaposleni in bivši zaposleni), 48 odstotkov delnic pa imajo v lasti zunanji lastniki: odškodninski in kapitalski sklad, PIDa (Atcna in Triglav) in nekaj preko 9 odstotkov denacionaliza-cijski upravičenci v Borovnici (Svi-gelj in Suhadolnik) ter na Verdu, kjer je največji denacionalizacijski upravičenec ing. Milan Lenaršič (7,9 odstotkov njegovih delnic je rezerviranih na SRD do konca dc-nacionalizacijskih postopkov).
Oblikovali so upravo in nadzorni svet delniške družbe, skupščina
Prvonagrajena jedilnica Real, avtorjev Tee in Eda Vidovica.
Kljub vsem tem težavam so v Liku namenili 2 milijona mark lastnih sredstev za posodobitev lakirne linije vratarne, kije njihov največji proizvodnji program, s skoraj polovico celotne lesne proizvodnje. S to naložbo se ni zvišala zadolženost podjetja, istočcasno pa bodo znižali vrednost zalog iz 11 na 9 milijonov mark. Kljub velikim težavam poskušajo ohraniti likvidnost podjetja. Temu so namenjene tudi statusne spremembe v poslovnem sistemu. Pod okrilje delniške družbe bodo združili vse družbe s področja lesnega programa, sedanje družbe pa bodo postale njene poslovne enote. Izven delniške družbe bosta ostala le Liko pris, ki je računalniška družba, in Liko modus, ki posluje kot invalidsko podjetje.
Glavni direktor Pungerčičje prepričan, da bodo nastopili stabilnejši časi za Liko šele ob stabilnejših domačih makroekonomskih pogojih, ki bodo omogočili stabilnejše dolgoročno financiranje ob trans-parentnejši tečajni politiki, ki ne bo potiskala tečajev tujih valut navzdol. V Liku bi potrebovali v naslednjih petih letih vsaj 5 milijonov mark svežega kapitala letno, da bi v celoti zadostili vsem finančnim potrebam za posodobitev proizvodnje in marketinga. Zaenkrat ne vidijo možnosti strateškega povezovanja s tujci, ki bi morda lahko zagotovili potrebni kapital, tržišče ali tehnologije. Vsi dosedanji pogovori s tujci so propadli, ker so tujci pogojevali svoja sovlaganja s prevzemom večinskega kapitalskega dela družbe. Za delničarje Lika so takšne rešitve nesprejemljive. Svoja nova tržišča vidijo predvsem na tržiščih Nove Evrope, kjer ze imajo nekatere uspehe v Ukrajini in tudi drugje. Uveljavljanje blagovne znamke na teh tržiščih je zelo trdo in dolgoročno delo. Zaenkrat poskušajo tja prodreti predvsem s programom vrat. V prodaji pohištva pa niso kos konkurenci zahodnoevropskih držav, ki prednjačijo predvsem zaradi obvladovanja prodornejših marke-tinških metod.
Likov pohištveni program pa nikakor ne gre podcenjevati. Prejšnji mesec so na 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu prejeli prvo nagrado za najboljši nov izdelek in sicer za jedilnico Real, avtorjev Tee in Eda Vidovica. Oblikovalca sta za isti izdelek prejela tudi nagrado Društ-
delničarjev pa se bo letos sestala ze tretjič. Statusna posebnost Lika pa je, da se je večina notranjih lastnikov odločila za ustanovitev družbe pooblaščenke, ki omogoča združitev notranjih lastnikov, ki imajo sorazmerno majhne deleže družbe in jih je sorazmerno dosti (okrog 1200). Zakon o prevzemih je povzročil oteženo zbiranje pooblastil delničarjev za glasovanje na skupščinah delničarjev. Prejšnja zakonodaja je omogočala prenos pooblastil za glasovanje za obdobje 15 mesecev, kar je lahko zadoščalo za glasovanje na dveh skupščinah delničarjev. Na ta način so poenostavili postopke glasovanja na skupščinah delničarjev in zaščitili interese notranjih lastnikov, ki so predvsem ohranjanje delovnih mest in dolgoročni razvoj Lika. Družba poobla-ščenka še nima večinskega lastniškega deleža. Letos maja sojo registrirali na sodišču in trenutno poteka njena dokapitalizacija. Družba Liko holding ima 47,5 odstotkov delnic in računajo, da bodo do novembrske skupščine delničarjev dosegli večinski lastniški delež v Liku d.d. Družbo pooblaščenko bo na skupščini delničarjev Lika zastopal en sam pooblaščenec, kije njen direktor, Friderik Kovač, bivši direktor Lika. Znotraj družbe pooblaščenke se je razvil notranji trg delnic, ki so razdeljene v dva razreda. Na ta način poteka konsolidacija lastništva med zaposlenimi in istočasno se nadejajo učinkoviti dolgoročni zaščiti interesov zaposlenih v podjetju.
Kljub izrednim težavam, s katerimi se morajo spopadati v Liku, se kažejo možnosti za nadaljnji razvoj. Pri tem pa je povsem nerazumljivo, da prihaja do težav in nerazumevanja tudi v okolju, kjer živi večina njihovih zaposlenih. Jasno je, da bodo morali v Liku postoriti še marsikaj, da se bodo prilagodili novim potrebam okolja v katerem delujejo, vendar zahteve okolja ne smejo delovati tako, da onemogočijo podjetju normalno življenje. Takšen primer nesporazumov in medsebojnega nerazumevanja je družba Liko doživela v Borovnici, kjer je nastal neljub spor z občino, ki ga bomo poskušali natančneje predstaviti v prihodnji številki.
IUY - po lastninjenju, prenova podjetja
Gotska cerkev v Dvoru.
Po končanem lastninskem preoblikovanju podjetij je Industrija usnja Vrhnika postala delniška družba, s preko 2000 zaposlenimi na Vrhniki, v Šoštanju, v Smartnem in v Domžalah. 47 odstotni delničarji so zaposleni in bivši zaposleni, 22 odstotkov delnic so pridobili bivši lastniki v procesu denacionalizacije (Kalin-Vrhnika, Voš-njak-Šoštanj, Knaflič-Šmartno) ter 31 odstotkov skladi (kapitalski, odškodninski ter PID). IUV je dobila začasno upravo, ki jo vodi Anton Debevcc in začasni nadzorni svet, ki ga vodi Brane Jereb.
Usoda enega največjih slovenskih izvoznikov, ki izvozi letno za preko 70 milijonov dolarjev usnja in usnjenih izdelkov, je v marsičem odvisna tudi od monetarne in tečajne politike, ki jo vodi Banka Slovenije. Ta pa je za izvoznike uničujoča. Obdobje po uvedbi tolarja se je IUV soočala s katastrofalnimi posledicami precenjene domače valute in problemi s tečajem italijanske lire, v obdobju med 1992 in 1995. IUV polovico celotnega izvoza proda ravno na italijansko tržišče.
Vodstvo družbe je ves čas opozarjalo vlado na protiizvoz-no strategijo slovenske gospodarske politike, ki dolgoročno
pomeni propad večjega dela tradicionalnega izvoznega slovenskega gospodarstva. Vlada dejansko nima sistemsko opredeljenih finančnih sredstev za nadomestitev nastalega finančnega primanjkljaja. Priložnost se je pokazala s programom prestrukturiranja podjetij, ki ga vodi Slovenska razvojna družba (SRD). V vodstvu IUV poudarjajo, da se niso sami prijavili za sredstva iz tega programa, temveč jim je to možnost ponudila država. Maja letos so jim dejansko odobrili program prestrukturiranja, ki predvideva odpis nekaterih kratkoročnih bančnih obveznosti. IUV je morala podpisati v ta namen pogodbo, kjer SRD dobi predstavnika v nadzornem svetu, sindikati pa se morajo v času izvajanja prestrukturiranja odpovedati svojim aktivnostim.
SRD in strokovnjaki IUV so pripravili program prestrukturiranja, ki pomeni začetek novega obdobja za enega najpomembnejših slovenskih izvoznikov, ki ga morajo potrditi še organi družbe in projektna skupina vlade. Program ne predvideva odpuščanja delavcev, razen nujnih racionalizacij v posameznih službah. Njegov cilj je ohraniti dejavnost družbe, da bi ohranili polno zaposlenost. Naj-
več problemov bo v šoštanjski usnjarni, kjer nov program predvideva nekoliko manjše število zaposlenih, vendar iščejo možnost prezaposlitve za večino presežkov delavcev na področju finalne predelave. Upajo, da bo projektna skupina vlade potrdila takšno usmeritev programa. Prihodnji mesec bo skupščina delničarjev morala potrditi program, ki ga bo moč uresničiti v enem letu.
Nerevidirani računovodski izkazi za leto 1997 kažejo, daje ima družba 38 odstotkov sredstev v kratkoročnih obveznostih (kratkoročnih izvoznih kreditih), da je lansko poslovno leto izkazala skoraj 31 milijonov tolarjev čistega dobička, vendar je v letošnje leto prenesla dobrih 35 milijonov izgube iz prejšnjih let poslovanja. Lanskoletna povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 101.404 sit, kar je resno odstopanje od lanskoletnega državnega povprečja (144.251 sit).
Dejstvo je, da je potrebno počakati še na revizorjevo mnenje o računovodskih izkazih, vendar gre nedvomno za težko preizkušnjo za celotni kolektiv. IUV, Vrhnika in tudi prebivalci širše regije moramo plačevati uničujoče posledice neke gospodarske politike, ki je morda
nujna iz razlogov makroekonomske politike, vendar dolgoročno ne pomeni preživetja. Postavlja se tudi vprašanje krize vodenja družbe, ki jo bodo morali rešiti znotraj podjetja. Program prenove podjetja ne predvideva takšnih kadrovskih sprememb v vodstvu družbe, ki bi pomenile zunanji politični poseg, kot je to pogosto dejstvo pri delovanju SRD.
Kljub temu, pa je kriza vodenja IUV tako očitna, da si ne gre več zatiskati oči pred realnostjo. Prihodnji mesec bo skupščina delničarjev imenovala prvi stalni nadzorni svet družbe, ki bo moral zagristi tudi v to kislo jabolko. Vsekakor bi bilo dobro, da vodstvo podjetja ohrani predvideno pot, ki ne predvideva odpuščanja delovne sile in ohrani vodstvo, ki bo občutljivo tudi za lokalne socialne probleme. V vodstvu vidijo svoj razvoj tudi v dolgoročnem kapitalskem povezovanju s tujimi vlagatelji, kar je prav gotovo realna možnost, ker gre za izrazito izvozno podjetje. Takšna usmeritev se je že izkazala kot zelo uspešna pri mnogih slovenskih izvoznikih in je pozitivno vplivala tako na rast podjetja kot na višino plač.
Boštjan Horvat
TEDEN
VSEŽIVLJENSKEGA
UČENJA
V FUNKCIJI
RAZVOJA
IN LAŽJEGA
VKLJUČEVANJA
LJUBLJANSKEGA
BARJA
Z ZALEDJEM V EVROPSKO UNIJO
Andragoški center Slovenije letos že tretjič pripravlja Teden vseživljenskega učenja, ki bo potekal v dneh od 19. do 25. oktobra. Uveljavil se je kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja v Sloveniji ter udeležence vseh generacij in s tem bistveno prispeva k uveljavljanju koncepta in prakse vseživljenskega učenja v naši družbi.
V ta prizadevanja se bomo z organizacijo delavnic vključili tudi na Ljubljanskem barju in njegovem zaledju. K sodelovanju so vabljeni odgovorni za posamezna področja v občinah in društvih, strokovnjaki za posamezna področja, ki živijo v naših občinah, strokovnjaki, ki se ukvarjajo z našim območjem v nekaterih državnih institucijah in vsi zainteresirani občani. Namen delavnic je animirati prebivalce posameznih območij za spoznavanje razvojnih problemov njihovega območja in sodelovanje pri realizaciji razvojnih ciljev, predvsem tistih, ki presegajo krajevno raven.
Glede na to, da smo v obdobju priprav za vkjučitev Slovenije v Evropsko unijo, bomo posebno pozornost posvetili trajnostnemu razvoju, ki ga Evropska unija tako zelo povdarja, izkušnjam Evropske unije na posameznih področjih razvoja in problematiki našega vključevanja v Evropsko unijo.
Pripravljenost za primerno vključevanje je pomembnaa tudi v predpri-stopnem obdobju. Posamezna geografsko zaključena območja bodo namreč deležna različnih oblik razvojnih pomoči, ki jih nudijo evropski strukturni fondi. Ali jih bomo znali izkoristititi?
Štefan Skledar, koordinator Lokalne razvojne koalicije
PROGRAM
i
Naziv prireditve
Brezposelnost in zaposlitveni projekti na Ljubljanskem barju in njegovem zaledju ob vstopanju v Evropsko unijo
Vodja/izvajalec
O  K A  L  N  A R
NAŠ LAZ - Zavod za razvoj podeželja v sodelovanju z Občino Brezovica in Republiškim zavodom za zaposlovanje
Čas izpeljave
Ponedeljek, 19. 10. ob 19.00 Kraj izpeljave
NAS LAZ, Vrhniška 1, Lukovica pri Brezovici
2
Naziv prireditve
Delavnica: Razvojni program občin Ljubljanskega barja in njegovega zaledja - nujnost pri vključevanju v Evropsko unijo
Vodja/izvajalec
NAS LAZ - Zavod za razvoj podeželja v sodelovanju z Občino Borovnica
Čas izpeljave
Torek, 20. 10. 1998 ob 19.00 Kraj izpeljave
Občina Borovnica, Paplerjeva 22 3
Naziv prireditve
Delavnica: Razvojni program občin Ljubljanskega barja in njegovega zaledja - nujnost pri vključevanju v Evropsko unijo
Vodja/izvajalec
NAS LAZ - Zavod za razvoj podeželja v sodelovanju z Občino Ig Čas izpeljave Sreda, 21. 10. ob 19.00 Kraj izpeljave
Sejna soba v stari šoli na Igu 4
Naziv prireditve
Razvojni program občin Ljubljanskega barja in njegovega zaledja -nujnost pri vključevanju v Evropsko unijo
Vodja/izvajalec
NAŠ LAZ - Zavod za razvoj podeželja v sodelovanju z Občino Dobrova - Horjul - Polhov Gradec in Kmetijsko svetovalno službo
Čas izpeljave
Četrtek, 22. 10. ob 19.00
Kraj izpeljave
Grad v Polhovem Gradcu
5
Naziv prireditve
Delavnica: Energetsko - ekološka zasnova Ljubljanskega barja z zaledjem ob vključevnju v Evropsko unijo
Vodja/izvajalec
NAS LAZ - Zavod za razvoj podeželja v sodelovanju z Občino Vrhnika in podjetjem ISPO d.o.o.
Čas izpeljave
Petek, 23. 10. ob 19.00
Kraj izpeljave
NAS LAZ, Vrhniška 1, Lukovica pri Brezovici
6
Naziv prireditve
Delavnica: Prihodnost turizma na Ljubljanskem barju in njegovem zaledju - izziv ob vstopanju v Evropsko unijo -
Vodja/izvajalec
A  Z V  O  J  N A
NAŠ LAZ - Zavod za razvoj podeželja v sodelovanju z Občino Škofljica in turističnimi društvi
Čas izpeljave
Sobota, 24. 10. ob 9.00
Kraj izpeljave
Občina Škofljica, Šmarska 3
7
Naziv prireditve
Razstava NA PRAGU LJUBLJANE - PREBUJENI Z NARAVO (turistična ponudba občin: Borovnica, Brezovica, Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Ig, Škofljica in Vrhnika)
Vodja/izvajalec
NAŠ LAZ - Zavod za razvoj podeželja v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in občinami
Čas izpeljave
Od ponedeljka 19. do nedelje 25. oktobra Kraj izpeljave
Trgovski center Interspar na Viču v Ljubljani
PODJETNIKI IN PODJETNIKI ZAČETNIKI POZOR !!!
VSAKO PRVO SREDO V MESECU OD 16H - 18H VAM OMOGOČAMO BREZPLAČNO PODJETNIŠKO SVETOVANJE V PROSTORIH ZAVODA ZA RAZVOJ PODEŽELJA - NAŠ LAZ NA VRHNIŠKI C. 1, LUKOVICA PRI BREZOVICI. ZA VAS SVETUJE ISPO D.O.O.
VPRAŠANJA, NA KATERA ŽELITE PREJETI ODGOVOR, LAHKO POSREDUJETE TUDI PO POŠTI NA ZGORAJ OMENJENI NASLOV ALI PO TELEFONU 653 - 237. ZANIMIVEJŠA VPRAŠANJA IN ODGOVORE BOMO PREDSTAVILI TUDI V NAŠEM ČASOPISU.
ODDAJA HOMO TURISTICUS
V petek 25. septembra smo s snemalno ekipo Televizije Slovenija posneli nekaj zanimivih točk naravne dediščine na našem območju. V snemanje smo zajeli naravni rezervat Mali plač pri Bevkah, reko Ljubljanico in Ribiški dom v Sinji Gorici, izvire reke Ljubljanice v Močilniku in Retovju na Vrhniki, reko Ljubljanico pri Kaminu v Bevkah, najglobje naravno jezero v Sloveniji v Podpeči, naravno znamenitost Ribnike v Dragi pri Igu in travnike ob desni strani ceste Ig - Ljubljana. V mesecu oktobru načrtujemo snemanje Ljubljanskega barja iz balona. Posneti material bo podlaga za oddajo Homo Turisticus, ki bo govorila o znanstvenem simpoziju o ohranjanju Ljubljanskega barja, ki ga bo v sredo 11. novembra organizirala Občina Vrhnika.
KOALICIJ
EVIDENCA PROSTIH POSLOVNIH PROSTOROV IN LOKACIJ
Vsi, ki razpolagate s, prostimi poslovnimi prostori in ste jih pripravljeni oddati alt prodati nam posredujte informacije na tel. oz. fax: 653 - 237, da jih bomo posredovali zainteresiranim.
EKSKURZIJA PO BARJU IN NJEGOVEM HRIBOVITEM ZALEDJU
V okviru Lokalne razvojne koalicije smo organizirali ekskurzijo po Ljubljanskem barju in njegovem hribovitem zaledju skupaj z občinami in turističnimi društvi našega območja. Na to ekskurzijo smo povabili novinarje in nekatere turistične delavce, ki si želijo več informacij z našega območja.
Ekskurzija je bila priložnost, da smo si naravne in kulturne znamenitosti občin Borovnica, Brezovica, Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Ig, Škofljica in Vrhnika pobliže ogledali in se med seboj spoznali.
S tem seje tudi naše območje vključilo v akcijo Centra za promocijo turizma Slovenije "DOBRODOŠLI DOMA" in opozorilo, da razpolaga s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi: naravne soteske, izviri, jezera, naravni rezervati in spomeniki, kulturni spomeniki (cerkve, gradovi, rojstna hiša enega največjih slovenskih pisateljev), arheološka najdišča, razgledne točke, celo jame. Po Ljubljanskem barju so možnosti za kolesarjenje, v njegovem zaledju za pohod-ništvo, poletimo lahko celo z balonom, opazujemo različne vrste ptic, obiščemo marsikatero zanimivo prireditev,...
