\I LE UKUP UBOGA GMAJNA ŠTEV. (No.) 14. SLOVENSKI SVET ZA EDINOST, PRA VICE IN SVOBODO. U BOJ JUNAŠKA KRI! CLEVELAND, O. — WASHINGTON, D. C., JULY 12. 1917. S0K0L0M-PR0ST0V0LJCEM. >v Bral jo prostovoljci! Kedelja 15. julija j« določana kot d,„ odhod, pove posebno čete sokolskih prostovoljcev Zrinjski, Zbiranje Čete sc vrši v Pittsburghu,' P a ., skozi celo dopoldne’ in sicer v prostorih “Hrvatskega Doma" na 822 North Canal qt Pittsburgh, Pa. 0 -1 Prostovoljci iz oddaljenejših krajev morajo odpotovati v so boto zvečer ali ponoči, iz bližnjih krajev pa v nedeljo zjutraj.' Sokoll-prostovoljci morajo priti v sokolskih krojih v koli * -> e 10 mo f 6e - dru 8 i P^stovoljei pa naj prinesejo seboj svoje društvene znake. J J Obleke ni treba nikomur jemati veliko s seboj. Ena obleka za preobleci je popolnoma dovolj. Perila in obutala lahko vzame vsakdo, .kolikor hoče. Tudi knjige za čitanje lahko vzame vsakdo s seboj. # Kedor ima kaj denarja v gotovini ali na bančni knjižici, ga lahko vzame s seboj, pazi pa naj, da ga dobro skrije pri sebi. Denar bo lahko vsakdo izmenjal pri državni "Narodni Banki", sedaj v Marseillu na Francoskem, po zelo ugodnem kurzu v di¬ narje ali franke: s seboj naj vzame, kolikor je najnujnejše po¬ trebno, večje svote pa naj naloži na banki z odredbo, kedo in*pod V kakimi pogoji ga lahko dvigne. m Vozni listek do Pittsburgha plača vsakdo sam, kjer bo dobil Vdotični znesek povrnjen ali pa bo odposlan onemu, ki je zanj (\ založil to svoto. Iz Pittsburgha dalje potujejo vsi prostovoljci skupaj v posebnem vlaku brezplačno. V nedeljo 15. julija popoldne bo prirejen v Hrvatskem Domu sprejem prostovoljcev s poslovilno zabavo. Tu bodo sprejeti novi prostovoljci, izvršila se bode razporeditev za na pot in zastave bodo razvite in blagoslovljene. Zvečer istega dne bodo odpotovali vsi prostovoljci proti Ka¬ nadi, kjer bodo čakali v taborišču na ladijo za Evropo. Od dne, ko prispe v Pittsburgh, pa do dne, ko bode nameščen v taboru, dobi vsak prostovoljec po $1.50 na dan za prehrano, od tega časa dalje pa hrano. V Evropi bodo sprejeli prostovoljce posebni odposlanci, ki. jih bodo spremili skozi Francijo v Bizerto, kjer se nahaja naše prostovoljsko taborišče. Tu bo vsak prostovoljec pregledan in pri- deljen po njegovih sposobnostih in po potrebi vojske; vsakdo bo tu prejel tudi državno jamstvo, s katerim bo prejel on sam, ali oni, katere bo on označil, brezplačno pot hektarjev dobre zemlje v svobojeni domovini. Prostovoljci bodo ostali v Bizerti, dokler ne bodo popolnoma • izvežbani, nato pa bodo odšli na solunsko fronto po nadaljnjih odredbah vojaških oblasti. Vsak prostovoljec, ki je imel prej v katerikoli vojski kakoršeukoli čin, bo prejel isti čin tudi v narod¬ ni vojski. Izučeni in vešči mehaniki, ki imajo orodje, ga lahko vzamejo s seboj: Ako ima kedo motorno kolo, stori dobro, ako vzame s seboj, ker bo lahko uporabljen za motorciklistično službo. Bratje prostovoljci! Vsi, .ki ste sc dosedaj prijavili, pridite v pravem času in do¬ ločenega dne v Pittsburgh v Hrvatski Dom in porabite ta kratki čas do vašega odhoda v to, da pripeljete s seboj še kakega to¬ variša ter mu raztolmačite vse to, kar vam je tu raztolmačeno. Na svidenje Sokoli-junaki! Nazdar! STEFAN MANCE MILAN MARJANOVIČ načelnik Jug. Sok. Zveze. starosta Jug. Sok. Zveze. Ni dovolj, da rečete: Slovenec sem. Pokažite tudi s tem, da hočete Slovenec tudi ostati. Ni dovolj, čc ljubite milodonečo slovensko govorico, temveč treba je tudi, da jo ohranite in nad. vse cenite. Ljubiti svoj narod in spoštovati druge, je najlepša čednost vsakega človeka, vsake narodnosti. Kaj je človek, se kaj malo spozna; toda kaj ni, je bolj očitno in jasno. _____ NAŠIM PROSTOVOLJCEM. Ječijo pod jarmom še " še poljane, Še v suženjstvu plakr lovensko srce; Od starodavnega V . do bele Ljubljane Povsodi poniža; •. ad in gorje. Tam njrejo n. .■ .gi v brezriadi in skrbi, Preganjani. '•••-*: . propasti zroeeni — Meč v roke, p< tlji, bodimo pošteni Slovenci, Hrvati in Srbi! Meč v roke, pri jati ji, in puško, na rame, Po dolgem je mraku napočil naš dan, Da združene v vernem nas bratstvu objame. Naprej korenjaki! Kdo zdaj ni močan, Ko vodijo složne k svobodi nas zlati Ter vejejo v vetru slovenske zastave ? Napočil je veliki dan majke Slave! Na noge, vsi Srbi, Slovenci, Hrvati! Da nam se stoletne izpolnijo sanje, Da kri naših bratov ni tekla zaman, Na noge, prijatlji, napočil nttš dan je, Napočil svobode je veliki dan! Spletimo v ljubezni iz lavora venec! In komur svoboda pod solncem je draga, Naj slednji žrtvuje, naj slednji pomaga, Vsak Srb, vsak Hrvat, vsak Slovenec! K ODHODU PROSTOVOLJCEV. ROJAKI V CLEVELANDU. četrtek 12 julija se vrši ob osmih zvečer v veliki Grdi £2 javen kod v podaš. ' skih in srbskih prostovoljcev. Nastopilo bo od prostovoljcev. - Mladenic *’ * , pre jmete potrebna ivoljce, udeležite se tega shod , P Qgtalo slo . lila in informacije. Vabljeno je pa u deležitvi- o občinstvo v Clevelandu, da P okaZ ^ . odhaja jo toda, da zna ceniti odločitev pros o ’ obira i a n ika- . Vstop je vsakemu dovoljen ter se ne bo pobirala topnina. SPORED V NEDELJO. 