Na začetku poti nas je pred občinsko zgradbo na Brezovici pozdravil župan Drago Stanovnik, potem pa nas je pot najprej vodila proti Bevkam, kjer smo si pod vodstvom ga. Pelan iz vrhniškega turističnega društva "Blagajana" ogledali naravni rezervat Mali plac. V Sinji Gorici, na dimniku nekdanje opekarne smo lahko opazovali domovanje bele štorklje in zvedeli kaj več o pticah na Barju, ki nam jih je predstavil g. Tekavčič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic. Na Vrhniki smo prisluhnili besedam ga. Oblak, ki je doživeto opisala življenje in delo pisatelja Ivana Cankarja. Pot smo nadaljevali mimo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, v Borovnici pa so nas pri stebru nekdanjega viadukta že pričakale članice Društva podeželskih žena "Ajda" in nas prijazno pogostile. V imenu vseh
A
udeležencev naše promocijske ekskurzije se jim prav lepo zahvaljujem. O zgodovini borovniškega viadukta je svoje bogate izkušnje na področju gradbeništva podal g. Dolšak, ki nas je popeljal tudi po svojem bogatem privatnem muzeju. Pred njim nam je razkazal tudi maketo viadukta, ki jo je naredil kar on sam. V Zabo-čevem pri Borovnici smo lahko občudovali fresko sv. Krištofa za katero trdijo, da je 150 let starejša od hrastoveljskega Mrtvaškega plesa. Po borovniški občini sta nas popeljala g. Petrovčič in g. Drašler iz Turističnega društva Borovnica. Zopet smo se z avtobusom vozili po robu Ljubljanskega barja mimo največjega še ohranjenega visokega barja blizu Goričice. O pomenu podpisanega sporazuma med barjanskimi občinami in Mestno občino Ljubljana pri razglasitvi krajinskega parka Ljubljansko barje nam je spregovorila ga. Čerček z Zavoda za varstvo okolja. Na poti do najglobljega slovenskega naravnega jezera v Podpeči smo se seznanili z delom ga. Vodopivec Rozman, ki v okviru Kmetijske svetovalne službe skrbi tudi za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Po Ižanskem sta nas vodili ga. Zgonc in ga. Jeraj. Prva že več let uspešno dela. z mladimi v okviru turističnega podmladka na OŠ Ig, druga pa si tudi prizadeva za razvoj turizma na Občini Ig. Ogledali smo si ribnike v Dragi pri Igu, ki so razglašeni za naravni spomenik. Tu dotnujc-jo mnoge redke rastline in živali. Barjanski del poti smo zaključili v Želimljem, kjer je o Finžgarjevi zapuščini in znamenitostih v občini Škofljica govorila ga. Ko-tar iz Turističnega društva Škofljica. Proti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, ki je biser kulturne dediščine smo se peljali po južni ljubljanski obvoznici. Med vožnjo nas je pozdravil tudi g. Brglez z Mestne turistične zveze Ljubljana. Na koncu naše promocijske ekskurzije smo si ogledali še grad v Polhovem Gradcu z Neptunovim vodnjakom, ki nam ga je razkazal g. Vogrinčič iz gostilne Pri Pratkarju.
Po končanem ogledu številnih znamenitosti smo se ustavili na kmetiji odprtih vrat Pri Bitencu v Brišah. Številna nova poznanstva so rodila pobudo, da se ob koncu turistične sezone ponovno srečamo in se dogovorimo za skupno delo v prihodnosti.
Ena od nalog v bodoče so tudi programi poldnevnih, enodnevnih in dvodnevnih izletov po naših občinah za goste ljubljanskih hotelov, za Ljubljančane in druge obiskovalec ter šolarje. Center za promocijo turizma Slovenije nas je v drugi polovici junija ravno z namenom, da bi turistični delavci v svoje programe vključevali tudi krajše izlete in kratke počitnice, povabil na seminar oziroma delavnico. Po predstavitvi akcije "Dobrodošli doma" smo morali udeleženci sami pripraviti konkretne turistične programe. Na koncu smo jih oddali organizatorjem, da jih bodo uvrstili na domačo stran na internetu.
Štefan Skledar, koordinator Lokalne razvojne koalicije
M ŠPORTNA
ZVEZA
VRHNIKA
Športna zveza Vrhnika razpisuje
Medobčinsko košarkarko ligo 1998/99
V tekmovanju lahko nastopajo košarkarke ekipe z območja občin Vrhnika, Borovnica, Logatec, Dobrova - Polhov Gradec - Horjul in Brezovica pri Ljubljani.
Za prijavljene ekipe lahko nastopajo igralci, ki niso registrirani za noben klub v sklopu tekmovanj, ki se igrajo v organizaciji Košarkarke zveze Slovenije.
Vse tekme bodo igralci igrali v Športni dvorani na Vrhniki, in sicer vsako soboto od 21.11.1998 naprej. Razpored tekem bo dostavljen naknadno, glede na število prijavljenih ekip.
Tekmovanje bo potekalo po enokrožnem ligaškem sistemu in pravilih Košarkarke zveze Slovenije.
Prijave sprejema ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, do 4.11.1998.
Sestanek z vodji prijavljenih ekip bo 4.11.1998 ob 17.uri v prostorih Športne zveze Vrhnika.
Prijavnina za posamezno ekipo znaša 40.000,00 SIT, ki jo boste plačali na sestanku 4.11.1998.
Šola alpskega smučanja za najmlajše
Smučarsko društvo Vrhnika bo v prihajajoči smučarski sezoni organiziralo alpsko šolo za otroke, rojene v letih 1987-1991. Suhi treningi se bodo pričeli v torek, 13.10.1998 ob 18.15 v telovadnici Partizana na Vrhniki. Suhi treningi bodo potekali enkrat tedensko ob omenjeni uri pod strokovnim vodstvom naših vaditeljev. Predhodne prijave niso potrebne, zato starši zainteresirane otroke pripeljite kar na trening. Tam boste dobili tudi vse potrebne ostale informacije.
V zimskem času, ko bo na slovenskih smučiščih sneg, bomo otroke ob vikendih z avto-
busom vozili na smučanje na najboljša smučišča, kjer bodo pod vodstvom naših vaditeljev pridobivali nova znanja o smučanju. Ker so cilji smučarskega društva tudi tekmovalni rezultati, pričakujemo predvsem dečke in deklice, ki so že samostojni na snegu, se pravi, da se lahko samostojno vozijo na žičnici in znajo samostojno skrbeti za svojo opremo.
Vse zainteresirane starše in predvsem otroke še enkrat vljudno vabimo, da skupaj z vaditelji in ostalimi člani društva doživijo lepe trenutke na snegu in spoznajo lepote tega športa.
SI) Vrhnika
Delo mladinskega odseka PD Vrhnika v šolskem letu 98/99
Po uspešno končanem planinskem taboru v Podljubelju smo stopili v novo šolsko leto.
V šolskem letu 1998/1999 bomo organizirali naslednje izlete in dejavnosti:
1. VELIKA PLANINA - 3 .oktober 1998
2. NEZNANO - 24. oktober 1998
3. KRIM - 14. november 1998
4. TRSTELJ - 5. december 1998
5. RUDNIK MEŽICA - 9. januar 1998
6. GOTENIŠKI SNEŽNIK - 30. januar 1999
7. ČEMŠENIŠKA PLANINA -13. februar 1999
8. LISCA - 13. marec 1999
9. KOMNA (ali Vršič) - 3. april 1999
K). MATA.IUR - 8. maj 1999 11. 35. PLANINSKI TABOR V
KAMNIŠKI BISTRICI - avgust
1998
Na predmetni stopnji Osnovne šole Ivana Cankarja bomo organizirali planinsko šolo. Otroci bodo spoznavali zgodovino planinstva, lik planinca, spoznavanje gorstev, gor-
sko izrazoslovje, varstvo gorske narave, nevarnosti v gorah, prehrano v gorah, vremcnoslovje, opremo planinca, gibanje v gorskem svetu, planinska pota, prvo pomoč v gorah in orientacijo. Na koncu vseh predavanj bo preizkus znanja.
V društveni pisarni na Tržaški 1 1 na Vrhniki bo v četrtek, 8. in 15. oktobra ob 20. uri razstava fotografij s taborjenja v Podljubelju.
Vabimo pa tudi vse mlade, ki radi hodite v hribe, da se nam pridružite in pridete tudi na sestanke MOPD ob četrtkih ob 20. uri.
Na koncu se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi tabora. To pa so bili:
g. Gvido Bizjak, g. Tone Garin (Blaek&Dccker Dcwalt), ga. Boža Marolt, ga.Vesna Matic, Elektro Marko Medic, ga. Damijana Mi-klavčič, ga. Irena Pleško (Kolinska), g. Primož Rus,
g. Jakob Stržinar, Športna zveza Vrhnika, Stirn, d.o.o., Gostilna Turšič, Vojašnica Ivana Cankarja Vrhnika, g. Marko Zalar, g. Franci Zottl ( Koestlin), g. Beno Žitko (SMB.d.o.o.).      MOPI) Vrhnika
SMUČARSKI KLUB VRHNIKA
TEKAŠKI KLUB COMING VRHNIKA
VABITA NA
SREČANJE ŠPORTNIKOV VRHNIKE
dne 7. novembra 1998, ob 18.00 uri
v dvorani PAVZA , Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika VABLJENI VSI VRHNIŠKI ŠPORTNIKI!!!
Za zabavo bo skrbel ansambel "OAZA" predsednik organizacijskega odbora Tomislav Grom
Balinarske novice
ŽENSKA BALINARSKA SEKCIJA
Balinarji Plešivice zopet drugI
Balinarji Plešivice res nimajo sreče. Tudi letos se jim ni uspelo uvrstiti v 1. državno balinarsko ligo. Tokrat je bila boljša ekipa Milje TELA iz Kranja, ki se je letos okrepila z bivšima članoma državne reprezentance Pelcem in Križajem. Vseeno so z uvrstitvijo na drugo mesto zadovoljni in bodo prihodnje leto zopet v boju za prvo mesto in napredovanje v 1. ligo.
Končni vrstni red:
1. Milje TELA	18	12	4	2	190-98  40 +92
2. Plešivica	18	12	2	4	160-128 38 +32
3. Alpetour	18	9	5	4	162-136 32 +36
4. Center	18	10	1	7	164-124 31 +40
5. EIS Budničar	18	7	7	4	155-133 28 +22
6. Primskovo	18	8	3	7	156-132 27 +24
7. Svoboda	18	7	3	8	145-143 24 +2
8. Duplica	18	5	6	7	137-151  21 -14
9. Fužine	18	2	1	15	93-195   7 -102
10. Gonila	18	1	2	15	78-210   5 -132 Janez Majer
Velik uspeh
Gregorja
Kogovška
V finalu državnega balinarskega prvenstva za dečke do 14 let starosti jc Gregor Ko-govšek iz Dragomerja dosegel velik uspeh z osvojitvijo tretjega mesta. Nastopilo je 8 najboljših dečkov iz vse Slovenije, ki so si udeležbo v finalu priborili po predhodnih kvalifikacijah in polfinaloma na balinišču v Ljubljani v vzhodni in v Dragomerju za zahodni del Slovenije.
Po zanimivih in kakovostnih tekmah je v finalu Tadej Prem-ru iz Ljubljane premagal Ale-na Suligoja iz Repentaborja z rezultatom 13-7, Gregor Ko-govšek pa jc v boju za tretje mesto premagal Jureta Kozje-ka iz Sneberij s 13-5.
Vseh osem nastopajočih je iz rok vodje tekmovanja g. Branka Šefrana prejelo medalje, predstavnik SD Drago-merg. Franc Kociper pa jim je podelil še praktične nagrade.
za 1. mesto
Premru - Šuligoj 13-7
Vrstni red:
1. Tadej Premru, Krim
2. Alen Šuligoj, Repentabor
3. Gregor Kogovšck, Dra-gomer
4. Jure Kozjck, Sncberje
5. Žiga Šinkovec Sncberje
6. Grega Noč, Jesenice
7. Milivoj Jenček Sovič, Postojna
v 8. Aleksander Potočnik, Železničar Postojna
Rezultati:
Polfinale:
Premru - Kogovšek 13-0 Šuligoj - Kozjck 13-3 Finale:
Kogovšek - Kozjek 13-5 Janez Majer
Sodražlca prva, Blagajana druga
Zgodilo se je tisto, kar sem predvideval v julijski številki Našega časopisa. O naslovu letošnjega prvaka Notranjske v balinanju so odločale tekme zadnjega kroga. S porazom ali neodločenim rezultatom So-dražice v gosteh v Loški dolini in zmago Blagajane na domačem igrišču proti Jezeru bi bili prvaki Vrhničani, v nasprotnem primeru pa ekipa Sodražice. Obe tekmi sta imeli čuden razplet. Tako v Ložu kot na Vrhniki (oboji so vedeli za potek tekem, saj so telefoni "peli" kot že dolgo ne) so domačini po klasičnih igrah vodili proti So-dražici oziroma Jezeru z rezultatom 6-2. V tehničnih igrah pa so igralci Sodražice zaigrali ve-
Končni vrstni red:
1. Sodražica
2. Blagajana
3. Fara
4. Loška dolina
5. Jezero 2
6. Sinja Gorica
7. Idrija
8. Dragomer
9. Tičnica
10. IUV
11. Cerkno
12. Begunje
13. Sinja Gorica
liko bolje in na koncu zmagali z rezultatom 9-7 in tako osvojili prvenstvo Notranjske. Ko so na Vrhniki zvedeli za rezultat tekme v Ložu, ki se je zaradi štirih balinišč končala prej, so močno popustili in na koncu doživeli poraz. Ekipa Sodražice bo zastopala Notranjsko na kvalifikacijah za napredovanje v 2. ligo, ki bodo oktobra v Sežani.
Z neodločenim rezultatom v zadnjem krogu je prvo letošnjo točko osvojila tudi druga ekipa Sinje Gorice. Ekipe z območja, kjer izhaja glasilo Naš časopis, so osvojile naslednja mesta: 2. Blagajana Vrhnika, 6. Sinja Gorica, 8. Dragomer, 10. IUV Vrhnika in 13. mesto Sinja Gorica 2.
12	10	1	1	126-66	31 +60
12	9	0	3	120-72	27 +48
12	7	3	2	115-77	24 +38
12	6	4	2	114-78	22 +36
12	6	4	2	105-87	22 +18
12	•5	4	3	106-86	19 +20
12	6	1	5	97-95	19 +2
12	4	5	3	102-90	17 +12
12	5	1	6	95-97	16 -2
12	5	0	7	87-105	15 -18
12	2	0	10	62-130	6 -68
12	1	0	11	60-132	3 -72
12	0	1	11	59-133	1 -74
				Janez Majer	
Í	3| 'iL
i"-	i i 4|
h*	
	ß
seüS'.ajSÍJ	
m	
Metrel Horjul v 1. ligi
Balinarski klub Metrel Horjul je v sezoni 1998 dosegel nepričakovan uspeh, saj si je z zmago v 2. državni ligi zagotovil napredovanje v 1. ligo. Derbi lige je bil prav v zadnjem krogu, 26. septembra, ko sta se v Horjulu pomerili vodilni ekipi: Metrel Horjul in Orlek Javor Pivka. Tekma seje končala z izidom 8:8, Horjulci pa so si že pred tem nabrali dovolj veliko prednost za prvo mesto. Metrel Horjul si je uvrstitev v prvo ligo priboril v postavi: Domen Likar, Igor Tominec, Mirko Kogovšek, Srečko Sedej, Branko Sedej, Anton Tominec, Pavle Kogovšek, Pavle Kogovšek, mlajši, in Erik Vončina. Z novimi igralci z idrijskega konca se je klub precej okrepil, tako da je bila letošnja sezona daleč najuspešnejša doslej, obenem pa je to tudi največji klubski uspeh notranjskega balinanja nasploh. V dveh desetletjih obstoja je balinarski klub Horjul doživel že kar nekaj uspešnih sezon. Še v času nekdanje države se mu je kot enemu redkih klubov iz Notranjske zveze uspelo uvrstiti v 1. slovensko ligo. Od tiste postave igrata le še dva igralca, v pomlajeni zasedbi pa se je Horjul jeseni leta 1994 na kvalifikacijah v Novi Gorici kot prvak notranjske lige po nekaj letih spet uvrstil v višji rang tekmovanja. Sezona 1998 je bila četrta zaporedna, v kateri je horjulski klub igral v 2. državni ligi. Prvo sezono (1995) je Horjul v 2. državni ligi odigral uspešno, saj jo je s 27. točkami končal na tretjem mestu. Naslednji dve leti pa nista prinesli takšnih rezultatov, saj seje klub komaj obdržal v 2. ligi. Zato je bilo treba pred letošnjo sezono moštvo okrepiti. To je horjul-skim balinarjem uspelo do te mere, da so se celo povzpeli na sam vrh lestvice. Med okrepitvami je v tej sezoni še posebej izstopal 18-letni Domen Likar iz Spodnje Idrije, ki je že v prvi sezoni v Horjulu postal vodilni
igralec moštva. Sicer pa je celotno moštvo predvsem v jesenskem delu prvenstva nastopalo izvrstno in nanizalo kar 11 zmag ob štirih neodločenih izidih in treh porazih. Metrel Horjul je na prvem mestu 2. lige - zahod zbral 37 točk, prednost pred drugouvrščeno Pivko pa je bila kar 5 točk.
Uvrstitev v 1. ligo prinaša ob uspehu tudi nemalo težav. Organizacijsko bo naslednja sezona zelo zahtevna, saj je nastopanje v prvi ligi od klubov povezano s potrebo po štirih igriščih, kar bo za klub največji problem. Doslej je namreč balinarski klub Horjul nastopa! na dveh igriščih pri podjetju Metrel, v prihodnji sezoni pa se bo za ligaške tekme treba preseliti. Na obstoječem igrišču bodo še naprej potekali treningi, cilj pa je tudi vrniti na igrišče čim več domačinov, ki so sc v preteklosti v večjem številu ukvarjali s tem športom. Če klubu za nastopanje v 1. ligi ne bo uspelo v sodelovanju z glavnim sponzorjem zgraditi novega šti-risteznega igrišča, bo treba vsaj eno sezono gostovati zunaj domačega kraja. Za klub je zanimiva tudi ideja o športnem parku v Horjulu, ki bo morda zaživela v novi občini. Igralska zasedba bo v novi sezoni ostala praktično nespremenjena. Zaradi finančnih omejitev bo najbrž težko pripeljati še kakšnega kakovostnega igralca, saj so odškodnine za prestope vse dražje. Jc pa zato pomembno, da bo Metrel Horjul obdržal vsaj vse sedanje igralce, s katerimi bi morda v prvi ligi vztrajal več kot eno samo sezono.
Tekmovanja in treningi v zimski sezoni so že organizirani, v vmesnem obdobju pa bo treba poskrbeti za proračun za naslednjo sezono. Vsekakor se je s tem tekmovalnim uspehom klub znašel pred zahtevnim organizacijskim zalogajem.
Janez Majer
Upokojenci
Prijateljsko srečanje -balinarski turnir v Preserju
Vsestranska dejavnost članic in članov upravnega odbora društva upokojencev Podpeč-Prescrje in ostalih dejavnih članov društva sega tudi na področje športnega ude-jstvovanja in sodelovanja z domačimi in sosednjimi društvi.
Z domačim namiznoteniškim klubom je sodelovanje res enkratno, saj se vedno večje število naših članov udeležuje tekem članske ekipe namiznoteniškega kluba Sel-da-Paek in drugih tekmovanj v Preserju. S svojo prisotnostjo in navijanjem spodbujamo domače igralec. Zelo dejavni so člani in članice, ki združujejo moško in žensko balinarsko ekipo.
Udeležujejo se tekmovanj in srečanj, ki jih organizirajo druga društva, da pa ne bi bili vedno gostje, smo sc odločili, da tudi mi organiziramo prijateljsko srečanje, balinarski turnir, in povabimo sosednja društva.