'rostovoljci sc zbere j® ^ ^Oth St’ mkar prisostvuje- Sokolskim Domom, 1402 • blagos iovitev narodnih asi v hrvatski cerkvi. P ameriške. v, slovenske, hrvatske m sr » - n dnl štev po E. 40. )b 9. se prične pohod_P rost ™^ d 2 6. S t., odtod na o Supcrior Ave, po Supenor in 0 d tu na lair Ave in po St. Clair Ave Pittsburgh, postajo, s ^prostovoljci, tjer se bodo združili ^ udeleže Jcnjena slovenska dr “*^ ^o^da bodo dala častno pohoda, čc mogoče kor P ora “™ ’ istvo Odhajajočim prostovoljcem. _: nje mora biti tora j med vsemi Jugoslovani največje, da bodemo tudi mi postali del svobodne Jugoslavije. Iz števila prijavljenih slovenskih prostovoljcev pa je razvid- kako malo se'zavedajo Slovenci teh nevarnosti, zlasti druge. Namesto da bi sc že sedaj pripravljali, da bi branili svojo osvo¬ bojeno zemljo pred tem, mogoče še nevarnejšim sovražnikom, pa mirilo čakamo, da nas bodo tudi pred temi grabežljivci ubranili tujci. Ako nam bodo tudi drugi priborili svobodo, jo bomo mo- vendar sami braniti iir ohraniti brez tuje pomoči. In ravno zaradi tega je potrebna naša jugoslovanska armada prostovoljcev, da bode ščitila osvobojeno domovino pred vsakim tujim lakomne- Toliko večja hvala pa Vam, ki bodete zasadili našo narodno zastavo na osvobojeni naši zemlji ter nikomur ne dovolili, da bi jo oskrunil. O, da bi bili Vi predhodniki in znanilci, da stoji za Vami cel narod, cela narodna armada, ki bode vedela z orožjem ohraniti, kar si je z orožjem priborila in osvobodila. Naj tudi i' tem deluje Vaš vzgled vzpodbudno na ostale, da Vam bodo v najkrajšem času sledili. Večen spomin in slava vsem ameriškim jugoslovanskim pro¬ stovoljcem ! NAŠA BODOČNOST. ('as odhoda prve večji} čete jugoslovanskih prostovoljcev približal. Nedelja 15. julija je določena, da polete prve jate drznih Sokolov na bojno polje, kjer se odločujejo usode narodov. č složnem edinstvp nahajamo v tej četi Slovence, Hrvate in Srhe, ki so vsi'odločeni, boriti se ramo ob rami pod skupno za _pravičm> »s«-.. .-Jjojo. in. svobodo, ke-r .sa^prc- ui, da se more samo s krvjo in žrtvami priboriti osvobojen je vesti ujedinjenje vseh treh delov jugoslovanskega plemena, 'j, dejanjem hočejo izpričati svojo ljubezen do domovine in la, z orožjem v roki se hočejo boriti za svobodo, za katero stremi naš rod že toliko stoleti. Kar se ni posrečilo našim dedom, bode-li se posrečilo v tej krvavi borbi 1 Kedo ve! Navdušenje, s katerim odhajajo naši prostovoljci na bojišče, nam je porok, da ne bodo prizanašali našemu skupnemu sovraž¬ niku, temveč da bodo skupno z zavezniškimi silami pomagali zlo¬ miti moč največjih tiranov in naših zatiratcljev, da bodo konečno ujedinjeni Jugoslovani uživali popolno svobodo. Od prvega dne napovedi vojne je bilo znatno število jugo- lovanskih prostovoljcev, v srbski vojski. V prvi vrsti s prostovoljci dijaki, ki so pribežali ob napovedi vojne v Srbijo zavezniške dežele. Njihovo število je hitro narašča hodom jugoslovanskih prostovoljcev in Severne in Južne Amerike in jugoslovanskih vojakov avstrijske vojske, ki so se predali Ru¬ som ali Srbom. Tako je znašalo število jugoslovanskih prosto¬ voljcev za časa avstro-nemškega in bulgarskega navala že dv najst tisoč mož, ki so se z brezprimerno hrabrostjo borili v sr skih vrstah. Jugoslovani so bili v prvi vrsti poslani proti Bul garom, na katere so šli z nepopisno besnostjo. Le malo jih je padlo v ujetništvo, kajti raje so umirali, kakor pa da bi postali ujetniki izdajalskih Bulgarov. Narodna ideja je zbrala in združila te prostovoljce, kakor tudi one tisoče, ki se rekrutirajo iz bivših avstro-ogrskih vojakov v prostovoljske čete v južni Rusiji. Misel edinstva, želja po maš¬ čevanju nad zakletim sovražnikom jugoslovanskega plemena jih navdušuje za boj, dasi jim je zuano,. da ne bode Avstrija mil postopala z njimi, ako ji padejo v roke. Ne bojazen, ne strah pred smrtjo, navdaja jih temveč edinole upanje, da bodo s svoji¬ mi žrtvami pripomogli do lepše, srpčnejšč bodočnosti. Kako brezprimerno veliki so ti prostovoljci v primeri z oni¬ mi, ki imajo vedno na jeziku besedo domovina in nafod, ki pa niti še s prstom niso ganili, da bi sodelovali y skupni borbi! Dejanja bodo pokazala može, prave rodoljube, dejanja sama bodo odločevala o naši usodi. Z mečem, m sabljo se piše naša bodoč¬ nost, s puško in topovi se določujejo naše meje! Zato pa čast in slava vam, ki hočete prvi izpolniti dolž¬ nost nas vseh, ki bodete rešili čast nas vseli, ki vas zavidamo za srečo, da ste poklicani pokazati svetu JaJjno voljo Jugoslovanov, otresti se. s pomočjo doprinešenih jžrtev tujčeve pete. Kot sinovi hrabrih dedov, ki so z orožjem v roki odbijali ljute napade njih zemlje lačnih sosedov, se bodete * Vi hrabro borili proti našim največjim narodnim sovražnikom, proti našim dosedanjim gospo¬ darjem, / f H§fr |i'3 Vaš vzgled bo osramotil narodne sramptilce, budil, vzpodbu¬ jal in bodril zaspance, da bodo tudi sam Upohi teli za Vami izpolnit svojo sveto dolžnost. Ves narod se. mora ob Vašem odhodu vzdra¬ miti, da bo spoznal, da je svoboda dosegljiva edinole s pomočjo ustanka, s pomočjo odločnega odpora in polne borbe. Nam Slovencem preti dvojna nevarnost: da ostanemo vsaj de¬ loma pod dosedanjim avstrijskim jarmom, ker nismo dosedaj sko- ro še ničesar storili za naše osvobodenje, ali pa bodemo, zopet deloma, in to najbolj življenjski del našega narodnega obstanka, pot do morja, pripadli ravno takemu avtokratu, grabežljivemu Italijanu. V sled tega bi moralo in mora tudi biti naše prizade¬ vanje dvojno: priboriti si moramo osvoboditev izpod enega su¬ ženjstva in preprečiti, da ne pridemo p#ddrugo. Naše prizadeva- Mnogim, zlasti Slovencem je še vedno nejasno stališče, ka- bode zavzemal naš narod v bodoči Jugoslaviji. Nekatori s81 OJAČIMO NAŠE VRSTE! Nas, pripadnike krvavečega jugoslovanskega plemena, čaka velika naloga, da bodemo nosilci ideje in same žive sile, ki bo služila za podlago naše bodoče narodne države. Priznati moramo, da so nas ti veliki, odločujoči trenutki našli skoro popolnoma ne¬ pripravljene. Da popravimo to, kar je bilo pred vojno opuščeno, •moramo sedaj na vso moč delovati na to, da razjasnimo onim, ki še do danes niso tega uvideli, kje leži edina naša rešitev. Ako bi nas Slovence in Srbo-IIrvate ne vodila nobena večja in svetejša misel, kakor je naše narodno ujedinjenje, bi nas mo¬ ralo nasilje od strani Avstrije, to je enostavno načelo samoohrane in samoobrambe, združiti in organizirati ua odpor proti onim, ki so si vzeli za cilj uničenje uašega naroda. Kvesti si moramo biti, da je bilo vprašanje južnih pokrajin Avstro-Ogrske eden poglavitnejših povodov za to svetovno vojno. Mi je nismo izzvali, ker je bila na naši strani pravica. Razmere so ve pri nas tako izboljšale, da