V odlični organizaciji našega društva je bila prva avgustovska sobota v Preserju balinarsko obarvana. Prizadevni člani, ki so odlično organizirali turnir, in pa članice, ki so poskrbele za vse, kar spada k takemu družabnemu dnevu, so se resnično potrudili, saj je bilo poskrbljeno za vse od jutranje kave, aperitiva, narezka, slaščic in golaža,
ki je vsem še kako prijal. Po končanem napornem turnirju se je prile-gel krajši počitek pod košatim jesenom, saj je sonce neusmiljeno pripekalo. Le najbolj zagnani pa so tekmovali še v bližanju v krog, za nagrado šunkarico, ki jo jc darovala mesarija Lajči. Zmago in salamo sta si delila domača člana, v znak spoštovanja in prijateljstva do vseh udeležencev srečanja pa smo jo razrezati in z odobravanjem vseh, češ, kako jc dobra, skupaj pojedli in zalili z žlahtno kapljico.
Popoldne se je že iztekalo, ko je v prostorih društva upokojencev še vedno odmevala pesem, ki je združila srca 'mladih' iz Rudnika, Vrhnike in Preserja.
Vrstni red turnirja:
moški
1. društvo upokojencev Prcserje
2. društvo upokojencev Vrhnika
3. društvo upokojencev Krim-Rudnik
ženske
1. društvo upokojencev Krim-Rudnik
2. društvo upokojencev Vrhnika
3. društvo upokojencev Preserje Upravni odbor društva upokojencev Podpeč-Preserje se zahvaljuje mesariji Lajči in trgovini Ida d.o.o. za gmotno pomoč. Upravni odbor društva upokojencev
Srečanje ženskih balinarskih ekip
Dne 19.9.1998 je ženska balinarska sekcija Društva upokojencev Vrhnika organizirala PRIJATELJSKO TEKMOVANJE sosednjih ženskih ekip iz društev:
1. Postojna
2. Žiri
3. Preserje
4. Borovnica
5. Krim Ljubljana
6. Društvo invalidov Vrhnika
7. Društvo upokojencev Vrhnika Tekmovanje se je zaključilo z zmago:
1. mesto: upokojenke Žiri
2. mesto: upokojenke Preserje
3. mesto: upokojenke Vrhniica
Sponzor tekmovanja je bil gostil. Marinčič Jani, za kar se mu iskreno zahvaljujemo, enako tudi za nabavo kolajn.
Zahvala gre tudi Stanovanjski zadrugi Vrhnika, za sredstva za nabavo pokalov. Društvo upokojencev Vrhnika
Ženska balinarska sekcija
Nova mladinska državna prvaka Miloš Komar in Samo Krompič.
Samo Krompič In Miloš Komar mladinska državna prvaka v balinanju med dvojicami
27. september 1998 bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovino vrhniškega balinanja. Z odlično igro v finalu mladinskega državnega prvenstva v balinanju sta Samo Krompič in Miloš Komar postala državna prvaka. V Pivki in kasneje v Zeleni dvorani v Postojni (zaradi dežja) je nastopilo 14 najboljših dvojic iz vse Slovenije, vključno z državnimi reprezen-tanti. Že z zmago v četrtfinalni skupini sta zbudila pozornost vseh prisotnih, posebno pa državnega selektorja, ko pa sta v polfinalu premagala še dvojico Čauševič - Janžič, je bilo presenečenje popolno. Tudi Rudi Dobrovoljc, vodja vrhniške dvojice, je bil ves iz sebe. Toda Samo in Miloš sta nadaljevala z odlično igro in v finalu na čas premagala še dvojico Bistrice in Tržiča z rezultatom 12 : 11 in zasluženo postala državna prvaka.
Rezultati:
Polfinale:
Bistrica - Velenje premogovnik 13 : 2
IUV Vrhnika - Lokateks Trata 13 : 8
Finale:
za 3. mesto:
Lokateks Trata - Velenje premogovnik 1 :13 za 1. mesto:
IUV Vrhnika-Bistrica 12:11 Vrstni red:
1. IUV Vrhnika (Komar, Krompič)
2. Bistrica (Bešter, Kristan, Švab)
3. Velenje premogovnik (Rednak, Moravac)
4. Lokateks Trata (Čauševič, Janžič)
P.S. Več o novih državnih prvakih pa v naslednji številki Našega časopisa.
Janez Majer
ATLETIKA
BRONASTA MEDALJA NA VETERANSKEM EVROPSKEM PRVENSTVU
Druga mladost Mlje Sterlekar
Od 11. septembra do 19. septembra je bilo v italijanskem mestu CESENATICO enajsto evropsko prvenstvo v atletiki za veterane. Med 27 slovenskimi tekmovalci je v suvanju krogle in v metu diska nastopila tudi Vrhničanka Mija Sterlekar (v mladinskih letih je bila repre-zentantka Slovenije v suvanju krogle, znana po dekliškem priimku Petavs). Nastopila je v najmlajši ženski veteranski kategoriji od 35 do 39 let in v suvanju krogle osvojila bronasto medaljo, kar je, lahko rečemo, njen največji uspeh. S to medaljo pa si je pridobila še večje zaupanje vase ter pričela po J5 letih premora zopet redno trenirati. Resnično lahko, rečemo druga atletska mladost Mije Strelekar.
Na tem evropskem prvenstvu je sodelovalo okoli 5000 atletov veteranov iz 39 držav Evrope. Razdeljeni so bili v starostne skupine, za ženske se prične veteranstvo s 35 leti, za moške pa s štiridesetimi leti. Med moškimi sta srebrni medalji osvojila bivša znana skakalca v višino Celjan Branko Vivod in Kranjčan Dušan Prezelj. Mija Strelekar je nastopila tudi v metu diska in osvojila 6. mesto med 21 nastopajočimi. Kot smo že omenili, je v suvanju krogle med 27 nastopajočimi osvojila bronasto medaljo z metom 12,71 metra, zmagovalka Nemka pa je kroglo sunila 13,47 metra. Mijin osebni rekord je iz leta 1982, ko je kroglo sunila 14,44 metra, kar je za današnjo žensko atletiko še vedno dober rezultat.
Prav gotovo pa je, da Mijo Sterlekar kot atletinjo malo poznamo, zato vam jo tudi s te strani malo bolj podrobneje predstavimo. V prijetnem razgovoru o atletiki sem ji postavil nekaj vprašanj.
• Kako seje pričela tvoja atletska kariera?
Že v osnovni šoli sem bila aktivna športnica. Ukvarjala sem se z atletiko (na šolskih tekmovanjih) in aktivno igrala košarko. Leta 1978 sem se vpisala na Srednjo tekstilno šolo v Kranju in takrat se je pričela moja aktivna atletska pot. Po priporočilu mojega učitelja telesne vzgoje g. Jakliča sem se 11. avgusta 78 vpisala v Atletski klub Triglav - Kranj. Že isto leto sem bila članica slovenske pionirske reprezentance, ki je nastopila v Celovcu - Pokal Alpe-Adria. V suvanju krogle sem osvojila IV. mesto z 8,26 m.
Mija - Marija Sterlekar z bronasto medaljo v Cesenaticu (Italija).
• V atletiki si nato ostala še tri leta. Prešla si mladinsko konkurenco do nastopov med članicami. Kakšne rezultate si dosegala v teh treh letih?
Leta 1979 sem imela najpomembnejši nastop, kot članica slovenske mladinske reprezentance sem v Foči osvojila IV. mesto z 10,42 m. Nastopila sem tudi na mednarodnem mitingu v avstrijskem Innsbrucku, ter bila v krogli L, v disku pa IV. Naslednje leto -1980, pa je bilo polno nastopov. Naj naštejem le najpomembnejše; dvakrat sem bila članica slovenske mladinske reprezentance. Nastopila sem tudi v Franciji kot članica državne - jugoslovanske reprezentance in bila V. z rezultatom 11,41 m. Istega leta sem bila tudi slovenska mladinska prvakinja v suvanju krogle 12,00 m in metu diska 36,83 m. V Celju sem leta 1981 prvič postavila slovenski mladinski rekord 12,84 m. Bila pa sem tudi državna (jugoslovanska) mladinska prvakinja v suvanju krogle z 12,76mvSenti 27.6.81.
Leta 1982 sem prešla v člansko kategorijo. Svoje nastope v članski konkurenci sem pričela uspešno. V Novi Gorici sem bila v krogli I. z 13,08 m in II. v metu diska s 30,94 m. Svoj osebni rekord sem sunila na mitingu v Kranju. Krogla je padla na tla pri 14,44 m. Nato pa sem tudi zaključila mojo športno pot za to obdobje. V treh letih aktivnega tekmovanja sem osvojila kar lepo zbirko odličij; 23 x sem stala na najvišji stopnički, 12 x sem bila srebrna in 5 x bronasta.
• Kot je razvidno si svojo prvo atletsko mladost končala že leta 1982, kaj si počela po tem letu?
Sledil je 15-letni odmor. Pa le ni bil čisto brez športa. Leta 1991 sem zgolj po naključju pričela z igranjem malega nogometa, ki pa je zatem prešlo kar na velikega. Pod imenom Ženski nogometni klub Vrhnika
smo v sezoni 1993-94 postale prve Slovenske ženske pokalne prvakinje v velikem nogometu.
• Prav leta 1997 pa se že začenja tvoja druga atletska pomlad. Nastopaš kot veteranka, dobri rezultati pa so te napeljali na redne treninge in nastope tudi v članski konkurenci. Povej nam malo več o tem obdobju?
Nezgoda, ki se mi je pripetila, mije nekako "pomagala", da sem zopet zašla na atletski štadion. Glede na mojo starost sem leta 1997 pričela kot veteranka. Prvi uspehi so prišli tako rekoč sami od sebe. Na državnem veteranskem prvenstvu v Kopru 6.7.97 sem dosegla lep uspeh. Postavila sem novi rekord v nacionalni kategoriji -krogla 11,18 m. Kmalu zatem je bilo v Celju finale atletskega pokala za Člane in članice. Nastopila sem v svoji slabši disciplini - met diska in bila V. z 32,48 m. Teden dni kasneje je bilo enako tekmovanje v Velenju, kjer sem nastopila v suvanju krogle 11,50 m in IV. mesto. Tega leta sem v veteranski kategoriji nastopila tudi v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem; ter povsod zmagovala.
Trener me je glede na moje uspehe, pričel jemati bolj resno in ne samo kot rekreativko. Pričela sem trenirati 3x tedensko Treningi in trud niso bili zaman. Na mednarodnem veteranskem mitingu v Bernu 27. 6. 98 sem v obeh disciplinah osvojila I. mesto. Na državnem članskem prvenstvu, ki je bilo v Mariboru 1. in 2.8. sem bila v metu diska III. z 38,03 in II. v .suvanju krogle z 13,28 m.
• Pričele so se priprave za evropsko veteransko prvenstvo, kako si se pripravljala?
V sklopu priprav za evropsko veteransko prvenstvo sem nastopila na mednarodnem mitingu v avstrijskem Linzu 8.8.98 in obakrat zmagala z dobrim rezultatom. Treningi so se povečali na 5 x tedensko vadbo in forma je bila v vzponu. Prišel je mesec september in z njim moja najpomembnejša tekma, XI. evropsko prvenstvo veteranov v italijanskem Cesenaticu.
Na koncu razgovora mi je še povedala: "Sama medalja mi je dala predvsem nov elan in voljo do treningov. Pripravljam se že za leto 1999, ko je dvoransko evropsko veteransko prvenstvo v Franciji. Glavni cilj pa je medalja na svetovnem prvenstvu veteranov, ki bo od 29.7.1999 do 8.8.1999 v mesu Goteshead v Veliki Britaniji. Nastopala bom tudi v članski konkurenci na tekmovanjih po Sloveniji, saj je po rezultatih boljša od mene le Nataša Erjavec. Zahvaliti pa se moram Športni zvezi Vrhni-kam, da mi omogoči uporabo fitness centra ter ostalih športnih objektov na Vrhniki. Prav v tem času pa bom tudi intenzivno iskala sponzorje za svojo nadaljno atletsko kariero, saj bom ime Vrhnika in Slovenija lahko ponesla sirom sveta, ne glede na mojih 35 let." S.S.
Butajnova v blatu
Ves vroči avgust je bil v Butajnovi hrup močnih motorjev in vonj po izpušnih plinih nekaj povsem normalnega. V pasji vročini pa je bilo v zraku moč čutiti še neko napetost, ki je dosegla vrhunec v nedeljo, 23. avgusta. Nedelja, ki se ni prav nič kaj prijetno začela, saj je prejšnji večer močno deževajo, je dala slutiti, da s prvo Motokros tekmo v Butajnovi ne bo prav veliko. Blato in slabo vreme sta organizatorju vlila strah v kosti.
Toda po vsakem dežju posije sonce in tako se je zgodilo tudi tokrat. Postopno izboljšanje vremena je vsem - gledalcem in tekmovalcem - vlilo novega upanja. Slednji so ob desetih dopoldne na uradnem treningu vedeli, da so tokrat še dovoljene napake,
čez tri ure pa bi bile bolj ali manj pogubne za dobro uvrstitev. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine: 250 ccm in 125 ccm z licenco, 250 ccm, 125 ccm, 80 ccm in 80 ccm z licenco. Odpeljati je bilo treba dve vožnji na 1300 m dolgi progi. Vsaka vožnja je trajala 10 minut plus še dva kroga. Treba pa je vedeti, da proga ne "obratuje" ravno dolgo časa, saj je sprva bil tod povsem normalen travnik last Tineta Gabrovška. Z močno voljo in entuzijazmom sta Viktor Oblak in Tine Gab-rovšek skupaj z zanesenjaki čez čas uredila progo, kakršna je danes, vmes pa so bile potrebne pogoste prostovoljne delovne ure za vzdrževanje proge in za ureditev okolice. Zaradi potrebe po organiziranosti so ustanovili Motok-lub BB (Buhc - Butajnova), ki je bil tudi tokratni organizator Motokros tekme.
Prva vožnja se je začela ob enih popoldne s startom 250 ccm in 125 ccm motorjev z licenco. V tej, zadnji skupini je sodeloval tudi domačin Matej
Oblak (Motoklub BB), ki je veljal za potencialnega favorita, saj je bila zanj proga domači teren. Vendar pa mu je športna sreča tokrat obrnila hrbet, saj je zaradi dvakratnega padca v prvi vožnji pristal v končni uvrstitvi na tretjem mestu. Druga skupina, ki je startala, so bili motorji 250 ccm brez licence. Med njimi je bil tudi šestkratni državni prvak Marjan Avbelj. Na splošno pa je med občinstvom obveljalo mnenje, da je bila ta kategorija še najboljša paša za oči, saj so bili pogosti skoki, drzno prehitevanje in hitra vožnja bili povsem normalnega. Verjetno pa je ravno zato ta skupina potrebovala tudi dvakratno zdravniško pomoč.
Naslednja kategorija je bila 125 ccm brez licence, njim pa so sledili še najmlajši z 80 ccm in 80 ccm z licenco. Zanje je bilo treba preurediti progo, saj zaradi zmogljivosti motorja niso mogli premagati strmega klanca. Po končani tekmi je bila razglasitev rezultatov; najboljši so prejeli tudi
Matej Oblak v svojem elementu
pokale. Da pa se bi veselje še nadaljevalo, je za dobro voljo poskrbel Ansambel Nagelj, gledalci pa so se lahko okrepčali. Že letos pa velja povabilo za prihodnje leto, ko bo prav tako tekmovanje.
Gašper Tominc
KOLESARJENJE
Uspelo občinsko prvenstvo In prvenstvo za pokal Roblja Trampuža
Športna zveza Vrhnika in Športno društvo LIPA iz Podlipe sta uspešno organizirala in izpeljala občinsko prvenstvo v kolesarjenju Podlipa "98 in odprto prvenstvo za pokal Robija Trampuža. Že tradicionalna dirka, je bila v nedeljo 13. septembra na progi od Razorske doline, proti Podlipi in vzpona do odcepa Šentjošt na Smrečje. To progo dolgo 8700 metrov so morali prevoziti starejši tekmovalci, mlajši kolesarji pa so imeli cilj nekoliko nižje, prt odcepu za Kajndol v dolžini 6700 metrov. Rezultati občinskega prvenstva prvih treh po kategorijah so bili naslednji:
Ženske:
1. Julka Šalamun (Vrhnika) 14.27,20 Dečki do 14 let:
1. Domen Zalar (TSK Corning) 11.09,88
,2. Jan Debevcc (TSK Corning) 11.27,82
3. Simon Bajec (TSK Corning) 12.18,60
Deklice do 14 let:
1. Mateja Mole (TSK Corning) 11.59,74
2. Ajda Mikulan (TSK Corning) 12.00,30
3. Ajda Slavec (TSK Corning) 11.00,90
Mladinci 15 do 19 let
1. Gregor Kos (Dragomer) 18. 52,00
2. Dejan Malavašič (Podlipa) 20.34,00
3. Aleš Prek (Vrhnika) 21.32,00 Člani 20 do 30 let:
1. Marjan Mesec (TSK Corning) 18.03,00
2. Miha Grom (TSK Corning) 18.22,00
3. Gorazd Berginc (TSK Corning) 18.40,00
Člani 31 do 40 let
1. Robert Kogovšek (Vrhnika) 19.01,00
2. Boris Kogovšek (TSK Corning) 19.47,00
3. Roman Rupnik (TSK Corning) 19.47,01
Veterani do 55 let:
1. Jože Justin (Corning) 23.22,00
2. Marjan Cafuta (Vrhnika) 24.11,00
3. Bogdan Grom (Povž) 26.04,00 Veterani nad 55 let:
1. Andrej Grom (Povž) 23.07,00
2. Janez Grom (Povž) 24.50,00
3. Slavko Šalamun (Vrhnika) 31.40,00
Vsi prvi trije iz vsake kategorije so prejeli medalje, najhitrejši moški Marjan Mesec (Povž - TSK Corning) pa pokal, kakor tudi najhitrejša ženska Mateja Mole (TSK Corning). Tako sta oba postala tudi najhitrejša Vrhničana med 62 tekmovalci - kolesarji.
Obenem pa je potekalo tudi odprto prvenstvo za pokal Robija Trampuža. Rezultati pa so bili:
Ženske:
1. Francka Celarc (Zapravljivček) 12.32,68
2. Julka Šalamun (Vrhnika) 14.27,20
Mladinci do 19 let:
1. Gregor Kos (Dragomer) 18.52,00
2. Luka Mihovec (Zbilje) 19.03,00
3. Gašper Ločnikar (Ljubljana) 19.40,00
Člani do 40 let:
1. Aleš Hren (Poljane) 17.26,00
2. Marjan Mesec (Corning) 18.03,00
3. Jani Prešeren (Kamnik) 18.14,00
Veterani do 55 let:
1. Jože Dovžan (Rog Franck) 19.06,00
2. Ivan Popovič (BTS Ljubljana) 19.54,00
3. Matej Mihavec (Zbilje) 20.25,00
Veterani nad 55 let
1. Andrej Grom (Povž) 23.07,00
2. Janez Grom (Povž) 24.50,00
3. Slavko Šalamun (Vrhnika) 31.40,00
Tudi tu so prvi trije iz vsake kategorije prejeli medalje, najhitrejši Aleš Hren (Poljane) pa velik pokal iz rok očeta Robija Trampuža, ki je podelil tudi medalje. Naj povemo, da je bil Robi Trampuž eden največjih mladih upov takratnih jugoslovanskih kolesarjev. Nesrečno pa je preminil na dirki za državno prvenstvo v Beogradu leta 1984. Na športni zvezi Vrhnika je tudi spominska soba v njegovo čast, kjer je možno videti vse njegove trofeje v bogati, vendar pa kratki športni karieri.
S.S.