bi bilo vprašanje nadvlasti Slovanov \ Avstriji rešeno v njih korist in bi v tem slučaju Avstrija pre¬ nehala biti ponižna dekla Nemčije. Za nas avstrijske Jugoslovane, meječe na svobodni srbski kraljevini, sorodni nam po krvi in idea¬ lih, je bilo edino stremljenje k njim. Naraščajoča zavest in eko¬ nomsko ojačenje našega naroda je bilo mogočen element, ki je po¬ spešil omenjeni proces. Vladajoči krogi so že zdavnaj uvideli, v čem obstoji naša moč, in vsled tega niso izpustili nobene prilike, da bi onemogočili ali vsaj zadržali in zaustavili vsakoršno gi¬ banje narodnega elementa. Ne samo, da se je držala avstrijska vlada pasivno napram nam, temveč je naravnost ktivno delovala na to, da nam onemogoči razvoj. Dosti je omeniti tarifalno poli¬ tiko 'v na Hrvatskem, vprašanje dalmatinskih železnic. sepojpi- ranje naših paroplovnih društev, nasprotno pa podpiranje tujih — vse to se je izvajalo po nekem stalnem načrtu, da nas napravi berače, uniči in prisili, da si iščemo kruh v Ameriki. Vzporedno z gospodarskim vprašanjem je šlo tudi kulturno. Vprašanje enakovrednosti in reciprocitete zagrebškega vseučiliš¬ ča, šolsko vprašanje na Ogrskem, uničenje reške gimnazije, zati¬ ranje slovenskih šol, splošno podpiranje in ustanavljanje nemških, madžarskih in italijanskih šol v svrho odnarodivanja našega na¬ roda na korist tujih elementov. Mi smo to prav dobro uvideli in se zavedali, da stremi Av- stro-Ogrska za uničenjem našega naroda, in vsled tega smo po tem tudi delovali in uravnali naše delovanje, v kolikor je bilo to mogoče. Zadnja leta je postajal vladajoči sistem še agresivnejši, ker je čutil, da se mi ojačujemo, in to na tak način, kateremu se ne more postaviti na pot. Zapirali so pristaše naprednih strank, započeli veleizdajo iške procese, zaplpnjevali in prepovedovali li¬ ste, in vse to edinole zaradi tega, da bi ustavili nevzdržljivi tok tega naravnega procesa. Avstokratska habsburška dinastija z geslom: Divide et im- peral je imela samo še eno vspešno sredstvo, ki ji je moglo vsaj kolikor toliko pomagati, namreč, da deli in razdvaja, da neti so¬ vraštvo med narodom s tremi imeni in tremi verami. Na te li¬ manice so mnogi nasedli, govoreč o idealistih vseli treh plemen, da ne govorimo o drugih elementih, katere so vodili nečisti cilji. Ti prvi, katere so vodila izključujoča, šovenska in verska načela, so negirali eni druge, tako da so našli v tem njihovem delovanju vedno vspešno podporo njihove “matere”, Avstrije. Kratkovidni in s sovraštvom zaslepljeni niso videli, da služi¬ jo skupnemu sovražniku in da gube, napadajoč se med seboj, svo j jo moč in energijo, ki bi se mogla uporabiti v drugem, za nas vse koristnem pravcu. Z izzivanjem raznih afer in s pomočjo vseh mogočih sredstev, v katerih je bila Avstrija mojster, ker ji je bilo to njena zgodovinska naloga, se je trudila, da bi čim bolj razdvojila rodne brate, ker je videla v tem edino svojo rešitev. Misel ujedinjenja sedem milijonov Slovencev in Srbollrva- tov, žilavega zdravega in podvzetnega elementa, ki noče ostati na pol poti s svojimi težnjami in zahtevami, je bila za Avstrijo večni moment o na usodo, katera jo čaka. Vodilnim krogom na Dunaju in v Budimpešti je bilo jasno, da znači dovoljenje mirnega razvi¬ janja Jugoslovanov naravno razrešitev, oziroma likvidacijo Av stri je in s tem tudi konec habsburške dinastije. Z mirnim razvijanjem je dosojen Avstriji konec. Vspešna voj¬ na proti slovanskim državam more onemogočiti ali v najslabšem slučaju odložiti zlo, katero čaka Avstrijo. Vsled tega opažamo že leta 1908., in dalje leta 1912. za časa balkanske vojne priza¬ devanje Avstrije, najti kak povod ali protest, da bi se mogla vre¬ či na Srbijo, jo uničiti in podvreči, da bi na ta nnčin odvzela Slovencem in Srbo-Hrvatom njihovo težišče in vsako nado ha ujedinjo, oziroma na njihovo osvobojenje. Drugi slučaj, ako bi bil rezultat vojne nevspešen za Avstrijo, ostane usoda ista, ker bodo z razpadom Avstrije na njenih razvalinah ustanovili avstrijski Jugoslovani, ujedinjeni z onimi v svobodnih srbskih kraljevinah, novo državno celoto. Avstrija, ki je izbrala to drugo eventualnost — namreč vojno — ima veliko prednost kot unieum v zgodovini, kar bi se sicer moralo imenovati razbojništvo ali pomanjkanje morale in etike te stare in gnjile habsburške dinastije. Računajoč s tem, da se bo vojna vodila na teritoriju, naseljenem z Jugoslo¬ vani, bi bili oni, pa naj bi izpadla vojna kakorkoli, uničeni, njih “SLOVENSKI SVET.” vasi in mesta pa porušena. Da bi Avstrija čim bolje dosegla svoj krvav namen, je vrgla tri zbore Srbo-Hrvatov in Slovencev na rodne jim brate, da bi se med seboj poklali in razmesarili. Težko je bilo onim, ki so branili lastno grudo pred Nemci ubijajoč lastne brate v službi Avstrije, ali še težje je bilo onim, ki so morali proti svoji lastni volji uničevati in požigati vse ono, kar so lju¬ bili, braneč one, katere so sovražili na vso moč. Ne samo, da je Avstrija silila nesrečni naš narod na brato¬ morni boj, temveč se je tudi trudila, da očrni v zunanjem, nepo¬ učenem svetu naše ime s tem, da je pripisovala tamošnja ju¬ naštva jugoslovanskim polkom v borbi s Srbi. Podel je bil ta čin, kakor je bilo podlo sploh vse delovanje Avstro-Ogrske napram našemu narodu, kateremu je namenila uničenje, zapirajoč in bešajoč brate in očete naše, medtem ko je tirala nas na mejo, da ubijamo naše brate in da pomoremo s tem nji, da izvrši do kon- ■a svoje krvnikovo delo. Pravica je velika — usoda', katera čaka Avstrijo, je določena ter se veliki dan obračuna bliža z brzimi koraki. Ali moremo pu¬ stiti Slovenci in Hrvati nemaščevano našo po nedolžnem pre¬ lito kri in razrušeno in uničeno grudo? Ojačimo naše vrste — ramo ob rami, brat od bratu — da osvetinio nedolžne žrtve in da zadamo z lastno roko zadnji imrtni udarec stari in gnjili Avstriji, da bo na njenih razvalinah ,-stala in napredovala mlada in močna Jugoslavija! so prizadeti