ŠAH
Avstrijska Koroška Notranjska 13: 9
Vrhnika. V četrtek in petek, 27. in 28.8. je bilo v dvorani na Trgu Karla Grabeljška zanimivo mednarodno srečanje v šahu med selekcijama mladih Notranjske in avstrijske Koroške. Dvokrožni dvoboj je bil odigran na 11 deskah, nastopili pa so šahisti in šahistke do 10,12,14,16 in 18 let. Tempo igre je bil 2 uri za 40 potez, nato pa še 30 minut na igralca za dokončanje partije. Dvoboj je z nagovorom odprl župan Občine Vrhnika, gospod Vinko Tomšič, ki je tudi potegnil prvo potezo v partiji Eva Moser, sicer podprva-kinja Evrope pri dekletih do 16 let, Klemen Sivic. V prvem krogu se je tehtnica izrazito nagibala na stran slovenskih šahistov,ki so imeli v štirih, petih partijah nad-močne ali dobljene položaje. Potem pa se je zgodil neverjeten preobrat in naši šahisti so kar po vrsti kvarili položaje in na koncu prvi krog visoko izgubili kar 8:3. Za drugi krog je bilo veliko zanimanja, ker so slovenski šahisti napovedali revanšo. Drugi krog je že kmalu pokazal, da so avstrijski šahisti v težavah. Dokaj hitro so slovenski igralci povedli 3:1, a tudi ostale pozicije Avstrijcem niso obetale nič dobrega, čeprav so imeli v svojih vrstah kar 4 avstrijske prvake in nekaj drugouvršče-nih z državnega prvenstva. V finišu dvoboja pa so naši spet po-
fmstili in namesto visoke dosegli e minimalno zmago 6:5. Pri avstrijskih šahistih velja pohvaliti za sijajno igro zlasti evropsko vice-šampionko pri dekletih do 16 let,
Evo Moser, ki je bila za Klemena Sivica premočna nasprotnica in ga je premagala 2:0. V vrstah Notranjske je treba pohvaliti zlasti Primoža Petka, Klemena Četino in Emirja Mujanoviaea, ki so svoje nasprotnike premagali z 1,5:0,5. Soliden vtis so zapustili še Simon Jernej, Jure Zorko, Suzana Švent in Rok Hržica, ki so igrali neodločeno 1:1. Selektor avstrijske Koroške, g. Peter Lederer je bil zelo navdušen nad sprejemom, gostoljubnostjo in organizacijo dvoboja in je v zahvalnem nagovoru izrazil željo, da bi srečanja postala tradicionalna, hkrati pa je povabil slovenske šahiste v Celovec na mladinski srednjeevropski pokal, ki bo v mesecu novembru.'Zahvala pri organizaciji gre županu Vrhnike gospodu Tomšiču, ki je prevzel[pokroviteljstvo nad prireditvijo. Za razumevanje in prispevek pri sponzoriranju te zanimive mednarodne prireditve se moramo zahvaliti še Podjetjem Pleško Cars d.o.o. iz Brezovice, Trgovini Kara Vrhnika^ firmi Av-totrade d.o.o. iz Sinje Gorice, Renault Avto Centru d.o.o. Vrhnika, Trgovini za male živali in akvaristiko - podjetju Dogei in Postojnska jama turizmu d.o.o., katere direktor je s popustom pri vstopnicah omogočil avstrijskim šahistom ogled Postojnske jame. Brez njihovega prijaznega sodelovanja bi bilo srečanje precej manj odmevna in organizacija ne bi dosegla takega nivoja, kot ga je letos. Vsem iskrena hvala.
Anton Praznik
Kolesar]! horjulskega ZapravlJIvčka zmagovalci Maratona prijateljstva
V nedeljo, sedemindvajsetega septembra, je Kolesarski klub Rog - Radenska organiziral Mednarodni kolesarki maraton na relaciji Ljubljana - Trst. Maratona se je udeležilo dvajset klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Najštevilnejšo ekipo na tekmovanju, z enaindvajsetimi člani, je predstavil horjul-ski kolesarski klub Zapravljiv-ček, ki je v izredno težkih vremenskih razmerah, dežje namreč lil kot iz škafa, osvojil ekipno prvo mesto. V horjulski ekipi je sodelovala tudi Francka Celarc, uslužbenka Ljubljanske banke, kije bila najhitrejša tekmovalka med ženskami.
Kolesarski klub Zapravljiv-ček zadnja tri leta ponovno
oživlja tradicijo pred petnajstimi leti ustanovljenega Kolesarskega društva, ki je prenehalo delovati. Letos so bih horjulski kolesarji zelo uspešni tudi na Maratonu Franja, na katerem so prejeli plaketo.
V horjulski ekipi so bili: Andrej Slovša, Stanko Medved, Zdravko Zeleznik, Andrej Škof, Gašper Lešnjak, Andrej Leš-njak, Tone Kozjek, Ivan Škof, Uroš Ogrin, Janez Grdadolnik, Dušan Mašič, Janez Končan, Sandi Osredkar, Dare Caser-man, Matjaž Bohar, Marjan Starič, Dejan Petavs, Franc Medved, Zdravko Trdina in Francka Celarc.
F.B.
Na fotografiji: Del zmagovite ekipe kolesarskega maratona prijateljstva
NOGOMET
NOVO VODSTVO - NOVE ŽELJE IN CILJI
Boljši časi nogometu na Vrhniki?
Na Vrhniki je nogomet organizirana igra že od 1928. leta. Nogometni klub Vrhnika še vedno obstaja. Na skupščini dne 12. 9. 1988 smo razrešili staro skupščino in izvolili novo vodstvo. Klub je bogatejši za novega trenerja članske ekipe gospoda Jureta Elsnerja z vsemi potrebnimi licencami in želenimi odlikami, kar je pogoj za načr-
tovan kakovostni skok v okviru slovenskih lig in za sestavo pravega, vzornega in borbenega športnega kolektiva.
NEKAJ PODATKOV
Trenutno obstajajo tri selekcije: starejši in mlajši dečki (8 do 12 let), mladinci (15 do 18 let) in člani. Vseh skupaj je več
kot 60 aktivnih ljubiteljev nogometa. Pred približno desetimi leti je imel klub tudi selekcijo kadetov (12 do 15 let), njegovi člani pa so Vrhniko predstavljali v višjih ligah kot zdaj.
Zaradi pomanjkanja strokovnega trenerskega kadra so delo občasno - popoldansko in zgolj ljubiteljsko - prevzemali redki posamezniki.
Člani upravnega odbora smo si zadali dve temeljni nalogi:
1. zagotoviti kakovostno trenersko delo z ustreznimi kadri v optimalnih razmerah
2. vzpostaviti in dograjevati tako organizacijo kluba, ki bo zagotavljala vsem, zdajšnjim in novim, članom najboljše možnosti ne samo za telesni razvoj, ampak še posebno za zadovoljevanje osebnostnih, duhovnih in družbenih potreb.
RAZLOGI ZA BOLJŠI JUTRI
Imamo čudovito, nogometno igrišče. Marsikdo ga nima.
Imamo več kot zadovoljive garderobne in sanitarne prostore, pomožno igrišče, pogoje za zimsko oz. kondicijsko vadbo v opremljeni telovadnici, lep odnos in materialno ter siceršnjo podporo Zveze telesno kulturnih organizacij, občina Vrhnika.
Imamo novo izvoljene člane v skupščino in izvršni odbor kluba z veliko elana, idej in pripravljenosti za prostovoljno delo za doseganje postavljenih ciljev.
Kar pa je najpomembnejše, imamo več kot 60 mladih Vrh-ničanov, ki večkrat na teden preživijo svoj prosti čas v treningu, premagovanju telesnih na-
porov, v razvijanju športnega duha in odnosov, ki so lahko
ZELJE IN CILJI
Želimo doseči naslednje cilje:
1. Dodatno formirati kadetsko selekcijo in jo vključiti v ustrezno slovensko ligo.
2. Številčno okrepiti vse selekcije. Vključiti vsaj še 40 mladih članov.
3. Zagotoviti najkakovostnejše delo z mlajšimi in starejšimi dečki ter z mladinci.
4. Omogočiti sanacijo igrišča, kar ni bilo narejeno že 22 let.
5. Z dograditvijo zagotoviti sedeže za gledalce.
KAKO DOSEČI POSTAVLJENE CILJE?
1. Kadrovska okrepitev s tremi strokovnimi trenerji v mlajših selekcijah.
2. Optimalna razdelitev nalog med člane skupščine za pridobivanje materialne podpore oz. ustreznih zadovoljivih sredstev ter pridobitev novih aktivnih moči v skupščino oz. izvršni odbor.
3. Redno seznanjanje z aktivnostmi kluba občanov Vrhnike in okolice.
4. Vzorno sodelovanje z osnovna šolo in z Občinp.
Že vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki boste ob doseganju naših ciljev, ki so zaenkrat le še zapisane želje, začutili pripadnost tej množični telesno- kulturni dejavnosti, začutili, da so bili doseženi cilji tudi vaši.
Nenazadnje pa se zahvaljujemo za podporo že zato, ker ste članek prebrali in tako pokazali zanimanje za naša prizadevanja Člani IO
Vrhnika boljša od Dren - Dragomerja
Že v prejšnji številki Našega časopisa smo pisali, da vrhniški nogometaši igrajo v I. ljubljanski ligi, kar naj bi bil rang nekako tretja slovenska liga. V četrtem kolu te lige (MNZ - Ljubljana) sta se na igrišču v Vevčah pomerili ekipi Dren - Dragomerja in Vrhnike, ki letos prvič igrata v isti ligi. V občinskem derbiju je bil rezultat 6:3 za Vrhniko. Na igrišče v Vevčah je prišlo kar precej ljubiteljev obeh ekip, ki so videli resnično kakovosten in borben nogomet. Tekma je bila tudi precej živčna, kar je dalo še poseben čar občinskemu derbiju. Po boljši igri so slavili Vrhničani z rezultatom 6:3. Za Vrhniko sta gole dosegla dva igralca, oba po tri, in to Almir Fetič in Dein Jušič. Za ekipo Dren - Dragomer pa Gruden, Hudin in Novak. Ekipa Vrhnike je v šestih kolih dosegla naslednje rezultate in je v sredini lestvice: Vrhnika : Jezero (Zbilje) 1:1 Kamnik : Vrhnika 0:4 Vrhnika : Dolomiti (Dobrova) 0:3
Dren - Dragomer : Vrhnika 3:6
Vrhnika: Ihan 0:1 Cerknica : Vrhnika
Po več kot 25 letih se je k vrhniškemu nogometu vrnil Jure Elsner kot trener, saj je bil prej igralec takratnega vrhniškega USNJARJA.
Do konca jesenskega dela sezone bodo na domačem igrišču v Športnem parku na Vrhniki odigrali še tri tekme in vabijo vse ljubitelje nogometa na ogled tekem:
10. oktober Vrhnika : Jevni-ca (ob 15.30)
24. oktober Vrhnika : Bela krajina (Črnomelj) (ob 15.30)
21. oktober Vrhnika : Radomlje (ob 13.30). S.S.
Mednarodni nogometni turnir v Bistri_
Marljivi športni delavci ŠD Bistra so organizirali mednarodni turnir v malem nogometu za pionirje, ki se gaje udeležilo 5 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Po zanimivih in kakovostnih tekmah so v finalu gostje z Reke premagali NK Borovnica šele po streljanju enajstmetrovk z rezultatom 8-7, saj se je po rednem delu tekma končala neodločeno 1-1, v boju za tretje mesto pa so bili mladi igralci ljubljanske Olimpije boljši od domačinov in zmagali 6-0. Vsem nastopajočim ekipam je pokale in medalje podelil predsednik ŠD Žaba g. Andrej Hvalica.
Vrstni red:
1. NK Grbci - Reka (Hrvaška)
2. NK Borovnica
3. NK Olimpija
4. ŠD Žaba
5. NK Vrhnika
Janez Majer
OLMN Vrhnika
Z začetkom novega šolskega leta se je začel tudi drugi del v občinski ligi malega nogometa, v katerem je bilo kar nekaj presenečenj. Svojo prvo zmago so dosegli Bevčani, ki so v "Mo-rostarskem" derbiju tesno premagali igralce ŠD Blatna Brezovica z rezultatom 8:7. Z dobro igro v 10. krogu so mladi Sinjegoričani odščipnili točko favoritu lige ekipi ŠD Dragomer Kociper', v podlipskem derbiju pa so "Gostilničarji" še drugič premagali igralce domačega ŠD Lipa. Brez zmage v drugem delu so samo še "Žabarji" iz Bistre, ki so tudi na lestvici padli s tretjega na peto mesto. O zmagovalcu lige bo odločala tekma zadnjega kroga med ŠD Dragomer Kociper in ekipo Gostilna Jurca v Dragomerju.
Rezultati:
8. krog: •
ŠD Sinja Gorica - ŠD Povž 2-1
ŠD Blatna Brezovica - ŠD Dragomer Kociper 2-11
Gostilna Jurca - ŠD Bevke 21-1
ŠD Lipa - ŠD Žaba 4-2
9. kreg:
ŠD Lipa - ŠD Sinja Gorica 16-0 ŠD Žaba - Gostilna Jurca 2-3 ŠD Bevke - ŠD Blatna Brezovica 8-7 ŠD Dragomer Kociper - ŠD Povž 3-0
10. krog:
ŠD Sinja Gorica - ŠD Dragomer Kociper 1-1 ŠDPovž-ŠD Bevke 3-1 ŠD Blatna Brezovica - ŠD Žaba 7-5 Gostilna Jurca - ŠD Lipa 3-1
11. krog:
Gostilna Jurca - ŠD Sinja Gorica 7-0 ŠD Lipa - ŠD Blatna Brezovica 3-3 ŠD Žaba - ŠD Povž 1-1 ŠD Bevke - ŠD Dragomer Kociper 4-14
12. krog:
ŠD Sinja Gorica - ŠD Bevke 2-0
ŠD Dragomer Kociper - ŠD Žaba 3-2
ŠD Povž - ŠD Lipa 6-3
ŠD Blatna Brezovica - Gostilna Jurca, tekma je preložena. Vrstni red po 12. krogu:
1. ŠD Dragomer Kociper	12	10	2	0	80-29	32	+51
2. Gostilna Jurca	11	9	0	2	81-13	27	+68
3. ŠD Lipa	12	6	1	5	61-44	19	+ 17
4. ŠD Sinja Gorica	12	5	1	6	21-53	16	-32
5. ŠD Žaba	12	4	3	5	41-25	15	+ 16
6. ŠD Povž	12	4	3	5	30-41	15	11
7. ŠD Blatna Brezovica	11	2	2	7	43-84	8	-41
8. ŠD Bevke	12	1	0	11	31-99	3	-68
•						Janez Majer	
TENIS	K E		N	O v	1 C	E	
Prvenstvo Vrhnike v tenisu
Članska ekipa Vrhnike med občinskim derbijem z ekipo Dren - Dragomer na igrišču Slavijo - Vevče
V začetku septembra je Teniški klub Vrhnika organiziral občinsko prvenstvo v tenisu za posameznike. V sedmih različnih starostnih kategorijah je nastopilo prek 80 tenisačev, ki so prikazovali zanimiv in borbeni tenis. Preseneča pa majhna udeležba, predvsem pri obeh mlajših kategorijah, pa tudi starejših tenisačev je iz leta v leto manj. Zato bodo morali organizatorji občinskega prvenstva tekmovanje pripraviti bolj privlačno in zanimivo za vse igralce in tudi ljubitelje tenisa. Kot večni spremljevalec tenisa lahko rečem, da je bilo pred nekaj leti občinsko prvenstvo vrhunec igre z rumeno žogico na Vrhniki.
Vsi občinski prvaki so prejeli pokale, do četrtega mesta pa še medalje. Vrstni red, po posameznih kategorijah, je bil naslednji:
Dečki do 14 let (8 tekmovalcev):
1. Peter Veselinovič (Drenov Grič)
2. Primož Jurca (Vrhnika)
3. David Debevec (Vrhnika)
4. Dimitrij Debevec (Vrhnika)
Mladinci do 18 let (8 tekmovalcev):
1. Miha Gregorin (Dragomer)
2. Goran Nagelj (Vrhnika)
3. Janez Krašovec (Vrhnika)
4. Anže Slabe (Vrhnika) Člani do 35 let (25 tekmovalcev)
1. Sandi Petkovšek (Vrhnika)
2. Aljoša Kucler (Drenov Grič)
3. Peter Kavčič (Vrhnika)
4. Aljoša Seljak (Vrhnika) Člani do 45 let (16 tekmovalcev)
1. Zdene Božič (Vrhnika)
2. Viktor Razdrh (Vrhnika)
3. Vinko Bizjak (Vrhnika)
4. Dejan Mesec (Stara Vrhnika)
Veterani nad 45 let (14 tekmovalcev)
1. Rale Brajkovič (Vrhnika)
2. Milan Volk (Vrhnika)
3. Jože Prvinšek (Vrhnika)
4. Jože Molk (Verd) Ženske (mlade):
1. Maruša Šerjak (Dragomer)
2. Damjana Vrenjak (Verd)
3. Sabina Dolenc (Vrhnika) Ženske (starejše):
1. Majda Šrnigoc (Vrhnika)
2. Marta Božič (Vrhnika)
3. Joži Malavašič (Vrhnika)
S.S.
Gledalci, navijači, sponzorji - hvala!
Ni še dolgo tega, ko smo vsi uživali ob tekmah namiznoteni-škega kluba Selda-Pack Preserje v rednem delu prvenstva 1997/1998, nato pa tekme v 'play-offu' vse do finalnih obračunov z Maximarket Olimpijo, ki so bili zanimivi, vedno razburljivi, kakovostni, izčrpajoči za igralce, prav tako pa tudi za gledalce in navijače namiznote-niškega kluba Selda-Pack Preserje, kateri so dajali tekmam pravo vzdušje in razpoloženje, ki je tudi igralce poneslo do tako velikega uspeha.
Že druga tekma v 'play-offu' z Radgono v Radgoni je bila tako privlačna in zanimiva, da smo organizirali ogled in avtobusni prevoz. Polnemu avtobusu namiznoteniških zanesenjakov, kateri so priredili res enkratno vzdušje na tekmi z Radgono, bo izlet ostal v lepem spominu, saj so si med potjo ogledali mlin na Muri, po tekmi pa smo odšli na Staro goro, ker so nam prijazni domačini pripravili pravo pojedino ter ogled mlina na veter in vinske kleti. Za vse to sta poskrbela gospod Darko Selan in podjetje Seida-Pack, zato se jima še enkrat zahvaljujemo.
Vse tri finalne tekme, tako v Preserju kot v Ljubljani, so bile polne pohval gledalcev in strokovnjakov namiznoteniške igre,
saj takih bojev v 'play-offu' še ni bilo. Velika vročina, vlaga, večkraten izpad električnega toka (na prvi tekmi v Preserju), slabi pogoji za gledalce (ni tribun, ločenih sanitarij) so negativne strani finala, toda to je višja sila, o kateri bo potrebno razmišljati tudi v prihodnje in zagotoviti boljše pogoje za igralce in za večje število gledalcev.
Čestitke Olimpiji za osvojitev naslova, iskrene čestitke pa tudi vsem našim fantom in trenerjem za dosežen uspeh. Biti žvi-ceprvak' Slovenije je uspeh, ki ga marsikdo želi. Posebno zahvalo zaslužijo vsi gledalci in pa navijači kluba, ki so nas vzpodbujali in bodrili na vseh tekmah, ob koncu pa izročili našim igralcem prekrasen 'pokal' s podpisi vseh, katerega je izdelal Jože Možek in bo krasil vitrine kluba ter spominjal na najuspešnejšo sezono v zgodovini kluba do sedaj.
Rad bi se zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem kluba za pomoč in sodelovanje, Janezu Cimpermanu za snemanja in pripravo kasete, vsem članom, sorodnikom in ostalim za pomoč pri organizaciji tekmovanj z željo, da bi tudi v naslednjih sezonah pisali o uspehih na-miznoteniškega kluba Selda-Pack iz Preserja.
Igor Petrovčič
Tenisač leta 1998 je Peter Kavčič
Na zadnjem turnirju teniške sezone na Vrhniki so podelili tudi pokale za najboljše tri tenisače na Vrhniki v letu 1988. Po posebnem točkovanju petih turnirjev v občini Vrhnika je bil naslednji vrstni red:
1. Peter Kavčič 70 točk
2. Aljoša Seljak 59 točk
3. Aljoša Kucler 55 točk
4. Role Brajkovič 47 točk
5. Sandi Pctkovšck 45 točk
6. Zdene Božič 42 točk
7. Milan Volk 40 točk
8. Uroš Jereb 30 točk
9. Dejan Mesec 25 točk
10. Marko Veselinovič 20 točk
11. Viktor Razdrh 20 točk. Točke je prejelo 66 tenisačev,
vseh turnirjev pa seje udeležilo več kot 199 tekmovalcev iz naše občine ter od drugod.
Prvi je tako postal Peter Kavčič, ki je prejel tudi velik prehodni pokal. Zelo viden napredek je pokazal tretji, Aljoša Kucler, ki bi lahko bil celo prvi, če bi se udeležil zadnjega turnirja.
S. S.
Po točkovanju petih turnirjev je bil drugi /od leve! Aljoša Seljak, prvi s prehodnim pokalom Peter Kavčič in vse boljši tretji Aljoša Kucler.
KONČNI TENIŠKI TERMINI
YELLOV PUB
Vrhniški tenisači so končali teniško sezono s tradicionalnim turnirjem posameznikov za pokal gostilne YELLOV PUB. Termin je bil v petek, 18. 9., in v soboto, 19. 8., na igriščih Teniškega kluba Vrhnika, katerega seje udeležilo 27 tenisačev, ki so bili razdeljeni v mlajši in starejši starostni razred. V pol-finalu mlajšega dela sta se pomerila Peter Kavčič in Aljoša Seljak. V izzenačeni igri jc bil boljši prvi in zmagal z 9:8/7: 5. Pri starejših tekmovalcih pa jc Rale Brajkovič premagal Milana Volka z 9 : 5.
Tako sta se v finalu obeh skupin pomerila P. Kavčič in R. Brajkovič. Zmagal jc mlajši z 9 : 6 in tako osvojil pokal gostišča YELLOV PUB, ki ga je podelil lastnik Matej Jakus.
Vsi prvi štirje so prejeli pokale in praktične nagrade.
S.S.
Nova tekmovalna sezona 1998/1999
Se vedno polni spominov na zaključek sezone, ki je bila, kot vsako leto, popestrena s piknikom, smo člani izvršnega odbora namiznoteniškega kluba Selda-Pack na svoji redni seji razpravljali in sprejeli načrte za novo tekmovalno sezono 1998/ 1999, ki sc je pričela že v zadnjih dneh avgusta.
Potrebno je bilo uskladiti termine za priprave, trenerski in igralski sestav, kandidirati na razpisu tekmovanj Namiznoteniške zveze Slovenije v sezoni 1998/1999 ter urediti in uskladiti še mnogo obrobnih stvari, ki so še kako pomembne za dobro delovanje kluba.
Ker je obdobje priprav še kako pomembno, smo se odločili, da osnovne priprave opravimo, tako kot v lanskem letu, na Rakitni. Odlični pogoji v mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, odlični tereni za nabiranje moči in kondicijc, čeprav nekateri težko dostopni, dobra zunanja igrišča, plezalna stena in ceste za kolesarjenje so vzrok, da smo zvesti Rakitni, je po zaključku priprav dejal kondi-cijski trener v klubu Zdenko Zalar, ki je bil z delom in pristopom igralcev zadovoljen, na vseh pa sta se videli utrujenost in izčrpanost, ki sta prisotni po tednu naporne vadbe.
S pripravami bomo nadaljevali v dvorani, ker bo potrebno čimprej pridobiti pravi občutek, popraviti čimveč napak in izpolniti načrt, ki ga jc pripravil glavni trener Jernej Za-jaznik.
Najboljši so se udeležili tudi republiških priprav v Novi Gorici, nato pa še v Kranjski Gori, kjer so se pripravljali s skupino igralcev iz Italije, ki jih vodi bivši slovenski igralec, sedaj pa trener Jože Urh.
Pripravljalno obdobje je hitro miniio. Najmlajše je čakalo konec avgusta tradicionalno tekmovanje v Murski Soboti, ekipno so bili mlajši puionirji na 3. mestu, članska ekipa pa jc nastopala na evropskem pokalnem tekmovanju Nancy Evans z ekipo Middelburg na Nizozemskem, kjer je bil rezultat tesen za domače 4:3. Nastopili smo brez Pan Weija.
Domača tekmovalna sezona se je pričela s prvim odprtim turnirjem za člane in članice 12. septembra 1998 v Zgornjem Kašlju pri Zalogu. Prva slovenska namiznoteniška liga pa seje pričnela 19. septembra 1998, prvo tekmo smo igrali doma z ekipo Radelj in zmagali s 6:3.
Igor Petrovčič, predsednik namiznoteniškega kluba Selda-Pack Preserje
Razpored tekem namiznoteniškega kluba Seida Pack Preserje - sezona 1998/1999
V prvem delu sezone igra ekipa v prvi slovenski namiznoteni-ški ligi po sledečem razporedu:
17. oktobra 1998 - Era-Tempo Velenje : Selda Pack Preserje
24. oktobra 1998 - Selda Pack Preserje : Krka Novo mesto
14. novembra 1998 - Moravske toplice Sobota : Selda Pack Preserje
17. novembra 1998 - Selda Pack Preserje : Vesna Imaq Zalog
5. decembra 1998 - Maximarket Olimpija : Selda Pack Preserje
9. decembra 1998 - Selda Pack Preserje : Križe
Ekipa namiznoteniškega kluba Selda Pack Preserje igra vse tekme ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Preserje.
Tenis
v Borovnici
Vse večje Borovničanov, ki jim tenis postaja priljubljena rekreacija in družabno srečanje. Na teniških igriščih v Borovnici vadi vedno več krajanov.
Starejše dečke in deklice že drugo leto zapored dvakrat na teden trenira učitelj tenisa, Dušan. Pozimi vadijo v šolski telovadnici in na pokritih igriščih v Ljubljani, sicer pa na urejenih igriščih v Borovnici. Mlajši dečki in deklice pa vadijo enkrat na teden po uro in pol.
Letos je pri TVD Partizan registrirana tudi Teniška sekcija. Tenisači si želijo, da bi se v prihodnjem letu organizirali, plačevali članarino...
V septembru, mesecu športa, je Športna zveza v sodelovanju z družino Petrič organizirala več turnirjev.
Deževna sobota je preprečila tekmovanje veteranov. Turnir so tako izvedli v nedeljo, 13. 9., v lepem sončnem vremenu. Igre posameznikov so bile privlačne in precej izenačene. Prvo mesto je osvojil Jože Debevec, na drugo se je uvrstil Zvone Volk, tretji pa je bil Gašper Petrič.
Občinsko tekmovanje dečkov in deklic je potekalo v petek, 17. 9., v popoldanskih urah. Starejši so pokazali veliko znanja in taktike v medsebojnih srečanjih. Zmagovalka turnirja je bila Nina Debevec, kije premagala vse, tudi starejše dečke. Prvo mesto pri fantih je osvojil Tomaž Demšar, drugi je bil Matej Jenko, tretji pa Luka Repar. Tudi mlajši , ki so igrali mini tenis, so se morali zelo potruditi, da so čim večkrat odbili žogico. Medalje je vsem udeležencem turnirja podelil g. Gašper Petrič.
Vrstni red mlajših deklic je bil naslednji: 1. mesto: Barbara Jenko, 2. mesto Kaj a Vidic in 3. mesto Tej a Lešnik.
Pri mlajših dečkih pa je zlato medaljo osvojil Anže Pristavec, srebrno Gašper Čerin in bronasto Lovro Lančič.
V soboto pa je bil občinski turnir v moški in ženski kategoriji. Tekmovanja so se udeležili krajani Borovnice, ki so v medsebojnih srečanjih pokazali veliko znanja in borbenosti. Igrali so po izločilnem sistemu in sicer en set do devet dobljenih nizov.
Prvič je bilo prijavljenih tudi pet predstavnic ženskega spola, ki so prav tako prikazale zanimive igre. V večernih urah, je ob prijetnem vzdušju pokale podelil gospod Hazim Frljak, predsednik Športne zveze v Borovnici.
Uvrstitve moških: 1. mesto: Borut Petrič, 2. mesto: Zvone Volk in 3. mesto Timotej Gala.
Uvrstitve žensk: 1. Nina Debevec, 2. Zdenka Petrič in 3. Vesna Škrbec.
Organizatorja turnirjev, gospod Petrič in Športna zveza Borovnica zaslužita vse priznanje za odlično organizacijo.
Upam, da bo naslednje leto še več Borovničanov, ki bodo vzeli teniški lopar in se udeležili turnirja.
ŠE TOLE OBVESTILO:
Če želite starši vpisati svojega otroka v teniški tečaj, pokličite gospoda Dušana Gerloviča na telefonsko številko 1534 204 in izvedeli boste vse potrebno.
Za proste termine na teniških igriščih pa pokličite na telefonsko številko 747-036 in boste dobili vse informacije.
Marjana
KARATE klub VRH - VPIS
Termini treningov najštevilnejšega kluba borilnih športov na Notranjskem
TRENERJI: Jure Obreza. Simon Caserman, Luka Malavašič, Sašo Weixler, Janez Obreza, Boris Peček, Simon Pečkaj (poleg tega vas korigirajo trenerji pripravniki)
Zunanji trenerji: trenerji KBZS, trenerji prijateljskih klubov, sparing partnerji...
Uspešno sezono in prijetno sodelovanje želimo: Davidu Na-godetu, Marku Magdiču, Davorinu Gabrovcu, Mihi Borštniku, Marjani Jularič, Mihi Božiču, Urošu Rozmanu.
VRHNIKA: Razpored treningov borilnih športov na Vrhniki
Dokončni termini za sezono 1998/99 so:
stroj. Jure Obreza, Janez Obreza, pomagali pa jim bodo številni mladi trenerji pripravniki.
(Redni treningi: TO 19:00-20:1)0. ČE 19:00-20:00, SR 20:30-21:301.
Vpis KARATEJA na rednih treningih (glej razpored) v OŠ na Vrhniki in drugih osnovnih šolah traja do četrtka, 22. oktobra!!!
2. KARATE - Program drugih interesnih dejavnosti KARATEJA na šolah v občini VRHNIKA in bližnjih občinah je naslednji:
BEVKE - Po: 16:30 - 17:00 (OŠ Bevke) - Pe: 16:00- 17:00
DOBROVA - Po: 18:00 - 19:00 (Spodnja OŠ) - Sr: 18:30 - 19:30
LOG - To: 15:00 - 16:00 (OŠ Log Dragomer)
DRAGOMER - Če: 16:00 - 17:00
DRENOV-Sr: 16:30- 17:30 (OŠ Drenov Grič)
STAROVRHNIŠKI ŠPORT
urnik		PONEDELJEK TOREK	SREDA	ČETRTEK
17:30 -	19:00	A) KARATE		A) KARATE
I.		tradicionalni		tradicionalni
19:00 ■	20:00	C) KICKBOX     B) KARATE	C) KICKBOX	B) KARATE
		športni		športni
20:30 -	21:30		A), B) KARATE,	
II.			C) KICKBOX	
INFORMACIJE: 655-593 (POPOLDNE) ali na rednih treningih KKk VRH
I. - razredna stopnja Osnovne šole Ivana Cankarja, Tržaška 2 na Vrhniki (nasproti Kluba Naupor-tus)
II. - velika telovadnica Partizan (nasproti knjižnice in prodajalne IUV)
* v vsakem terminu je več ločenih skupin - začetniki, nadaljevalci in rekreativci
1. KARATE (na Vrhniki): BREZPLAČNO 5 x na teden!!! - interesna dejavnost (glej A3 rumene plakate).
A) Tradicionalni karate stil sho-tokan bo letos vodil domačin mojster tradicionalnega karateja g. Boris Peček, ki smo ga povabili k sodelovanju iz ljubljanskega kluba KIMON. Lahko se pohvali z mnogimi urami terenskega dela in s številnimi gojenci karateja, ki jih je vzgojil (od otrok, rekreativcev, karateja pa je učil tudi vojake v vrhniški vojašnici, Mostah,...) Študira na fakulteti za šport in je tako ali tako zapisan športu. (Redni treningi: TO 17:30-19:00. ČE 17:30-19:00, SR 20:30-21:30).
B) Športni karate bodo letos vodili vaši stari trenerji: dipl. inž. biol. Simon Caserman, dipl. inž.
Rolkanje Vrhnika 98
■ Vb
GRIC-Pc: 17:30-18:30 HORJUL - Po: 17:00 - 18:30 (OŠ Horjul)
Za vse podrobnejše informacije se obrnite na koordinatorja, mojstra karateja g. Borisa Pečka, tel: 653-835.
2. KICKBQX:
Treningi bodo potekali trikrat na teden - 2 tehnična treninga in 1 borbeni trening. Vodili jih bodo trenerji: Janez Obreza, Sašo Weixler, Luka Malavašič in Jure Obreza. V naših tekmovalnih vrstah sc bo letos pojavil tudi David Nagode, k še boljšim treningom pa nam bodo pomagali kickbox tekmovalci iz različnih krajev Slovenije, ki študirajo v Ljubljani.
Ker se zanimanje za KICKBOX močno povečuje tudi v Ljubljani in ker vse več tekmovalcev KBZS študira v Ljubljani, smo se odločili, da spomladi ali najpozneje v jeseni priredimo tečaj KICKBOX-a tudi zunaj naše občine ob mentorski pomoči g. Miklavčiča. Naš klub je edini uradni KICKBOX klub v ljubljanski regiji, kije uradno priznan s strani KBZS in tovrstnih evropskih zvez. Če se vpišete v kateri koli ljubljanski "breoboks", zagotovo ne boste mogli tekmovati v disciplinah SEMI, LIGHTin FULL CONTACT, za katere ste se odločili.
Zato dobivamo mnogo klicev in vzpodbud iz Ljubljane in okolice, naj to dejavnost razširimo tudi v Ljubljano (glej rdeče A3 plakate). (Redni treningi: PO 19:00-20:00. SR 19:00-20:00, SR 20:30-21:30.)
Vpis KICKBOX-a na rednih treningih (glej razpored) na Vrhniki traja do srede, 21. oktobra!!!
3. SAMOOBRAMBA:
Treningi so primerni za vse vrste ljudi, od tistih, slabše pripravljenih - rekreativcev, pa tudi za zahtevnejše športnike, ki od sebe zahtevajo dosti več in sc preizkušajo tudi na tekmovanjih. Za rekreativce bo poskrbljeno z lažjo obliko treninga in več elementi učinkovite SAMOOBRAMBE. Zainteresirani, ki bi sc želeli vpisati na tečaj SAMOOBRAMBE za moške in ženske vseh starostnih skupin od 15 do 55 let (meti, prijemi, udarci, parterna tehnika) naj se javijo po tel; 655-593 (popoldne). Bojazen pred poškodbami na treningih SAMOOBRAM-BEje neupravičena, saj poškodb pri naši metodi treninga sploh ne poznamo, kar pa ne pomeni, da SAMOOBRAMBNE tehnike niso učinkovite.
Vpis SAMOOBRAMBE na Vrhniki traja do četrtka, 22. oktobra!!!!
Vabljeni v prostore za trening KK VRH, ki so ogrevani in urejeni ter opremljeni s slaeilnieami. Čakajo vas izkušeni trenerji, ki vam bodo pri vpisu na voljo s svojimi nasveti in odgovori na vaša vprašanja. Na trening v sredo v Partizan vabimo tudi selekcijo KK VRHNIKA, ki tekmovalno trenira borbe in kate vključno z vaditeljem, saj lc-ti letos niso mogli dobiti večje telovadnice. Namenili jim bomo svoj prostor, lahko pa se nam na treningu tudi pridružijo v skupni izmenjavi znanja. Srčno upamo, da bomo s tem dejanjem odpravili vsa nesoglasja med kluboma in ustavili zgodbice o blatenju drug drugega.
KK VRH Vrhnika
Odločite se za kakovost!!!
LEP ŠPORTNI KARATEJSKI POZDRAV
19. gozdni tek Ulovka
Športno društvo Povž Stara Vrhnika organizira v nedeljo, 18. oktobra 1998, s pričetkoni ob 10. uri tradicionalni Gozdni tek Ulovka. Start in cilj sta pri brunarici IUV. Tekmovalci se bodo pomerili v 14 kategorijah, in to na 500, 1300, 7000 in 14000 m dolgi progi. Startnina je 1000 SIT za starejše in 500 SIT za mladino. Vsak tekmovalec bo prejel tudi majico 19. teka in topel napitek.
Med ženskami je na Planino najhitreje pritekla Anja Mikulan, med moškimi pa Matej Krabs.
Oče Robija Trampuža je podelil pokale najhitrejšim trem kolesarjem: Alešu Hrenu kot najhitrejšemu za pokal Robija Trampuža, Mateji Mole za najhitrejše dekle na občinskem prvenstvu in prav tako Marjanu Mesecu za kot najhitrejšemu Vrhničanu.
Uspeh kolesarjev ŠD Povž
Športna zveza Vrhnika-in Športno društvo Lipa sta v nedeljo, 13. septembra, organizirala kolesarsko dirko za Občinsko prvenstvo in Memorial Robija Trampuža.
Kolesarji Športnega društva Povž so dosegli lep uspeh, saj sta Marjan Mesec in Andrej Grom osvojila prvo mesto v svojih kategorijah na Občinskem prvenstvu, medtem ko je bil Janez Grom drugi, Bogdan Grom tretji, Bojan Mesec četrti, Dare Caserman šesti in Boris Bole osmi.
V dirki za Trampužev memorial je med veterani zmagal Andrej Grom pred Janezom Gromom, Bogdan Grom je bil osmi.
Med člani je bil Marjan Mesec drugi, Bojan Mesec sedemnajsti, Dare Caserman dvanajsti in Boris Bole dvaindvajseti.
1. gorski tek na Planino
Športno društvo Povž Stara Vrhnika je v nedeljo, 20. septembra, organiziralo 1. Gorski tek na Planino. Start teka je bil pri Domu krajevne skupnosti na Stari Vrhniki, cilj pa pri planinski koči na Planini. Proga je bila dolga 3480 m, z višinsko razliko 419 m.
Teka seje udeležilo 64 tekmovalcev iz vse Slovenije.
Najboljši Vrhničan, Miha Grom, drugI
Smučarji tekači so v polnih pripravah na novo smučarsko sezono. Svoje trenutne sposobnosti pa merijo tudi na suhih tekmah z rolkarni. Tako je bila v soboto, 26. septembra, na Vrhniki že tretja tekma smučarjev tekačev na rolkah, ki je tudi na programu tekmovanj na državnem nivoju. Sobotne tekme se je udeležilo 117 tekmovalcev iz številnih znanih slovenskih tekaških klubov ter enega hrvaškega kluba. Organizator tradicionalnega Odprtega prvenstva Vrhnike v teku z rolkarni je bila Športna zveza Vrhnika, izvajalca pa sta bila TSK Corning Vrhnika in ŠD Povž s Stare Vrhnike. Kot vemo, je bila prejšnja leta proga speljana kot vzpon na Ulov-ko. Letos pa so tekači na rolkah prvič tekli v prelepi Podlipski dolini. Člani in mladinci so tekli na daljši, 8700 metrov dolgi progi od odcepa za Razorsko dolino do odcepa za Šentjošt. Starejši dečki in deklice ter vse kategorije žensk pa na 4900 metrov dolgi progi od športnega jgrišča v Podlipi do odcepa za Scntjošt. Najmlajši pa so morali preteči 1500 metrov od športnega igrišča do odcepa Kajndol.