po Omenjeni knjigi, s tem da J 1 ®. P °J do po vojni doma po menju Jastnili impenja “Venezia " • prizadeti bomo iz dežele, ki se n -- 101 Giulia” (Julijska Veneeija ali še bolj po »“»«■j e iznašel Kogar bi zanimala, od kod to ime, mu P 0 ' 1 ’ u jj ca v Gorici goriški Žid Ascoli, oni, po katerem se »d „ pa -j e vzel imenuje Via Ascoli, Ni mu. prijalo ^ime^ ^ ^ ^ ppistavil pri- NA RAZPOTJU. ime sosedne italijanske provincije \ enozia, ^ j e jjj] 0 to ime devek naših Alp, ki se imenujejo “Julijske . * P v . Ttfll5 - ani res določeno tako bolj samo za one kraje, ki so jih naši Italijani res smatrali za neodrešene, a ker, kakor Italijani pravijo, “1’apetito mangiando”, raztegnili so potomci imenovanega goriškega Venecijo Julijo tja do Loža in Idrije v Notranjski, tja gor do Trbiža v Koroški "in tja dol do Delnic v Canale> Tol- Sodni okraji bodo v Goriški: Gorizia, . mino, Caporetto, Plezzo, Circhina, (,’omeno in Sesana (Furlanije ne omenjam, ker tam ostane vse pri starem) ; a v Kranjski: I ippaceo, Idria, Senoseeehia, Postoina, Olisa, Bisterza Circonio, Longatico. Za Istro so pridržana ponajveč dosedanja italijanska imena. Ako izvzamemo Lož, ki so ga prekrstili v Olisa (O, Lizal) • rt: - silo našli na sodnijo. , Cerknico, ki je dobila ime Circonio (v starih rimskih čas* je A težje, mnogo težje bode mnogim. . * , - u ran i. čine. V tem oziru prednjači poleg ilirsko-bpslnskega Ne šele v zadnjem času, temveč že davno so se pričeli kazati v Avstriji znaki razpadanja. Vse je govorilo, da je ta država izpolnila svojo N zgodovinsko nalogo in da ima odstopiti svojo mesto novim državnim stvorbam, ki se bodo vzdignile na njenih razvalinah. Da je razpad habsburške monarhije zahteva zgodovinske po¬ trebe, se more dokazati, ako se pogleda na razlog njenega obstan¬ ka. Vladarji habsburške dinastije so najprej priključili sebi Ogr¬ sko in Hrvatsko, pozneje »Češko, itd. Razlog, da je mogla nastati v srednji Evropi monarhija, je iskati v tem, ker so se posamezni narodi vsak zase, čutili preslabim, da bi odbijali napade v onem času močnega turškega carstva; vsled tega so se zbrali okoli skup¬ nega prestola, da bi mogli združeni odbijati turške navale. S propadom turške moči odpade tudi glavni razlog za obstoj avstrij¬ ske monarhije, in od tega časa se vsak narod v njej čuti nesrečnim, vsled česar se skuša z večjo ali manjšo energijo iztrgati iz nje¬ nega objema. Nekaterim, ki so bili srečnejši od nas, se je to tudi posrečilo. Italijani so odtrgali od nje dve veliki in bogati provinci: Lombardijo in Benečijo. Madžari so nekolikokrat poskušali, da bi se odtrgali od nje. Ustaja Ivana Zapolje, usta ja Franja Rakocija, zlasti pa Košu- tova ustaja leta 1848. je najboljši dokaz za to. Madžari so dvigni¬ li tedaj veliko narodno vojsko, da strmoglavijo Franca Jožefa, in da mu, niso prihiteli tedaj na pomoč Rusi pod generalom Paskije- vičem, bi se madžarsko osvobojenje najbrž uresničilo. Intere¬ santno pa je, da so ti večni uporniki Madžari dosegli vse, kar so hoteli in da imajo danes v Avstriji prvo besedo, medtem ko niso nikdar, upirali, ttičbsar dosegli. Leta 1848. čine. \ tem oziru p^eanjuci puicg ...»»«». ska Vipavska. Srečni Ustjani, Vrhpoljci, Šturci,. ŠentVidcani, Er- zeljci, Gočani in Budanjci, vam so še kolikor toliko prizanesli: vaše občine se bodo zvale: ‘Ustia. Verpogliano, J§turia, San Vito di Vippaceo, Ersel Gozze, Budagne. A stokrat nesrečni Col^ni, Podkrajci, Vrabeani, Slapenei; ako bodete hoteli domov, bodete morali v Sottovolta, Sottotermine, Urazze, Salto nel Carso. Pri tem naj prizanašam vsem z imeni podobčin in vasi, kajti lahko si n. pr. predstavljan obraze Dolgopoljaneev, če jim povem, da je nji¬ hova rodna vas počaščena z imenom Campolongo. Držimo se za¬ radi tega rajše samo imen glavnih krajev. Pojmo proti Postojni. V Razdrtem si moramo odpočiti, čeprav ni sedež županstva. Po¬ gledam v •“ Prontuario ”: Resderta, občina Crenovizža, sodni okraj Senoseeehia. Ker sem že pri senožeskem okraju, naj navedem še ostale občine: Lase, Villabassa, Auremo, Senadoglia (Laze, Dolenjavas, Vreme, Sinadole). Postojnski okraj: občine, razun Postojne same seveda, katero sem že omenil zgoraj: Bucuie (Bukovje), Cossana, San Miehele di Postoina, S. Pietro del Carso, Slavina. Kakor se vidi, tu na imenih občin niso dosti izpremeniji, a zato je postalo Ostrožnobrdo — S. Canziano in Monte, Studeno — Campofreddo nelle Giulie, a Rodohovavas — Villarodocca. Ilirsko-bistriški o- kraj: občine: Jablanizza, Monte San Giovanni del Carso (Janeže- vobrdo), S. Maria Maddalena nel Carso (Kilovče), Primano (Prem), Monte SantTlario (Rateeevobrdo), Segiiria (Zagorje). Smeria (Smerje), Cele (Celje) Fontana del Conte (Knežak), Tor- renova (Trnovo). Okraj Lož: občine: Borgoveechio (Staritrg), Obloca (Bloke), Okraj Logatec: občine: Rute (Rovte), Gottedra- sizza (Hotederšica), Longatico Superiore (Gorenji Logatec), Pla¬ nina alla Grotta (Planina). Okraj Cerknica: občine: Racche (Ra¬ kek), Seilze S. Vito (Žilee pri Sv, Vidu). Okraj Idrija: občine: Dolle, Godovizza, Montenero (Črnivrh), Cecaunico, Idria Inferio- re, Voiseu. Občina Žiri jii navedena med imeni, a zato najdemo med njimi Žirovske Krnice spačene v.Varim** di Zaira in druge ljenju in narodnih aspiracijah. Treba je, da se dvignejo ljudske mase no boj proti našim dos e . danjim tiranom, ako hočemo, Ja bodemo dosegli, kar je iskren a želja nas vseh, da zadobimo svo. bodo in neodvisnost. Slov. g Vet budi rojake k vstrajnemui in požrtvovalnemu delovanju 2a našo narodno korist, in vsled 'tega zasluži, da ga vsi rodoljubi podpirajo in priporočajo tudi o- nim, ki ga dosedaj morda še ui. čitali. Ko ste preeitali sami posamezne številke, izročite jjh tudi svojim sosedom in znancem tudi oni pouče o našem gibanju, ali pa nam sporočite njih naslove, da jim pošljemo par številk na ogled. Jugoslovanska misel osvobo- jenja in ujedinjenja je razširje. starem kraju med vsemi ljudskimi sloji, ki jo tudi podpi. rajo; toliko bolj je treba, da tudi mi, ki smo na svobodnih tleh, ne zaostanemo za onimi y domovini, ki pričakujejo- od nas pomoči. Somišljeniki na nog P) da bode ves narod pripravljen delovati in tudi nekaj žrtvovati pomoč naših sobratov in z a osvobojenje našega naroda i n domovine. . . . .., . " ... ' - ; ' ' svoje -vedno zveste” Hrvate Madžarom na miiOmt' m nVmi-os: . kr:t J ev iz Kranjske malo obširneje z: njegov miibst n’ Hrvatom za udu To je bila hvaležnost Franca Jožef« ge leta 1848. Znano je, da niso vladarji nikoli popustili v čem proštov*!;! temveč da so morali narodi od njih te pravice izvojevati. 'Cim ir je bil kak narod energičen v povdarjanju svojih zahtev vspešnejši je bil in toliko več je dosegel. Vsakemu onemu, ki pi vi, da “hoče svobodo”, se more edino pravilno odgovoriti:A:,V. mi si jo sam!” Slovenci in Hrvati se nahajajo danes na velikem zgodo? skem razpotju in imajo odločiti, ali se vrnejo nazaj god staro robstvo, v katerem so dosedaj ječali, ali pa da povzdigftej svoj glas in da jasno in določno povedo celemu svetu, da je njih dozorela misel svobode in da hočejo biti z ostalimi jUZjinni brati svobodni in sami svoji gospodarji v lastni koči. m Oni, ki se nahajajo še danes v svoji nesvobodni domovini, ne morejo povzdigniti svojega glasu v prid svoje narodne stva¬ ri in svoje bodočnosti, ali vsaj ne tako določno in jasno, pač pa morejo storiti 1o oni, ki so toli srečni, da se ne .nahajajo »tedaj v avstro-ogrski monarhiji. Jugoslovani v Ameriki so prekinili vsa¬ ko zvezo z monarhijo in dinastijo, poslali na tisoče prostovoljcev v Srbijo, nabrali na' tisoče dolarjev v podporo boriteljev za svo¬ bodo, ter so s tem manifestirali svojo trdno odločite^, da hočejo pomagati osvoboditi svojo domovino. Žal, da se je k temu odločil samo del celokupnega naroda, dasi bi morali vsi enodušno pokazati, da smo narod, hi je pri¬ pravljen, da doprinese za to svobodo tudi žrtve. Edinii p&L. za to je ta, da se zbira v prostovoljske čete in da stoj* v danem trenutku z orožjem v roki kot osvoboditelj na svojo rodno- grudo. POITALIJANČEVANJE SLOVENSKIH IMEn Naš pariški bulletin prinaša v svoji zadnji številk^ pod .na¬ slovom “Denationalisation' - (Raznarodovanje) vest, da: je. -Kraljev¬ sko Italijansko Geografsko Društvo (Reale Societa Geografica Italiana) v Rimu* izdalo na 300 straneh “Prontuario dei nomi lo- eali della Venezia. Giulia” (Priročnik krajevnih imen Julijske Vcnecije), v katerem so krajevna imena našega Primorja, ‘malega dela naše Koroške, skoro cele Notranjske in malega .deiar -llr.vat- ske deloma prevedena na italijanski jezik, a v največ slfieajm na nečuven način špakedrana in popačena. Ker dokazujejo komunikeji italijanskega generalnega štaba, da ta knjiga ni nikaka šala, marveč da se spakedranko, navedene v tej knjigi, dosledno upotrebljnjejo tudi od oficijelne struni, nima razloga, da verujemo onim poštenim Italijanom, ki(n^ u- veravajo, da italijansko kraljevsko; geografsko društvo njčjesbr »e^ pomeni in da so se le tam znali ugnezditi neki Sovini izrabljajo firmo društva. Zato je treba vzeti knjigo za vel. ali manj oficijozno, in bi bilo lahkomiselno predati se veselemu raz¬ položenju', ki človeka obhaja pri listanju iste. Izpočetka seip Jiotel naprositi gospoda urednika da otvori rubriko “Za smeh m J kia- za kojo bi nudilo to delo kraljevskega geografskega družtva gradiva najmanj za eno leto, a zavedel sem se takoj ■njene naročnike in sornišlje¬ ki 9edaj| n ' ke prosimo, da adresirajo od naprej vsa pisma> ti2oža 'h • upravništva ali uredništva Slovenskega Sveta, na sledeči Lhasi o v; “Slovenski Svet, 1125 iNonvood Road, Cleveland, f :er se je moralo uredništvo in ipravništvo preseliti iz dose- i»n.ie pisarne radi odhoda sokol- ■sej njihovi nagoti na konipetemnin *i*-,****j zato, ker kaki smeri gre delo naših ljubih ita- fh najlepše vidi, li jaltskih prijateljev. Na Goriškem so, razume se, še bolj divjali med našimi imeni. Ali tam so imeli v goriški okolici delo olajšano, ker so jim bili že prej razni c. kr. avstrijski uradi, kakor davčni urad v Gorici, še pod avstrijskim gospodstvom, pripravili materijah V goriških gorah, na Vipavskem in na Krasu, kjer je bilo tako pripravljene¬ ga materijala le malo, pa so delali po istem vzorcu, kakor glede Kranjske. Naj navedemo te nekoliko imen: Alber (Avber), Goria- no (Gorjansko), Rupin Grande (Velikirepen), Idrisca (Idersko), Camigna (Kamnje), Bretto (Log), Poveria (Povir), Roditti (Ro¬ dik), Sonzia (Soča), Sattoriano (Štorje), S. Giacomo nel Carso (Štrjak), Valgrande (Velikidol), ‘Uschizza (Vojščica). Iz Ko¬ roške naj navedem samo Žabniee in Lipaljovec, kateri so prevedli v Carporosso odnosno v San Leopoldo. In tako so spačili vsa imena vseh tudi najmanjših vasic, vsa¬ kega grička, vsakega potoka. Zanimivo je, da figurira za siv Krn sedaj poleg imena Montenero tudi Monte Cren. Kdo ve, kaj je napotilo naše prijatelje, da so iz Krna napravili sedaj Cren (hren), morda jim je provzročil preveč naboda. Da knjiga nima absolutno nikake znanstvene vrednosti in da služi naravnost v sramoto taki instituciji, kakor je kraljevsko geografsko društvo, dokazuje vsaka stran. Brez dvoma so ji ku- movali razni filologi iz neodrešenih krajev, ki so bili rojeni med renči, pa niso naučili razun znanega “pejte ga noter” nobe¬ ne besede slovenski. Le tako je mogoče razlagati razne kozlarije; katerih je knjiga polna na vsaki strani. Ali je mogoče, da društvo, naziv ki si lasti naslov “znanstveno”, določi’za kmu V 8 ^ °, bl0ke V G ° riSki “ 0bl ^a”? Ali je mogoče di kraljevsko geografsko društvo, ki hoče veliiti „ * ! vasi geografsko društvo, in povrh tega še kralievskn i H' '-'P-c a,i Brkin hol e lo /peljati za kraje na Vipavskem ali v Brkinih pridevke “nel Car- 40 ”? Menda bode potrebno, da pošljemo kakega našega priproste- ga seljaka v Rim, da pouči učenjake pri kraljevskem geograf¬ skem društvu, kaj je Kras, kaj ni. 1 Jako dobro je, da kazati rožičke, tako da modemi ^ al ^ anskl sosed J e za časa počeli -daj, kako si’ preeLtaMSTj ^ * taka dre-vesa ne bodo zrast la do neba ^ narod?v * U Pajmo, >da LISTNICA UPRAVNIŠTVA. .. ie ]! kih prostovoljcev, Na ta dovoljeno, da zadostim Radovednosti nekaterih naših rojake.v. la s«; u a j pošilia nam" • ' nas ov f ja uuiocnma, dopisi J e v zvezi s Md., sploh vse, kar Šlo venskim Svetom. Objednem prosimo vse naše somišljenike, da se ui , Potruditi 7a l " bla S ov °lijo Sveta. Ako 1 ,. 