V odsotnosti najboljših slovenskih smučarjev tekačev, ki se že pripravljajo na snegu v tujini, je progo najhitreje pretekel Janez Ožbolt, reprezentant v biatlonu. Odličen drugi najhitrejši čas pa je dosegel Miha Grom, član domačega kluba Corning. Vsi prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje. Prav vsi tekmovalci pa enolončnico, ki sojo vsi pohvalili.
Rezultati pa so bili naslednji:
Najkrajša proga: mlajši dečki (22)
1. Matej Brvar (TSD Olimpi-ja) 7.09,7
2. Matej Čebašek (TSK Bled) 7.17,9
3. Klemen Gradišar (Kranj) 7.22,2
11. Domen Klemen in 12. Matic Kogovšek (oba TSK Corning)-
Mlajše deklice (lo)
1. Polona Mihevc (TSD Olim-pija) 7.47,3
2. Maja Rimahazi (TSK Bled) 8.01,4
3. Nina Rimahazi (TSK Bled) 8.04,5
5. Tinka Petrovčič (TSK Corning).
Krajša proga: starejši dečki (19)
1. Nejc Premrov (TSK Valkar-ton) 17.21,1
2. Miha Preveč (TSK Valkar-ton) 17.51,1
3. Aljaž Cajher (TSK JUB Dol) 18.09,0
6. Domen Zalar in 9. Jan Debevec (oba TSK Corning).
Starejše deklice (18)
1. Lea Pergovnik (TSK Val-karton) 19.10,7
2. Vesna Fabjan (Kranj) 19.28,8
3. Mateja Mole (TSK Corning) 19.44,0 in
6. Anja Mikulan (TSK Corning). Mlajše mladinke (10)
1. Martina Moharič (Kranj) 18.54,8
2. Polona Brišar (TSD Olim-pija) 19.05,5
3. Tina Jurjevčič (TSK Corning) 20.25,6.
Ženske (2)
1. Jera Rakovcc (Kranj) 28.57,6
2. Anamarija Stipaničič (Bu-dučnost CRO) 31.24,1.
Veterani (4)
1. Marjan Krajnik (Kobarid) 19.50,8
2. Boris Juh (Ljubljana) 25.08,4
3. Lado Černivec (Ljubljana) 31.46,4
4. Janko Muha (IL Bistrica) 32.18,3.
Daljša proga: mlajši mladinci (17)
1. Nejc Brodar (Kranj)
23.38,6
2. Damjan Brus (TSK Valkar-ton) 23.39,5
3. Igor Jesenovec (TSD Olim-pija) 23.48,3.
Starejši mladinci (5)
1. Jožko Mehle (TSD Olimpi-ja) 23.47,6
2. Blaž Šiler (TSD Olimpija) 23.48,4
3. Blaž Brvar (TSD Olimpija) 25.08,2.
Člani (10)
1. Janez Ožbolt (SK Kovino-plastika) 23.25,6
2. Miha Grom (TSK Corning) 23.32,0
3. Rolando Turšič (SK Kovi-nopl.) 23.35,0
5. Gorazd Berginc in 6. Miha Zrnec (oba TSK Corning).
Besedilo: S.S. Foto: EP
Rezultati: Ženske nad 35 let
1. Franja Rejc (Tolmin) 26.10,29
2. Andreja Sušnik (ŠD Pungrad) 27.03,37
3. Julka Šalamun Vrhnika) 34.49,11
Ženske do 35 let
1. Anja Mikulan (Vrhnika) 24.19,09
2. Irena Petkovšek (Novice extreme) 24.24,63
3. Mateja Mole (TSC Corning) 26.24,95
4. Ajda Slavec (TSK Corning) 26.11,30
6. Jelka Lenarčič (TSK Corning) 27.35,67
7. Petra Šink (TSK Corning) 28.00,91
8. Tinka Petrovčič (TSK Corning) 28.08,54
Moški nad 40 let
1. Bojan Debevec (Zaplana) 19.59,30
2. Matjaž Rus ŠD Log) 21.48,59
3. Tone Alič Škofja Loka) 22.32,97
7. Bogdan Grom (ŠD Povž) 28.37,10
8. Slavko Šalamun (Vrhnika) 33.31,46
Moški do 40 let
1. Matej Krebs (Gornji Grad) 17.25,77
2. Tone Kosmač (ŠD Jelovica) 17.44,97
3. Andrej Krvina (ŠD Povž) 17.51,03
4. Vasja Rupnik (TSK Valkarton) 17.57,30
5. Miha Plahutnik TSK Corning) 18.03,13
Besedilo: Franci Petkovšek Foto: Simon Seljak
Skupinski start vseh tekmovalcev je bil pred domom KS Stara Vrhnika.
Prvi trije pri članih (od leve): Miha Grom, Janez Ožbold in Rolando Turšič.
Hokejska sekcija Športnega društva Povž Stara Vrhnika Legende seje udeležila turnirja v In line hokeju v organizaciji SI) Utik in pod pokroviteljstvom Občine Vodice. Na turnirju je sodelovalo 7 ekip. V predtek-movanju so premagali Kranjsko Goro in Dolenjske Toplice, nato pa v polfinalu izgubili z Dinamiti Horjul. V boju za tretje mesto so ponovno premagali Kranjsko Goro s 5:2. V finalu so Dinamiti Horjul premagali domači Utik s 3:2. V ekipi Legend se je izkazal predvsem vratar Gregor Cvetko z nekaj odličnimi obrambami. Ekipa je nastopila močno oslabljena, saj so manjkali nekateri ključni igralci. Nastopili so: Gregor Cvetko (vratar), Dejan Ahčan, Peter Mesec (kap.), Uroš Krvina, Mario Troha, Boštjan Kos, Blaž Zdešar. Vse, kar se dogaja v Športnem društvu Povž Stara Vrhnika, si lahko ogledate tudi na Internetu www.mesec-sp.si/st-vrhnika.htm
POTUJOČA GLASBENA
UČILNICA
Spet smo tu, polni energije in delovnih načrtov in spet vam predstavljamo nov projekt, ki bo od jeseni naprej zajel geografsko polovico naše dežele Predhodne ankete so pokazale velik interes in veliko odobravanju ob predstavitvi projekta potujoča glasbena učilnica, kije zasnovan predvsem kot popestritev glasbeno izobraževalne ponudbe Muzikavive v njenih izobraževalnih centrih in upamo, da se ga boste udeležili tudi vi,
0 PifOJEtCTSJ
V p>oh i pri v|l.>si»' ii učiti -i qr^ za
1 .1 -Ií iit> jih '..hko , I jublja Tržiču, Kočevju, Ribnici, Ivanč ludi v ostalih ndN i   .   >. -vrinil
• |la ;b        minarjev raz     hten *   ni 1  • '*
m zovtci, Notranjih Goricah, Vrhniki, Logatcu, Kranju, "m tel, Stični in v pnment zadostnega števila udeležencev rov Muzikavive sirom Slovenije.
NA ZAČETKU VAM BOMO PONUDILI NASLEDNJE PROGRAME:
- SOLO PETJE - POPULARNI ODSEK, ki ga bo vodila priljubljena pevka SANDRA ZUPANC - SENDI
- DIATONIČNA HARMONIKA, ki ga bo vodil t-rMi ti« jr* «j*ilt •'    ,1 ev na tovrstnem glasbilu, MIHA DEBEVEC
- KLAVIR, ki ga bo vodila naša ravnateljica mag. LORENA MIHELAČ
- ELEKTRONSKE KLAVIATURE, ki ga bo vodil JANEZ PRISTAVEC. klaviaturist skupine BOTRI
- ELEKTRIČNA KITARA, ki ga bodo vodili različni mentorji MATEJ MRŠNIK (DMB. Laibach), MARKO MENART, itd....
ORGANIZACIJA POUKA:
Učilnica je seminarska oblika poučevanja. Pouk se odvija v manjših skupinah (4-5 udeležencev) po 2 šolski uri ha 14 dni. V samo obliko poučevanja je zajeta tako individualna kot skupinska oblika v sproščenem delovnem vzdušju, Seminarji z enotno vsebino trajajo tri mesece. Vsebinsko jih delimo na začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalo! seminar, kar pomeni, da se lahko, v kolikor ste na začetku, v glasbeni učilnici izobražujete 9 n lest ev Kandidate razvrščamo po kategorijah po predhodno opravljenem praktičnem preizkusu. Za najboljše p i f »o pi otoku 9 mesecev pripravljamo tudi individualne oblike poučevanja v okviru rednega izobraževalnega ciklusavMUZIKAVIVI.
CENE:
- šolska ura seminarja...........
- mesečno (4 ure seminarja)
- celoten 3 mesečni seminar,
. 8,400,00 SI I 19.200.00 SIT
POGOJI PLAČILA:
Šolnino lahko poravnate:
- v celoti (gotovina ali polonica na Ž.R. račun MUZIKAVIVE 50104-603-53211, sklic na št, Sem/98)
- v 3 enakih mesečnih obrokih (3-krat 6.400,00 SIT) z odloženim plačilom na čeke. na dan, predviden za vpis v potujočo glasbeno učilnico.
VRAČI
Vračilo s odsotnos
MIMARNINE:
je možno le ob predložitvi uradnega zdravniškega opravičila za
Vračilo seminarnine v celoti je rno n > I t m b <Ay kfvt m 'a/1 jgov organizatorja seminar odpade ali se prestavi na kasnejši termin. V tem primeru mora Muzlkaviva realizacijo vračila zagotoviti najkasneje v 14 dneh.
DOPOLNILNA PONUDBA (SAMO ZA UDELEŽENCE ZAKLJUČNIH STOPENJ
SEMINARJA).
zikaviva organiziiai > snemanjem v stud saj bomo izdelali ve
Ob koncu zaključne stopnje seminarja bo Mi še praktično manifestacijo njihovega znanja del boste lahko v pravem studiu tudi posneli, studijskih tehnik m opreme, ki vam jih bomo CD vaše izvedbe vam bomo tudi izdelali kvalitetnejšo boste lahko plasirali v prečiva! studiu Cena za ta CD bo 10,000,00 SIT.
da za izvajalce po v naprej predvidenih terminih diu MUZIKAVIVE, Svojo krstno izvedbo želenih aš prvi profesionalni posnetek. Z uporabo vseh >ravili vaše posnetke za izdajo na CDju, vzorčili a promocijski material ali študijski posnetek, tajam ali pa vam bodo v spomin na vaš krst v
KRATKA OBRAi
EV VSEBINE SEMINARJA:
SOLO PETJE
Vodja seminarja: Sandra Zupane    " -
Literatura: določene tematike bodo podprte z brošuro, potrebno bo delati pisne zapiske.
ZAČETNA STOPNJA !.: 12 ŠOLSKIH UR
- dihalne tehnike s poudarkom na pravilnem dihanju
: -artikulacija s poudarkom na pravilnem izražanju besedil
- jasna dikcija in artikulacija (razumljivo poudarjanje in izražanje besedil)
- opevanje s posebno metodo ( be-boop stil)
NADALJEVALNA STOPNJA i. : 12 ŠOLSKIH UR
- nadaljevanje in izpopolnjevanje vsebine iz začetne stopnje
- petje s prepono ter združevanje s pravilnim dihanjem
- prsni in glavni registri (toni, ki prehajajo iz "polnega" načina petja v "falset" petje - zborovski način)
- dinamika petja (glasnost in izrazitost glasu ter njegovo uravnavanje)
- opevanje s posebnimi zlogi (BEE-D-LEE BOO-D-LEE)
ZAKLJUČNA STOPNJA i. : 12 ŠOLSKIH UR
Zaključni seminar kot zaključek in združevanje celostnega znanja s posebimi metodami vokalne improvizacije, ki razvija sposobnost posameznikove izvedbe določene skladbe:
- petje iste skladbe na več načinov
- ritmika petja oz. vokala
- interpretacija in improvizacija (izvedba in "izmišljanje" glasbe brez predpriprave)
- posebna tehnika tonskega izražanja na podlagi doživljanja slik
Ob zaključku zadnje stopnje seminarja bodo učenci osvojili znanje iz osnov tehnike petja in potrebno znanje za petje zabavne glasbe. Svoje znanje bodo predstavili na zaključnem nastopu v obliki javne
	■■■■■■■■HBH                                                                   vi. r,:, ■ ■		
D'A! ONIČNA HARMONIKA.	ROCK KITARA		
'i          >i            i Debevei			
S      '                  1 i     i    i t •, .     .dopolniti        11	Vodji seminarja: Matej Mršnik in Marko Menart		
jdznanja na diatonični harmoniki, torej ne harmonike in njeno delovanje,
1 . * , n SKIH Uf
i .t- >t i g
začetniki.
- m   v j • rr lonike (zgodovino instrumenta, opis
;1 i   1     11 i A      i    dna harmonika,,,) začetni prijemi in postopno usklajevanje leve in desne roke, postavitev obeti rok, spe n i. spremljave
- utrjevanje in preverjanje pridobljenega glasbenega znanja NADALJEVALNA STOPNJA t. : 12 ŠOLSKIH UR
V to stopnjo se vključujejo učenci, ki so že osvojili osnovno glasbeno znanje na diatonični harmoniki.
• seznanitev z osnovnimi elementi topovskega načina na instrumentu
»>l   iht   nih skladb (ljudske skladbe ter nekatere manj zahtevne skladbe različnih avtorjev) topno [k ud i rta nje na interpretaciji skladb in uporabi meha 11 in preverjanje pridobljenega glasbenega znanja
ZAKLJUČNA STOPNJA i. : 12 ŠOLSKIH UR
V to stopnjo se vključujejo učenci, pripravljeni na poučevanje zahtevnejšega programa s poudarkom na ffazodinamiki.
• repertoar zahtevnejših skladb različnih avtorjev
- nadgradnja glasbenega ziir.i; j (,s .»„  acija poudarek na občutenju frazi • n     in interpretaciji skladb) .,.::-:}f~''F~ " , '^^NStefett^
■ p!i! r w «aM ton.A' toj i in n it tope
pridobljeno znanji
Ob zaključku določene stopnje imajo učenci nastop, na KLAVIR
Vodja seminarja mag I «>*•>> i
1) STROGO KLASIČNI PIANISTI, ki bi radi izboljšali svojo interpretacijo in tehniko izvedbe ter nadgradili obstoječe znanje. Boljše bomo pripravljali za tekmovanja ali udeležbo na kakšnem od mednarodnih
i     p    »i I ,i i j n   m   iprip    j     ui| '    janji i   i h Izpitov ali javno koncertiranjo.
Vsi udeleženci seminaria bodo prisotni pri kritični analizi njihovih izvedb, vodeno sodelovanje ter izmenjava izkušenj pa jim bosta šeokrepila njihovo znanje
2) KLAVIATURISTI, ki bi si radi izboljšali svojo klavirsko tehniku in izvedbo
Mar ni cilj vsakega klaviaturista, da suvereno pokaže svoje znanje tudi ko ga posadimo pred klavir, in nas očara v prijetnem salonskem vzdušju? Dobro poznavanje klavirske tehnike vsakemu klaviaturistu bistveno olajša delo. Spoznali se boste tudi z osnovami komponiranja in v nadaljevalnih stopnjah svojo znanje tudi nadgradili,
ELEKTRONSKE KLAVIARURE
Vodja seminarje: Janez Pristavec
Shema seminarja ni klasično učna, kot je npr. v rednih izobraževalnih programih Muzikavive, saj zajema specifično nadgradno snov, ki zahteva solidno predznanje in obvladovanje elektronskih klaviatur. Seminarje primeren za klaviaturiste glasbenih skupin in za tiste, ki si to želijo postati. Pouk zajema predvsem praktična znanja, ki jih vsak kJaviaturlst še kako potrebuje pri živem in studijskem igranju v zasedbi. Tovrstna problematika je zelo široka, zato vabimo na seminarje predvsem tiste, ki si želijo glasbilo, barve zvoka in aranžmaje efektivno uskladili s celotnim zvokom skupine. Obravnavali bomo tudi praktično problematiko iz vaših primerov in problemov v zvezi z aranžiranjem skladb in kreiranjem kvalitetnih zvokov na vaši klaviaturi.
Matej Mršnik in Marko Menart vam bosta kot izkušena koncertna in studijska gis Muzikavive predstavila popoln študij moderne električne kitare, ki obsega:
- spoznavanje z inštrumenti in glasbeno opremo
- spoznavanje z delom v studiu in studijsko opremo
nje <■   ov klasično kitaro
- kitarski stili in slogi (od B.B. Kinga in Hendrixa do Satriania in Van Halena)
- kreiranje specifičnega zvoka za žive nastope in delo v studiu -osnov       I ije(branjei      iM.itor, lestvice, harmonije)
po posluhu)
SEVEDA BODO TUDI UDELEŽENCI ZAKLJUČNEM NASTOPU.
TEH
ZNANJE POKAZALI NA
Prijave in informacije:
MUZIKAVIVA, d.o.o. Podgornikova 3 1000 Ljubljana
tel ./fax: 061/575-176 041/683-856 0609/617-823 041/683-857 041/663-128 041/617-823
(Ljubljana) (Dolenjska) (Notranjska) (Gorenjska) (Kočevje in Ribnica)
		
PRIJAVNICA: Ime in priimek:		
Stanovanje, pošta:		
Telefon - doma / služba:		
Se prijavljam za učilnico:		
Datum:	Podpis staršev:	
		
		
TRGOVSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA
V mesecu oktobru smo za vas v Poslovno trgovskem centru na Vrhniki pripravili posebej ugodne cene naslednjemu blagu:
OLJE CEKIN 11
PIVO UNION PILS 0,661
PLENICE PAMPERS 60/1
PRALNI PRAŠEK PERSIL 3,6 kg
SVEČE MAJA - 1 kom
LOKA KAVA 100 g
219,00 sit 139,00 sit 2.799,00 sit 899,00 sit 199,00 sit 129,00 sit
KDOR PRI LOKI KUPUJE, DOBRO VARČUJE
fote /Lote  /Lote    /Zete /Lote  /lete    /Lote /Late /Lote
URH&CO d.o.o. Preserje 35 1352 PRESERJE
proizvodnja, trgovina, storitve
PE Borovnica, Paplerjeva 4
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
TERENSKI KOMERCIALIST
Pogoji:
- vsaj IV. stopnja izobrazbe trgovska smer
- komunikativnost
- samoiniciativnost
- izpit B kategorije
- lahko pripravnik
- moški kandidat
Poskusno delo traja 2 meseca. Delo je za določen čas z možnostjo podaljšanja. Pisne ponudbe pošljite do 20.10.1998
V R T N A.R IJ A
'"Vr
o
KRIZANTEME MAČEHE LONČNE KRIZANTEME
Vrhnika, Opekarska 37 Tel.: 753-496
MAJ
£      FRANC KRAŠOVECsp, £J
%    1360 VRHNIKA TRŽAŠKA CESTA 12
SS 752 077
o
Š
ZAKAJ VOZITI „KONJIČKA" NA POPRAVILO V LJUBLJANO,
ČE LAHKO TO OPRAVITE NA VRHNIKI ?