1 ? Sir;,en j e Slov. hiat ... . ne bodem o šepaj botrih m razjasnili širšim ; sk€m giban J u , MITTEL-EUROPA IN SLOVENCI. Tržaška Edinost se bavi v svo- | jih izdajah od 16. in 18. maja s pozivom društva “Arhiv za nem¬ ško politiko in kulturo” v Draž- danih, katero poživlja vse osebe brez razlike Vere in politike, da podpišejo njegove želje “za mir med narodi 171 Evropi na podlagi pravice in svobode, da se pa objednem obvaruje nem¬ ška narodna osebnost in kultura pred znamimi nevarnostmi.” To izjavo hoče predložiti nemške¬ mu, avstrijskemu in ogrsko- hrvatskemu parlamentu. Edinost pristavlja temu: “Razumljivo je, da hočejo Nemci varovati svojo kulturo; ker pa zahtevajo mir med evropskimi narodi z ero- , stranskim povd&rjanjem nemških interesov, vidimo v tem razlog, da se odločno izjavimo proti le- mu. Silijo nas, da odkrito pove¬ mo, da smo tudi mi dolžni varo¬ vati svojo narodno nenemško in¬ dividualnost, svojo kultoro, sto¬ je interese, svoj nacijonalni in¬ teres pred “poznanimi nevar¬ nostmi”. — Naj se nekoliko po¬ zabavamo s tolmačenjem te ak¬ cije. Zaključenje vojne, tako pra¬ vijo, mora prinesti narodom no¬ vo pravično razdelitev — svobo¬ do morja. Ne oporekamo, da to ni potrebno, ali povdarjanje po¬ trebe nove razdelitve pomeni, da prejšnja ni bila dobra. Kar se tiče svobode morja, je treba po¬ sebno povdariti, tla mora biti j zajamčena v vseh slučajih in o- sigurana na vseh straneh. Proglašen je pravičnosti, kot podlaga vseh držav, je treba prenesti kot princip tudi v poli¬ tiko — pravijo dalje. Želo lepo, toda kaj pomaga, alko seHako ne postopa. Morda ne bilo brezko¬ ristno, ako bi se oni vprašali: | koliko je tudi Nemčija sama kriva, da gotovi nemški radikali¬ zem ničesar bolj srdito ne odbij* od sebe, kakor pravičnost i D svobodo. Iz poziva za ureditev Srednje Evrope smo videli, da 'je vse le preveč enostransko zamišljeno, oziraje se samo na nemško-nad- jonalno in državno korist. Kakor da bi nenemški narodi ne videli eminentno nevarnost za s v °j° narodnost, in vsled tegA tudi ** svojo eksistenco.” IZKAZNICE ZA KUPOVANJE RIB. (Hrvatski Dnevnik, 10. maja) Izkaznice za kupovanje rib s ,° speljane v Splitu, “na obali vi- ; °keg a morja.” Istotako tudi * Dubrovniku. padanje poroda v 1 JV 3 ' L J ANI. Slovenski Narod je objavil I ma Ja statistiko, iz katere je r ^‘ vidno, da se je rodilo leta J® 1 j v Ljubljani 1063 otrok ali strem- 1 ^ leta 1916 - s otrok, ali 19.1 na tisoč, 993 “SLOVENSKI SVET.” STRAN a JUGOSLOVANSKE VRSTE! V velikem trenutku živ boriti se za svoje ideale, za I jugoslo’ iškega naroda. Nad i °: prvikrat nam 30 dana prilika T‘ tlJe ’ za Pravične cilje troimene- • , . c seststo let smo se borili ■/» interese, proti samim se bi, proti svojem,, r„ d „, mil sm0 prelival, kr, en oholost i„ ,„, postopali nji naši gospodarji, mogotci. Danes pa se borimo za narodne pravice: Slovenci, Hrvati in Srbi so se zdrn boj, na sveto vojno Jugoslovanstva. ‘ Kodo izmed nas, okovanih v verige in vrženih v tamnice narodne suznost,, ne zel, svobode? Svoboda pa zahteva požrtvo valnosti. £edor m pripravljen žrtvovati so, ta naj živi tudi š, nadalje v sponah. Tisoči Jugoslovanov so že dali duška svojemu hrepenenju po svobod,: s puško v rok, gredo proti onim, ki nam ne privoščijo da bi tudi mi živeli pod svobodnim solneem. In vi? Kaj čakate pred hramom svobode* Vstopite, darujte svoje junaštvo' Moral bi biti brezznačajen lopov, da hi mogel čakati in gle¬ dati, kako se drugi trudijo in krvave za svobodo, katero želim tu¬ di jaz uživati. Sicer pa, kako bi bilo- to uživanje: Že začetek bi bil lep, ko bi me po vojni sramotno prignali domov s klavrnimi ostanki propale Avstrije - vsaj bi se me morala sramovati lastna mati. — Tako sc izraža marsikateri prostovoljec za jugoslovansko armado in tem resničnim besedam mora pritrditi vsak odkritosr¬ čen Jugoslovan in tudi slediti temu vzgledu. Slovenski fantje, čitali ste poziv, katerega smo zadnjič pri¬ občili. Ni-li to najpopolnejša nesebičnost : Srbi, ne strašeč se o- gromnih žrtev, se borijo ne samo za svojo bodočnost, temveč tudi za ono svojih bratov. Sedaj je najugodnejša prilika, da si s pomočjo nam naklo¬ njenih zaveznikov izpolnimo in uresničimo davno gojene želje; bodimo čuječi, da nam zgodovina ne bo mogla očitati, da nismo doprinesli svobodi dolžnih žrtev. Otresimo se za vso bodočnost za¬ tiralcev naših narodnih, političnih, in gospodarskih pravic. Izže¬ nimo iz naše z bridkostjo ljubljene domovine ječarje in krvnike, ki po nedolžnem morijo in zapirajo one, ki služijo vzvišeni narod¬ ni stvari. Pokažimo, da smo'zrel narod, da odklanjamo nemško- madžarsko jerobstvo! Kakšne hudobije se že sedaj dogajajo v Avstriji, kaj hi bilo šele potem, ako bi pustili, da izvršuje ta ti- ranka še nadalje svojo nesramno obrt! Zgodovina in storjene nam krivice so nas izučile, da doseže¬ mo svoje pravice le v skupnosti z ostalimi Jugoslovani, in da bi se zatiranje Jugoslovanov ne bilo nikoli Vršilo, ako bi bili ostali edini. Povejmo na ves glas, da se ne damo dalje držati v temi, da ne dovoljujemo nikomur in nikoli, da bi med nas sejal seme razdora. Sami si hočemo postaviti in urediti skupno narodno dr¬ žavo, na znotraj svobodno in kulturno se razvijajočo, na zunaj pa v svoji skupnosti silno in nepremagljivo — Jugoslavijo. Rešitev je le v nas samih. Z orožjem v roki si bodemo pri¬ borili zlato svobodo. Združeni Slovenci, Hrvati in Srbi kujemo meč, ki bo oprostil domovino, opustošeno in ponižano. IZJAVA. tudi specifična plemenska zavest vsakega dela. Dočim ni med Ju-.mirodu živo narodno zavest ; ob (Nemčijo in Turčijo in proti za- gcslovani večje jezikovne razlike, kakor med nemškimi, italijan- vaših prsah so se razbili vsi j veznikom le dežele in proti pri- sidrni in mnogimi drugimi dialekti, ima vendar vsak del svojo li- divji navali avstrijskih podkup- jateljem našega naroda; povej- teraturo, svoje posebne kulturne barve, šege in tradicije. jljencev in podrepnikov, ki so te našemu narodu in zapeljanim Vpoštevajoči ta dejstva smatramo za edino uspešno rešitev I hoteli prepričati Ameriko, če- slovenskega in sploh jugoslovanskega vprašanja v politični zdru- da je naš narod zadovoljen žitvi vseh jugoslovanskih delov, ki pa prepušča avtonomijo vsa- svojim suženjstvom pod. Avstr i kemu delu v vseh rečeh, katere niso po svoji naturi vsem skupne, jo in njenimi bivšimi špijoni, k Realizacija te ideje je mogoča v politični obliki JUGOSLO- se nazivali konzuli. Sedaj je VANSKE FEDERATIVNE REPUBLIKE, ki jc s tem označujemo; na vas vrsta in dolžnost, da .sto- za svoj cilj. rite še več,, da pokažete s. krvjo Zedinjenje Jugoslovanov se ne more uspešno izvršiti v nobe-lin s svojimi telesi svojo udanost ni sedaj obstoječih držav, ker so si njih interesi preveč nasprotni {napram. tej deželi in svojo ljube- in ker ne bi bilo tako “zedinjenje” v bivstvu nič drugega kakor j zen do 'velikih idealov, za ka- aneksija. Problem se mora rešiti le z ustanovitvijo popolnoma no-|tere stopa tudi ona v hoj. ve tvorbe, v katero vstopijo vsi deli po svoji svobodni volji. j Jasno je, da ne more biti taka nova tvorba nič drugega kakor j demokratična republika. Ustvarjanje nove monarhije v času, ko se' Med vami in med boljšim de- om našega naroda je na tisoče rušijo stare, bi spravilo Jugoslovane v smešno-žalostno nasprotje 2 duhom časa, z zmagujočo svetovno demokracijo in z njih last¬ nimi potrebami. Razun federativne organizacije, katera zavaruje vsakemu de¬ lu toliko samostojnosti, da se mu ne bo treba bati nobenega cen tralističnega zatiranja ali pritiska drugih delov in ki prepušča bodoče tesnejše združenje naravnemu svobodnemu razvoju, zahte¬ vamo v jugoslovanski republiki vse garancije ustavnega demokra¬ tičnega življenja, zlasti:— 1. Splošno, enako tajno in proporčno volino pravico brez ob¬ zira na spol za vse politične in administrativne zastope; 2. Narodni referendum in iniciativo; 3. Odgovornost vseh javnih funkcionarjev; ^ _ 4. Javno izvrševanje zunanje politike; 5. Popolno enakopravnost vseh državljanov; 6. Popolno svobodo besede in tiska; 7. Popolno svobodo pouka in vesti; 8. Nevtralnost vseh oblasti v razrednih bojih. Izjavljamo, da smo pripravljeni za tako rešitev jugoslovanske¬ ga vprašanja delati po svojih najbolših močeh in pozivamo vse Slovence v Ameriki, ki se strinjajo z našimi načeli, da nas pod¬ pirajo pri tem delu, ki služi našemu narodu in mirnemu kultur¬ nemu napredku vsega sveta. V ta namen organizujmo vse naše časopisje, ki je voljno vzprejeti in podpirati naš program, organizujmo vse naše podpor¬ ne, politične in kulturne organizacije za skupno delo, in sicer po iledečem načinu: 1. Vsaka centralizirana organizacija voli po svoje dva zastop¬ nika; vsako samostojno podporno, politično in kultuny> društvo ter vsak slovenski list pa po enega zastopnika. Ti bodo potem skupno tvorili osrednji odbor, kateri se konstituira med seboj, vredi sredstva in delovanje in vse, kar je potrebno. 2. Organizacije in slovenski listi izven Chicaga, imenujejo svo¬ je zastopnike. To izjavo in program so soglasno sprejeli podpisani dne 29. junija 1917. v Chicago, 111. John Verderbar, Frank Kerže, Ivan Molek, Jože Zavertnik st., Etbin 'Kristan, Lohis F. Truger, Martin V. Konda. Frank Fetrich, Albin H. Skubic, Rudolf Skala, John Pokelšek, Josip Blish, Filip Godina in Frank Šatfs: Veliki politični dogodki zadnjih časov, povzročeni od svetov¬ ne vojne ali pa z njo v tesni zvezi, so pomaknili med drugimi pra vico narodov, da sami odločujejo o svoji usodi, v ospredje. O tej pravici ni moglo biti z etičnega stališča nikdar dvoma; ne more pa dobiti druzega, kakor akademičnega pomena, dokler vladajo po svetu sistemi, ki dajejo dejansko vladam ali celo posamezni¬ kom vso premoč nad narodi. Temelji teh protiljudskih sistemov so se pričeli tekom vojne, zlasti v njeni zadnji periodi majati. Rusija se je z mogočnim za¬ mahom otresla carske despocije in s tem ves kulturni svet rešila ene najnevarnejših avtokratičnih sil. S svojo uspešno revolucijo je dobila ruska demokracija neprecenljiv pomen za demokratični razvoj vsega kulturnega sveta. Druge avtokracije so s padcem carizma izgubile najmočnejšo oporo; pomlajena Rusija se tako krepko reformira v napredni in svobodni smeri, da postaja vzor demokracijam vsega sveta. S tem pa postaja tudi sila, ki bo ime¬ la v nadaljem mednarodnem razvoju in zlasti pri sklepanju miru, ki mora zaključiti sedanjo vojno, neprecenljiv vpliv. Nova Rusija je vsemu svetu naznanila svoje mirovne pogoje, ki odklanjajo vse aneksije, vse vojne odškodnine, povdarjajo pa pravico vsakega naroda, da sam odločuje o svoji usodi. Klic ruske demokracije je že našel odmev. Predsednik Zedi¬ njenih držav pravi v noti, v kateri naznanja Rusiji vojne cilje Amerike, da ne sme noben narod biti prisiljen, da bi živel pod vlado, katere sam ne mara. Angleška vlada izjavlja, da je pripravljena revidirati pogod¬ be, ki so bile sklenjene med zavezniki pred rusko revolucijo. O teh pogodbah je znano, da so razpolagale z deželami m narodi brez obzira na njih voljo, in izjava angleške vlade kaže, da klešejo načela ruske demokracije pot med zavezniki. Kadar dobiva pravica avtonomnega odločevanje narodov stvarno podlago in konkretno obliko, je pa dolžnost vsakega na¬ roda, da pride sam s sabo na jasno o svojih ciljih m se' P”P ravl ’ da predloži svoje zahteve