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
POD HRUŠEVCO /4 TEL:(061) 751-005
Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za :
- osebna vozila, Uradne ure:
- mala dostavna vozila,
- kombije.
POC
j--—.    SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
I_I POO MRUŽEVC014
n
MAVRICA
pon.	7 -	15
tor.	10-	18
sre.	12-	18
čet.	7 -	15
pet.	12-	18
sob.	8 -	12
GÖ
FLAMINGO
CASERMAN PAVEL s.p.
VRTNARIJA 16 1360 VRHNIKA TEL: (061) 752-455 FAX: (061) 756-188
i
P 1 Z Z L: R I J A
PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Tel.: (061) 754-100
KOVINOS
BRUŠENJE REZILNEGA ORODJA
Robert GABROVŠEK s.p
Iščem pomožnega delavca
iz kovinske stroke za ostrenje rezilnega orodja za redno zaposlitev.
Ponudbe in informacije na naslov: Horjul 125, 1354 Horjul. Telefon: 061/749-510.
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURŠIČ
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
• Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT
• V mesecu oktobru nudimo 10% gotovinski popust pri nakupu zimskih avtoplaščev
• Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
RENAULT
UGODNOSTI V MESECU OKTOBRU:
m  BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL -
priprava vozila na zimo.
•  Pri zamenjavi staro za novo, vam za vaš avto ob nakupu vozila Renault Megane podarimo 100.000 tolarjev več
Vse za zimo po izredno ugodnih cenah: •  zimski avtoplašči Sava in Michelin, •  snežne verige, •   hladilna tekočina glaceol, •  metlice brisalcev.
•  Ob nakupu vseh štirih zimskih avtoplaščev, vam podarimo brezplačno skladiščenje letnih avtoplaščev, ter odlog plačila.
• Posebno ugodno v Avto Centru Vrhnika:
- Spojlerji za vse modele Renault že od 15.000 tolarjev naprej. - Cene avtoradiev že od 18.000 SIT dalje.
V dneh 21., 22. in 23. oktobra lahko preizkusite novo LAGUNO
Avtohiša REAL Vodovodna 93, Ljubljana
tel. prodaja 18-91-310, tel. servis 18-91-340
Avto Center Vrhnika Jelovškova 6, Vrhnika
tel. prodaja 755-720, tel. servis 755-730
OPTIK
BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA
Tel.: 061/756-105
Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida.
Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota zaprto.
tel: 061/757262, teUfax: 061/757261
ZIDARSTVO
Janez Petrovčič, s.P.
Podlipa 95, Vrhnika
Vam nudi naslednje storitve:
novogradnje z našim in vašim materialom omete, adaptacije hiš, dimnikov podporne zidove - škarpe iz kamna tlakovanje dvorišč, vrtne kamine iz kamna itn.
^ TEL/FAKS: 061/753 895
Coro far
AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA | PISARNIŠKE IN
RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in uspehom
TEČAJ CPP A, B, C, E in F kategorije
bo 12. 10. ob 1.8. uri PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM V NOVEMBRU • TEČAJ ZA MOPEDISTE
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli
DODATNA UGODNOST SAMO NAŠE AVTOŠOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V 30 DNEH V POSTOJNI ALI LJUBLJANI
TURISTIČNA AGENCIJA JESENSKI IZLETI ZIMA 98/99
PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
URADNE URE: pon.- pet. od 9. do 18.ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, Vrhnika, tel./faks: 061/755-828; 755-023
Tele
S E R V
Nudimo vam kakovostno montažo
in servis klasičnih in satelitskih anten, po ugodnih cenah.
Petkovškova 30, Vrhnika, Tel.: 061/753-529
PEDIKURA tel. 752 530
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE. ATESTIRANE
-OD 1000do4800 I
- PLOČEVINA - 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
- OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
OBNOVA TRGOVINA d.o.o.
trgovina z gradbenim materialom
Lesno Brdo 18, Drenov Grič, Vrhnika, tel: 754-360,756-118
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, sobota: od 8. do 13. ure.
V mesecu oktobru Izkoristite ugoden nakup naslednjih artiklov:
STIROPOR5cm 349 sit/m2
KOMBI PLOŠČE NOVOLIT 1. ki. 5 cm 1.139 sit strešna okna VELUX 10% gotovinskega popusta
Vabimo vas tudi v našo novo poslovalnico na TRŽAŠKI 409, TEL: 123-7891, kjer vam nudimo elektro in vodovodni material, centralno kurjavo
ter kompleten program kopalniške opreme.
AKCIJA V OKTOBRU:
program kopalniške opreme KOLPA SAN 10% gotovinskega popusta radiatorji CORADO 10% gotovinskega popusta
Izkoristite ugoden nakup v TRGOVINI OBNOVA!
AVTOTRAPI
Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346
NOVA PONUDBA: FIAT SEICENTO - Malček, ki te prevzame
LANCIA Y • TAKO NEOBIČAJNA
NA ZALOGI PA DOBITE: •BRAVO, BRAVA 1,6 SX klima 2x AB •MAREA 1,8 - klima Po zelo ugodnih cenah In pogojih, z AKCIJO • 104.500 SIT CENEJE
REAN inženiring, d.o.o.
1357 NOTRANJE GORICE (|   J) Podpeška cesta 236
TlW^teL/fax: 0617651 "309 ^ wW>\     mobitel: 0609/642-085
Kompletna predelava ogrevanja na kurilno olje: cisterne 1000 - 3000 I, širine samo 69 cm; gorilci Olymp, Thyssen, Starclina, sobna avtomatika.
Obnova kurilnice: menjava peči, gorilcev, obtočnih črpalk, ventilov
ttarcliniA
MOŽNOST ZAMIKA
PLAČILA -«|Jp}
Dr. B.THYSSEN
SERVISNI PREGLEDI IN NASTAVITEV GORILNIKOV
GRADBENIŠTVO DAMOS, d.o.o.
Damjan SMRTNIK Velika Ligojna 20 VRHNIKA
tel./faks: 753-020, 0609/637-734 OMOGOČIMO:
ADAPTACIJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV:
— tlakovanje dvorišč z materiali po želji stranke,
— postavitev robnikov itn. POSTAVITEV OPORNIH ZIDOV NAPELJAVA KANALIZACIJE
VODOVODA
UREDITEV TEMELJEV itn. UTRJEVANJA TERENA RAZNE IZKOPE PREVOZE
ODSTRANJEVANJE SNEGA (strojno in ročno ter odvoz)
AVTO	SERVIS
RUMENIČ	Do j an s.p.
Drenov Grič 170	
1360 Vrhnika	ODPRTO
041/722-001	Ou o  -   1 / sobota 8-12
	
STUDIO ZA ARHITEKTURO
FOTOGRAFIJO IN OBUKOVANJE
TEL: 753-463
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
Iskra Antene d
0.0.
TRGOVINA Idrijska 42, Vrhnika tel. 061/754-079, 755-625
AKCIJA!
m tel i tal PV- 150 Galileo!!!
EDINI GSM KI ZA TO CENO TUDI VIBRIRA!
50.686,00 + p.d.
34.999,00 + p.d.!!!
Najboljši med tekmeci! Velik in Pregleden display! Otipljive tipke! Lahek dostop do funkcij! SMS MENI
TELEFONSKEGA IMENIKA
ütelitalv.125
vgradni Avtomobilski GSM telefonski aparat
77.965,00 SIT + p.d.
54.900,00 SIT + p.d.
IDEALNA REŠITEV ZA VARNO VOŽNJO
Iskra Antene    Iskra Antene    Iskra Antene
Na Vrhniki iščemo stavhno parcelo ali malo staro hišo za podreti, z vrtom. Ponudbe na tel. 753-416.
Komfortno stanovanje v Ljubljani in parcelo na Dobrovi zamenjam za majhno hiško z vrtom v bližnji okolici Ljubljane -telefon: 577-303.
Ste starejši? Zamenjate staro majhno hišo za lepo stanovanje v Ljubljani? Telefon 577-303.
Prodam računalnik PC 386 DX, 40 Mhz z monitorjem in tipkovnico. S tiskalnikom ali brez. Cena po dogovoru. Tel. 756-100
Ugodno prodam A3 tiskalnik CITIZEN HQP-45. Cena po dogovoru. Tel. 756-100
Kupim kmetijsko zemljišče, njivo ali travnik do 5000 m2 v okolici Plešivice, Vnanjih ali Notranjih Goric. Tel. 041 717 464
Kdo odstopi zajčnike - pridem iskat. Lušina Tone, tel. 752-361
Oddam poslovni prostor s sa-mostojnim vhodom, 50 m2, v dveh prostorih + kuhinja + sanitarije. Naslov: Stara cesta 49. Tel. 755-749
Ugodno prodam dnevno omaro, mizo in dva fotelja. Informacije po tel. 752-057, dopoldne in popoldne.
Inštrukcije vseh osnovnošolskih predmetov ter matematike in fizike za srednješolce na področju Brezovice - Vrhnike -Borovnice. Pokličite na telefon: 061-652-580. Andreja in Slavko, Požarnice 46, Vnanje Gorice.
Avto-iZZiv, d.o.o.
Čuža 15 1360 VRHNIKA teL/faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
- staro za novo
- staro za staro
• komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil
• odkup vozil, letnik nad 1990
• mogoč nakup na posojilo in leasing
• prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO:
vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.
BEI KOP
0š
Vil. U»»|rl» • A, Vrtmlka. M.: 061 /755-087, tu: Dffl / 7S5-1«b" V «II-017, 041/621-H7
MARKO SMRTNIK s.p. -S
Kot novost vam nudimo prevoze gradbenega materiala in zahtevnih težjih tovorov s HIAP avtodvigalom. Na zalogi imamo tudi zemljo različne kakovosti.
Opravljamo pa naslednja dela:
• avtoprevoze razsutega materiala (nosilnost 10 t)
• storitve z rovokopačem
• razna dela v gradbeništvu
• izdelujemo gradbena dela na ključ
• razne izkope parcel in tras (po sistemu vam izkop, nam zemljo)
• ureditev in gradnja cest, poti, dvorišč...
• izdelava podpornih zidov, temeljev (gradbene jame do zidarske faze)
• gradnja greznic v različnih izvedbah
• zaključna ureditvena dela na zunanjih površinah objektov
NAŠE STORITVE SO KAKOVOSTNE, plačilo po dogovoru - lahko tudi na obroke.
POKROVITELJI NEDELJSKIH VEČERNIH ODDAJ Z NASLOVOM "99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE" ZA MESEC SEPTEMBER!
- Gostilna in pizzerija Ni-Bi, Sinja Gorica
- Tekstilna trgovina Modiana, Ljubljana
- Trgovina Martin Krpan, Podskrajnik pri Cerknici
- Avtotrade d.o.o., Sinja Gorica
- Stop 300 tolarjev shop, Ljubljana, Celje, Murska Sobota
- Športna trgovina Pink Panter, Ljubljana in Kranj
Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika,
Notranjski radio 107,1 &91.1 MHz.
Pokličite 061-743-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro,
ter preiskusite svoj pogum na vislicah.
Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica
- Jutranja Zarja
3^
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O
Logatec • Tržaška 148* tel.:061 /741
632 >fax:06l/74l 612
Predstavljamo vam novo odprto
v Bistri pri Vrhniki.
Ob potoku Bistra pri Tehničnem muzeju v Bistri pri Vrhniki, smo obnovili stavbo iz 18. stoletja in jo preuredili v prijetno, v baročnem stilu opremljeno gostilno.
Nudimo Vam bogato izbiro jedi in pijač, na Vašo željo pa organiziramo tudi poročne zabave, poslovna kosila ter kosila in večerje za zaključene družbe.
Rezervacije sprejemamo na št. 754-232.
Vabljeni!
MOGOTA, d.o.o., Bistra 2, 1360 Vrhnika telefon: 061/754-780, telefaks: 061/754-719
SEMENARNA
NOVO V SINJI GORICI
Z zadovoljstvom vam sporočamo, da smo
odprli novo poslovalnico.
Semenarna "Sončnica" v Sinji Gorici 18,
kjer bomo lahko ponudili bogatejšo izbiro
grmovnic, čebulnic, trajnic, sadnega drevja,
semena, gnojila, zemlja, lončnice, orodje,
hrana za male živali,..
Trgovina na Stari cesti 4 ostaja z enakim
izbirnim blagom, kot je že bila.
Ob večjem nakupu tudi dostavimo na dom!
Zahvaljujemo se vam za zaupanje In se priporočamo na dveh lokacijah.
S I Ulfs " 1»*
"ni"' pir" jpi ""'
SVECARSTVO
Olga Kogovšek s.p.
Velika Ligojna 52, Vrhnika (razpotje - ob poti v Zažar)
Trgovci in posamezni kupci! Nudimo vam več vrst nagrobnih sveč po ugodnih cenah. Tel. 061/753-272,755-452.
A/tomateriaL
d.o.o.
Ljubljanska 29 1353 BOROVNICA
E-MAIL: avtomaterial@siol.net Telefaks: 061/746-264
Trgovina z rezervnimi deli in dodatno avtomobilsko opremo;
prodajamo:
- motorna olja: Aral, Agip, BP, Elf, Shell, Valvoline, Castrol, Pennasol, Ate
- masti: Molydal
- hidravlična olja: Pennasol
- akumulatorje: Topla, Varta, Vesna
- filtre: goriva, olja, zraka
- aditive: Stp, Comma, Wynn(s
- svetlobna telesa: Saturnus, Valeo avtoelektriko: Facet, Iskra, Bosch, Champion
- izpušne sisteme: Walker, Lauš.
Odprto: od 9.00 do 12.00
od 15.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 12.00.
I METREL8
METREL
meriina in regulacijska oprema d.d. HORJUL
takoj zaposli
1. TEHNOLOGA
Pogoji: inženir strojništva, tehnološke smeri in aktivno znanje nemškega jezika
2. KOMERCIALISTA V IZVOZU
Pogoji: višja izobrazba tehnične, komercialne ali ekonomske smeri, poznavanje ZT predpisov, delovne izkušnje v zunanji trgovini, aktivno znanje nemškega jezika ter pasivno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev za obe delovni mesti.
Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Metrel d.d. , Kadrovski oddelek, Horjul 188, tel. št. 758-200.
G E M C A R d.o.o.
Cankarjev trg 1/b, Vrhnika
KAJ?
Trgovina s tehničnim blagom
(razni vijaki, vodila, pregibne spone, nosilniki, kotniki, ročaji, silikonski kiti, orodje in še marsikaj)
KJE?
NA VRHNIKI, Cankarjev trg 1/b (poleg Kemične čistilnice)
DELOVNI CAS:
Od ponedeljka do petka od: 9.00 do 12.00 in 15.00 do 18.00 sobota: 9.00 do 12.00
TELEFON: 061/755-384
SPLOŠNA REKREACIJA ZA MOŠKE
(raztezne vaje, vaje za gibljivost, vaje za moč, vaje za krepitev hrbtnih mišic) Ni potrebno predznanje, ne bo športnih iger z žogo!
Pričetek v ponedeljek, 19.10. na OŠ Ivana Cankarja, Tržaška 2, inf. 755-150 VSAK PONEDELJEK OD 20.30 DO 22.00
Nudimo vam:
širok izbor avtolakov lak lazure za les zidne barve pralni praški, čistilna sredstva
material za brušenje pribor za lakiranje, čopiči, valjčki
avtoličarske storitve
Pri gotovinskem plačilu nad 10,000,00 vam nudimo 5% popust, nad 20,000,00 pa 7%! Obiščite nas! Se priporočamo!
AVTOCOLOR, d.o.o.
Drenov Grič 62
VRHNIKA
TEL.: 061/752-797
MOBIHEL
za večno mladost lesa
CITROËN
MEHAK
SALON
25 let
PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI
AVTO
MEHANIKA
KLEPARSTV0
LIČARSTVO
Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007
NOVA Xantia llf Xsara - varnost
(oprema X - 2x AIRBAG, oprema SX - 4x AIRBAG)
OB NAKUPU DOLOČENIH MODELOV VAM PODARIMO ŠTIRI ZIMSKE GUME
Za vse kupce novih vozil darilo: radio in dodatna oprema
UGODNI KREDITNI POGOJI V MESECU OKTOBRU POKLIČITE IM SE PREPRIČAJTE
131
f>rs-       ■ h « Telefon: 125-42-04
d.o.o. z dobrim imenom    Tržaška 2 - Ljubljana
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure.
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO!
NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 ALI 12 MESECEV!!! ZA "A", "B" in "F" KAT.
- brezplačen tečaj CPP organiziramo 2x mesečno na Tržaški 2
- v oktobru in novembru bo tečaj CPP 5.10. ob 18. uri, 19.10. ob 17. uri in 2.11. 98 ob 18. uri
- organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
- dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
- nudimo izposojo literature
VRHNIKA.
Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
• zidarska dela,
• zamenjava vodovodne instalacije,
• polaganje keramičnih ploščic,
• montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva,
• odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA.
Hvala za zaupanje!
Boutique
SONČEK
Boutigue "SONČEK" vas vabi v že znano trgovinico na STARO CESTO 49, kjer boste našli lepa, topla, modna in kvalitetna oblačila za vašega otroka iz naravnih materialov za starost od 0 do Mlet.
Pridite in se prepričajte, da izdelki v SONČKU niso dragi, vendar so kvalitetni!! Stara cesta 49,1360 Vrhnika Tel.: 755-749
Možnost plačila na več čekov ali plačilo z zamikom v mesec oktober, november!!!
radio urkirtika
teb 061/757 262, tel/fax: 061/757261
Rimska 33, Log pri Brezovici
Vas v novi sezoni 1998/99 ponovno vabi v svoje prostore, kjer boste lahko naredili nekaj tudi zase in za svoje zdravje: PRIPRAVILI SMO VAM KAR NEKAJ NOVOSTI:
- FITNES NOVE KARDIO NAPRAVE STEPPER IN KOLO S SAMODEJNO KONTROLO BITJA SRCA
- STEP AEROBIKA V NOVEM PROSTORU IN V NEKOLIKO DIS-CO VARIANTI
- JOGA Z VAJAMI ZA POVEČANJE GIBLJIVOSTI IN KONCENTRACIJE, PRIMERNA ZA .POSLOVNEŽE, MENAGERJE IN VSE, KI IMAJO STATIČNE ALI PSIHIČNO PREOBREMENJENE POKLICE.
IN HIT PREJŠNJE SEZONEI
PACE - KROŽNA VADBA NA HIDRAVLIČNIH NAPRAVAH PRIMERNA ZA
- MOŠKE IN ŽENSKE
- STARE IN MLADE
- ŠPORTNIKE IN REKREATIVCE
- ZA RAZGIBAVANJE PO POŠKODBAH
- ZA SUHE IN MOČNEJŠE POSTAVE
- PREDVSEM PA ZA HUJŠANJE. SOLARIJ - IZREDNO UGODNE CENE
POKLIČITE, NE BO VAM ŽAL. Tel. 653-188 od 16.00 do 22.30
član IBN z licenco
Nepremičnine
Tržaška 28,1360 VRHNIKA
PRODAJA • NAKUP
NAJEM •MENJAVA
CENITVE • VPISI
Telefon: 061/751-511, 061/751-611
delovni čas: ponedeljek-petek od 8.30-16.00 sobota od 9.00-12.00
JERSI
ur
C
VULKANIZERSTVO
TRGOVINA   AVTOOPTIKA ZAVORNI SERVIS JERNEJ JERŠINOVIČ S.p.
Tel./Faks 061 / 753 111 VOLJČEVA 11 61360 VRHNIKA
Odprto imamo: vsak dan od 8.00 do 13.00
od 15.00 do 19.00, v soboto od 8.00 do 18.00.
s.p.
ZAPLATA 37, 1360 VRHNIKA
- KIPERSKI PREVOZI
- PREVOZI BETONA
- VGRAJEVANJE BETONA z betonsko črpalko,   s katero vam dostavimo tudi do 7 m3 betona
- posredovanje pri nakupu betona in peščenih agregatov
UGODNOSTI: možnost odloga plačila
Informacije po telefonu: 753-737 041/619-865
ata
TERMO
M
tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
PVC OKNA JTN WVUkTJk V4BJECH OJSJUUC *N VAJLÍJCCWKtrjr NOVOGRADNJA IN SUMOMONTAŽNU OBNOVA
TJBSNJSNjrjB juejkjenjtm ojkjen jtn ,
*S» &MX~XM1Z£}JSir&MCMJMCK lEZXCyV'TfrfXJtöM. ^^Jl|p|l|f C30% J»«XJM1«ANJBJC MMMUK&MJfMO.
Kulturno-priredltveni center in okrepčevalnica
Wimm
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
SKUPAJ PROTI
IT-Tf iTTli?HHJ
RENAULT
h. \
TURIZEM IN RENT -A - CAR d.o.0.
CANKARJEV TRG 4. 01360 VRHNIKA tal. (061) 7SS 379. f«. (081) 755 300
©080-1200
POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI
I ARHITEKTOV NASVET
I0904610.MIN.15I) sit. 9-18H l
Dopisujte v
NAŠ ČASOPIS
Elektronska pošta: Anton Janezic @ siol.net.
DOLNIČAR & CO.
kamnoseštvo
četrta ?CHezaci;a ifrtciallltav ja ¿am.cn
NAGROBNIKI
.M-tf       ........-r. n,..-r.   za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice.
kakovostno?     RAHINIM rULIl   Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
^ bitro ¿2 in pocenil (
STOJALA ZA PRŠUT
Izdelava in obnova, iz granita, marmorja... Na voljo široka paleta barv,
Podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi
>Pt     o i uuhlh ch rnou i    kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije.
Vaze, pepelniki, okenske poKce m drugi izdatki iz kamna.
DOLNICAR & CO kamnoseštvo d o.o. • Sinja Gorica 34 • 1 360 Vrhnika • tel.: 061/752 950 • faks: 061/752 950
Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja in ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in dedka
JANEZA CASERMANA
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Piršičevj, sestri Julči, patronažni sestri Veroniki, gospodu kaplanu Žerovniku, kolektivu IUV, Društvu upokojencev in pogrebni službi Pieta. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Stara Vrhnika, 21.9.1998
		
		Kako je prazen dom, vrt, dvorišče naše oko zaman te išče
		ZAHVALA
		v 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, sin, brat in stric
	«aSSnfc            'jäte i	ANTON
	Sr*'	
	V*	DRAŠLER
		iz Kamnika pod Krimom
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gasilcem, obema župnikoma g. Malovrhu in g. Kočarju za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo pa se tudi pogrebni službi Vrhovec, pevcem za lepe pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat naša iskrena hvala.		
		Vsi njegovi
Kamnik pod Krimom		
ZAHVALA
Ob nenadni mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega
JOŽETA JEVŠJAKA
iz Gaberja pri Dobrovi
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, gasilcem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo BUTAN PLIN-u d.d. Ljubljana, PGD Hruševo, župniku g. Golobu za lepo opravljen pogreb s sveto mašo, pevcem, pogrebcem, pogrebnemu zavodu PIETA in g. Filipu Božnarju za poslovilne besede ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka
AVGUSTA KENKA
s Stare Vrhnike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kavčiču in dr. Rusu, patronažni sestri Veri Habe in njenim sodelavkam za vso nego in skrb. Zahvaljujemo se tudi kvartetu Raskovec, govorniku ZB Vrhnika, župniku Kapšu in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi: žena Francka, sinova Janez in Tomaž z družino Stara Vrhnika, september 98
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedija
ANTONA
MRLAKA
Kadaletovega Toneta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste mu darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ter se poslovili od njega. Posebno se zahvaljujemo ZB Vrhnika za tolažilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi Vrhnika, september 1998
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je prerano zapustil naš dragi mož, oče in zet
DUŠAN RUMENIČ
(Iz Drenovega Griča pri Vrhniki)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v času njegove bolezni in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena osebna sožalja, darovano cvetje in sveče; še posebej pa velja zahvala družini Jclovšek in Zalokar iz Drenovega Griča, ter družini Jerina iz Sinje Gorice. Lepa hvala dr. Piršič-Koren Dunji za izjemno skrb in pozornost v času njegove bolezni ter g. Vrhovcu za lepo vodenje pogrebnega obreda.
Njegovi: žena Irena, sin Dejan, hči Duška in tašča Marija
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Tiho in mirno, kot je živel, se je po dopolnjenem 84. letu starosti od nas poslovil naš dobri in skrbni mož, ata, stari ata, stric
IGNACIJ NACE LETONJA, st.
z Vrhnike, Zelenica 3
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, LIKO Vrhnika, društvu upokojencev in balinar-jem - balinarkam za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Cukjatiju in drugim zdravnikom ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Vrhnika za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Lepa hvala gospodu župniku za pogrebni obred, hvala pevcem, trobentačem, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi Vrhnika, september 1998
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so samo še spomini in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi naše drage hčere, sestrice, vnukinje, nečakinje in sestrične
LEE NAGODE
učenke 8.a razreda OŠ Brezovica
bi se radi še enkrat zahvalili vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na tej žalostni poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, učencem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in svečke. Posebej se zahvaljujemo gospodu ravnatelju OS Brezovica ter njenima prijateljema za občutene poslovilne besede, gospodu župniku za poslovilni obred, pogrebni službi Pieta ter vsem prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni Brezovica, september 1998
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko se je v 57 letu starosti od nas poslovila draga žena in mama
ETELKA RUŽIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala tudi vsem pevcem, pogrebcem in gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen obred in poslovilne besede.
Vsi njeni Polhov Gradec, 1998
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, sestre, babice, prababice in tete
IVANE
LUŠINA, roj. Koprivec
z Vrhnike, Dobovičnikova 66
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo pa se tudi osebju Doma počitka na Vrhniki in dr. Heleni Rozmane Drašler za vso nego in pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in vsa zahvala pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat iskrena hvala
Vsi njeni.
ZAHVALA
V 90 letu starosti je tiho odšla k večnemu počitku
MARIJA
NOVAK Jamškova mama
iz Velike Ligojne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Mogote za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrbno nego, hvala g. kaplanu za opravljen obred, hvala ligojnskim pevkam in g. Mariji Kupec za poslovilne besede, kakor tudi pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njeni
Praznina, moreča
samota povsod,
kjer te išče srce!
A kamor pogledam,
me spremljajo tvoje pridne roke.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
ANTON SEDEJ
iz Brezij pri Dobrovi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam stali v težkih trenutkih ob strani. Hvala za vsa izrečena in napisana sožalja, za darovane sveče in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Antonu Golobu za opravljeno pogrebno svečanost ter pevcem in pogrebni službi Vrhovec.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Tone in Roman z družinama Brezje, avgust 1998
■prevoz-m6tu'o in grmih (f/m -mehmtizacißi
Jesenko
i,1  m id1' icOfo 11 i (Mis ijxffj i'ifi 1Mb (jjrjo lifrlii
TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI ...
Roman Jesenko s.p.
Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785 - GSM 041/674-045
MAimiCJL
Trgovsko podjetje z barvami in laki d.o.o. Ljubljana, Resljeva c. 1
Prodajalna Vrhnika, Kolodvorska 8 tel.: 061/755-447
V naši prodajalni na Vrhniki lahko po ugodnih cenah kupite:
• zidne barve
• barve za les in kovino
• sandolin
• lake
• pleskarski pribor
• številna čistila
• pralne praške
Akcija od 15. oktobra do 15. novembra:
• spektra notranja zidna barva 25 kg po 2.599,00 SIT
Izredno ugodna prodaja sveč Ilirije od 121,90 do 553,00 ODPRTO:
vsak dan od 7.00 do 19.00 ure sobota  od 7.30 do 12.00 ure
Upokojenci prvi in drugi dan v mesecu pri gotovinskem nakupu 10 % popusta.
vo I
'/C/P/ A-
VRTNARST
FILIPIČ
VAMI/ ČASUPREPI. NOVEMBROM, NUPI -MAČEHE
-KRfZANTEME (PAJKE, MARJETKE, VEUKOCVETNE) -ARANŽMAJE (IZPELANE AL/ PO NAROČILU)
VABIMO VAS, PA NAS OBIŠČETE NA: POPPLEŠMCA 85, NOTRANJE GORICE VSE POPATNE INFORMACIJE PA POBITE NA TELEFONU: 061/654-061 041/723-344
POGREBNE STORITVE
■fr1
II    — venci, cvetje, sveče
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
— pevci, glasba
— urejanje grobov
— urejanje dokumentacije
— prevozi v pogrebnem spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, mobitel 0609 637 617
In potlej pride temna noč in vsa lepota mine, le svetle zvezde vprašujoč v grozeče zro temine.
Po kratki, a hudi bolezni je lfi. 8. 1998 tiho in mirno za vedno zaspal
ANDREJ PALČIČ
iz Borovnice, ul. Bratov Mivšek 11
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovane sveče, cvetje in denar za sv. maše. Hvala osebju zdravstveneg doma in g. dr. Kenigu za vso pomoč, g. župniku za obisk na domu in za lep cerkveni obred, pevcem za lepo odpete njemu drage pesmi. Hvala g. Rahnetu in g. Sečniku, Pogrebni službi Pieta, njegovim nekdanjim sodelavcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pokro-pili in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi žena Zofi, sinova Andrej in Tone z družino
ZAHVALA
Morda pa si šla, da nam prostor
pripraviš in nas
da bomo pripravljeni, čakaš...
Tiho je v 90. letu starosti za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica
MARIJA
REPAR
roj. Strle
iz Borovnice
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči vsi njeni Borovnica, Ljubljana, september 1998
KAMNOSEŠTVO SVETE s.p.
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov.
Lučke in vaze.
Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov.
•
Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure
Kamnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1352 Preserje Tel./faks: 061/631 294
Tržaška 3, Vrhnika, tel: 061/752-714
Ob 1. novembru - dnevu spomina na mrtve vam bomo nudili:
velika izbira svežega cvetja narejene ikebane lončne krizanteme
Sprejemamo pa že naročila za ikebane Pričakujemo vas!
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice in prababice
ANGELE
ZDEŠAR
rojene Alič
iz Vnanjih Goric
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala dr. Jerasovi in sestri Ireni za izkazano pomoč ob njeni bolezni. Zahvala gre tudi župniku gospodu Janezu Kompare za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Pieta, pogrebcem in pevcem. Vsem šc enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Ljubljana, Logatec
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža očeta, starega očeta in brata
IVANA VRHOVCA
iz Bevk
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsa ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja g. dr. Cukjatiju, patronažnim sestram, posebno sestri Andreji za nego in skrb v času bolezni. Nadalje se zahvaljujemo družini Golob, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, G D Bevke in Pogrebni službi Vrhovec. Se enkrat iskrena hvala vsem.
Bevke, 26.9.1998
ZAHVALA
Ob smrti dragega sina, moža in očeta
ALOJZA VADNJALA
Borovnica, Mikuževa 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi žalostni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. A. Kenigu za prvo pomoč in zdravstvenemu osebju na oddelku za intenzivno terapijo na Kliničnem centru v Ljubljani. Istočasno se zahvaljujemo Društvu invalidov in upokojencem, domačim pevcem in trobentaču, pogrebcem in Tonetu Rahnetu in pogrebni službi PIETA za lepo opravljeni pogrebni obred.
Vsi njegovi Borovnica, 15.9.1998
ZAHVALA
Ob smrti brata
JANKA SIMNOVČIČA
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste se udeležili pogreba, še posebno hvala g. dekanu za obredno mašo in pokop.
Brat Silvan z družino
PRODAJALNA KARA
TONA
QORIMJSKA
TOVARNA
PLETEMN
AVTOMO. ZNAK ZA SARAJEVO
TELEVIZIJA
SLOVENUE
1.1.1, ENKE
DRSALKI ZA LED. ZA AS FALT
PA ...
ft
TISKARSKO SITO AU
CENTRALNO ,
OSREDNJE
ZNAMKA ITALIJANSKIH TOVORNJAKOV
RADU
KURIR
OKLEP KONJENIKOV
IZVIR
OAVTOMO-BILSKA OZNAKA KOROŠKE
OSLOV GLAS
MED ZNAK ZA VZHOD
NAJVEČJI OTOK V INDONEZIJI
IRSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA
RIMSKA 101
SODOBNA PREVLEKA ZA CESTE
KRIŽANKA
KARA.
NAŠ
ČASOPIS
SESTAVIL
SUSMAN JAKOB
KONJSKI
OVRATNIK
AU
JAREM
OSRElJA.
ZAČETKI
KOPNEGA
PLATNENA HIŠICA
SAMOSPEV
IME
KARENIME
MAJHNA LESENA POSODA ZA SADJE IPD.
ZASELEK NADUTUO NAD BOGEN-SPERKOM
PLETENA POSODA JERBAS
OGRADA ZA
2MNO
NASA
PREDHODNICA. PESTUNJA
ZNAK ZA AKTINON
AGAV1 PODODNA RASTLINA, AFRIŠKA UUJEvKA
KRAŠKO
ČRNO
VINO
ZNAK ZA RADU
ZENSKIME
GRŠKA ČRKA. (PRESEK)
ČERNE CVETO
ZNAK ZA DUŠIK
VERA POHAR
IZRASTEK NA GLAVI
loženja in vzdušja mladoporočencev ter svatov vseeno ni pokvarilo. Zato so vsi poročni obredi potekali v grajski kapeli, saj je bilo nemogoče obred opraviti na zelenici. Vendar pa kljub temu grad Bistra svojega čara ni izgubil in upamo, da bomo v tem okolju še lahko sklepali zakonske zveze.
Poročati smo pričeli že ob 10. uri dopoldne in kot prvi par sta bila:
- Leon Kržič in Marjetka Pajnkihar
- priči: Albert Pajnkihar in Dijana Rajer.
Druga poroka je bila ob 10.30, ko so mladoporočenci zamenjali "pozicije" pred mati-
čarjem in pooblaščencem, in sicer sta bila drugi par:
- Albert Pajnkihar in Dijana Rajer
- priči pa: Leon Kržič in Pajnkihar - tokrat že poročena Marjetka Kržič.
Se enkrat iskreno čestitamo vsem mladoporočencem in želimo, da bi bili dnevi na njihovi nadaljnji življenjski poti bolj sončni in prijetnejši, kot je bil dan, ko so se poročili. Sicer pa najavam služi ljudski pregovor: "Če je na dan poroke dež, to pomeni veliko denarja in veliko otrok!"
SREČNO!
Slavka Štirn, nam. matičarke
Dan, ki je bil drugačen
Sobota je dan, ki se veliko ne razlikuje od drugih delovnih dni v tednu, le s to izjemo, da je za nekatere dela prost dan. Za nekatere pa je to lahko izredno pomemben dan, saj nič koliko parov prav na ta dan izreče svoj usodni DA.
V soboto, 12.9.1998, se je v Bistri poročilo kar 11 parov,
zato lahko rečemo, daje bila ta sobota letos "rekordna". Vendar članek ni nastal zaradi tolikšnega števila porok, temveč zato, ker se redkokdaj zgodi, da so pari drug drugemu poročne priče.
Čeprav nam je na ta dan vreme nekoliko ponagajalo, saj je bilo deževno in mrzlo, razpo-
PIC - Pravno-informacljski center
Brezplačna pravna pomoč in svetovanje nevladnim organizacijam in posameznikom na področju človekovih pravico, humanitarnega prava, ugovora vesti, družinskega, delovnega in socialnega prava, varstva okolja in pri registraciji društev, zavodov in ustanov.
Metelkova 6, Ljubljana, tel.: 061/ 13 23 364 13 23 358
Nagradna križanka "KARA"
V tej številki Našega časopisa je sponzor nagradne križanke podjetje "KARA", ki ima trgovine z obutvijo in športno opremo na Vrhniki. Pred kratkim pa so odprli trgovino tudi v Medvodah v "LOKA CENTRU".
Lastnik trgovine je Stane Marinčič, ki je svojo prvo trgovino "KARA" odprl pred osmimi leti na Tržaški cesti 5 na Vrhniki. V PTC LOKA, tudi na Vrhniki, sta sedaj še dve trgovini, in sicer ena s ponudbo vseh vrst čevljev in ustrezno galanterijo, druga pa vam ponudi spekter športne opreme na primer za kolesarjenje, rolka-
nje, smučanje, za tenis itd...
Za prve tri pravilno rešene križanke je trgovina KARA pripravila tri nagrade v obliki vrednostnih bonov, katere boste vnovčili v trgovini "KARA" na Tržaški cesti 5 na Vrhniki.
1. nagrada: bon v vrednosti 10.000,00 SIT
2. nagrada: bon v vrednosti 8.000,00 SIT
3. nagrada: bon v vrednosti 6.000,00 SIT
Rešene križanke pošljite do 30. oktobra 1998 na naslov: Uredništvo "NČ", Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, z obveznim pripisom "Nagradna križanka".
Izžrebali smo nagrade za križanko COMING
V 245. številki Našega časopisa je bila nagradna križanka "COMING". Prejeli smo veliko število rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali prvih šest pravilno rešenih. Nagrade je prispevalo vrhniško podjetje Corning s sedežem na Tržaški cesti 28. Tuje tudi pred kratkim obnovljena trgovina, kjer boste lahko nagrade dvignili ter se seznanili s prodajnim programom uspešnega podjetja. Nagrade pa prejmejo:
1. nagrada: parni likalnik PHILIPS:
Bojan Mole, Podreber 50, 1355 Polhov Gradec
2. nagrada: radio ura PHILIPS:
Jurček velikan?
Nekako se je slišalo, da zaradi vročega poletja ni pravih gob. Vendar pa je vlažno in dokaj toplo vreme v septembru le naredilo raj gobarjem. Videti je bilo precej gobarjev po bližnjih in daljnih gozdo-"
Marija Zupančič, Gradišnikova 20, Borovnica
3. nagrada: video igrica + 3 kasete
Mojca Novak, Mavsarjeva c. 95t Notranje Gorice.
Se tri reklamne kape "COMING" pa prejmejo:
4. Zdravko Slana, Podpeška 25, Brezovica
5. Tanja Čuden, Dragomer-ška 65, Brezovica
6. Lidija Drašler, Verd 59, Vrhnika
Kot smo že omenili, nagrade dvignite v trgovini AVDIO-VI-DET, PC center, Tržaška cesta 28, Vrhnika.
S.S.
vih, ki so prihajali s polnimi vrečkami in košarami gob. No ja, sem si rekel, pa naj grem še jaz malo pogledati, če bom imel kaj gobarske sreče. Seveda brez žene, ki vse vidi in sliši, nisem šel v gobarje-nje. In glej ga vraga! Vznemirljiv klic žene:^"Glej jurček kapitalec!" Še sreča, da sem imel fotoaparat zraven. Hitro sem posnel, doma pa jurčka velikana stehtal. Točno 1,40 kilograma, pa še čisto dober je bil, samo malo objeden od živali. Seveda sva morala "bero" končati, saj naju je zavezoval zakon ali odredba o količini nabranih gob.
Gotovo so nekateri nabrali še večje ali težje gobe, vendar je to že druga zgodba.
IMAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Se^ak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631-567. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390,1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena.. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo, TČR, d.d., Ljubljana