tam, kjer se bo o njih o oc ' Ta dolžnost zadene tudi Slovence, zlasti pa v Ameriki ker imajo možnost, da govore o svoji usodi 1,1 svobodno, kakor ne morejo v svoji domovini. Z ozirom na to smatramo za svojo nalogo, da vpričo svojih rojakov, vpričo tistih, ki po pirajo .j. vseh narodov in vpričo vse javnosti, kaj sma^amo za iiarocini^ cilj Slovencev. To dolžnost čutimo tembolj, ker sp ’ izmed Pravična rešitev mnogoštevilnih narodnih pro em važnih pogojev za trajnost bodočega miru m rešeno jugoslovansko in balkansko j e torej logično m povodi sedanje vojne. Rešitev tega P likah J sedan j a svetov- potrebna, da se ne ponovi v še strasnejsih : usodi in o svojih namenih ■ Slovenski narod, živeč na Kranjskem, PODPIRAJTE NAŠO BORBO! BRATJE IN SESTRE! Irazjasnil svetu, zakaj je Ameri- - ! tej deželi za nas Jugo- ovane tako tolažilnih' besed. Se bolj tolažljivo in odločnej- za našo bodočnost pa je dej¬ stvo, da niso to samo besede, temveč da jim slede tudi dejanja, kajti Amerika, je stopila na pred¬ sednikov poziv z vsemi svojimi silami, s svojim neizčrpnim mo¬ ralnim in materijalnim boga¬ stvom v boj proti Nemčiji in nje- im zavieznicam, roko v roki s avezniki, da pomore izvojevati Dežela, ki je žrtvovala na ti¬ soče milijopov dolarjev, da do- svohodo svojim in tujim na¬ rodom, ne more in ne bo nikoli opustila, da ostane naš narod še nadalje razdeljen in zasužnjen pod tujimi, nenarodnimi vlada- Stajerskem in Koroškem, v manjših odlom ^ h rim1 f prištevati aečanskem, je etnološki del Jugoslovanov k, a*m ^ ^ narod Hrvate, Srbo in Bolgare. Vprašanje, 00 s ° rp J ^ litifin o rešiti. Dej štirje narodi, je znanstveno in se ne stvo pa je to:— , ** A „ n j T1 i kakor enoten Jugoslovani so po krvi in jeziku tako rsoda do- trioboko raz/,, "arod, ki se deli po narečjih; vendar , pa .J kat ’ erfc g a se je porodila '\Vilsoua, ki je ločila i delom ločen razvoj, iz ši del našega narodnega telesa,.pravice in svoboščine malih na- našega morja, naših primorskih ( rodov in da se osnuje mir krajev. ta na trdnih temeljili politične svobode. l|ratje, ne bili bi vredni, živimo, ne bili bi vredni dru¬ gega, kakor preziranja sramotnejšega propada, ako bi ostali še sedaj mlačni in mrtvi za vse, kar se v svetu dogaja, ako še manj pa, da bi kedo trgal ne bi tudi mi, sedaj ali nikoli, krvave domovine posa- učinili in žrtvovali vse, kar mo- mezne kose. rento, da tudi mi pomagapio A- Kedo-r bi mislil in sodil o A- merilci in zaveznikom, da dovrše merilci in njenih velikih načr- jveliko delo osvobojenja narodov tih, katere je izrazila po pred-j izpod'nemške divje sile. sedniku Wilsonu, drugače, bi Vi, bratje in sestre, ki ste globoko podcenjeval plemenite j ostali tudi v najtežjih časih zve¬ čate tega velikega naroda, ta bi Isti svojemu narodu, storili po razžalil predsednika. svojih slabih močeh Vse, kar jasno in svečauo Iste mogli, da ohranite v našem bratom, da bodo težko plačali, ako se bodo dali še nadalje za¬ peljevati od njih. Zapodite iz svojih stanovanj in društev plačane agente av¬ strijske vlade, »ki so vas hoteli zastrašiti in. izvleči iz vas de¬ nar v imenu avstro-ogrskih kon¬ zulov. Na delo, bratje, sedaj ali ni¬ koli, kajti sedaj je priščl čas, katerega smo tako težko priča¬ kovali. Za nas je napočilo vstajenje, za paše sovražnike pa črna smrt in pogin. zaupanje v zmago pravi¬ ce nas ni goljufalo; vaše zaupa- lcaterim ste verovali tudi tedaj, k6 so jih vaši in na¬ rodni sovražniki najbolj sramo- ili, se vam sedaj nagraduje, a .kupno naše bratsko delovanje nam bo prineslo plačilo, kakor- šno more pričakovati rodoljub: svobodo domovine, osvobojenje ujedinjenje celega naroda. Velik je ta dan tudi za nas sinove in tvoje brate, narod, ko ti moremo sporočiti tako vesele vesti, ko te poživljamo k tako plemenitemu delu. Živela svobodna domovina, na idenje v Jugoslaviji, naši svo¬ bodni, ujedinjeni in srečni ma- celega našega naroda: Slo- 5v, Hrvatov in Srbov. NA OBISKU V YOUNGSTOWN, OHIO. O prostih urah jo večkrat mahnem 1 v bližnjo naselbino Youngstown, O., 'kjer se mi zelo dopade, ker je tam nekaj naših somišljenikov. Zberemo se tam Slovenci od vseh štirih strani Slovenije, vsled česar kaj rad zahajam tja. Najprej jo almem k rojaku JI. Kekelnu, kjer' me takoj pogostijo z zelo okusno jedjo: 1 -Moj minister za notranje zadeve ima namreč zelo uidno bolezen ali navado; ta si¬ romak mora iti na potovanje, zlasti na vozno s poulično karo, prav nedolžen, to je prav čist, kajti ako bi ga le nialo pre- obložil, bi začel takoj tarnati na kari, kar bi povzročilo seveda sopotnikom kisel obraz. Premišljeyal sem že, kako bi ga dal pozdraviti, in zato sem šel k zdravniku, ki pa mi je pove¬ dal, da naj pijem Trinerjevo in verjevo grenčico. Kupil sem eda takoj vsakega po en za¬ boj in ga začel piti, tako da sem bil kmalo ozdravljen — za en deseta^, medtem ko se moj go¬ spod na 'kari še vedno kislo drži. Drugič zopet sem vprašal moje¬ ga tovariša v Youngstownu, kaj naj napravim, do bo moj želodec •edu, da ne bo na kari vedno stokal, toda kaj mi je odgovo¬ ri? Veš kaj, mi je rekel z ne¬ dolžnim obrazom, kar doma ga pusti v vreči, pa bodeš imel pred njim na kari. — Ker pa nisem vedel, ka/ko se to napra¬ vi, sem ga naprosil, da bi mi on pokazal in najprvo sam posku¬ sil, v čemur mi pa ni hotel u- streči. — Pritožil sem se tudi Mrs. Kikelj, ki pa je takoj uga¬ nila mojo bolezen in našla tudi pravo zdravilo za želodec — po¬ stregla mi je namreč s pravo mladih ljudij, med njimi tudi takih, ki so izvežbani v ki bi morali danes, ako bi bili i, ubijati svoje brate in pri¬ jatelje, ki bi se morali boriti za da bi utrdili okove suženjstva 1 našim narodom. Sedaj je na njih vrsta in dolžnost, da jtopijo v vrste onih, ki se bodo borili ne samo za čast in svo¬ bodo te dežele, tamveč tudi za pravice in osvobojenje drugih narodov, med temi tudi našega. Prijavljajte in upisujte se med prostovoljce, kajti kar sto¬ rite za Ameriko, storite, za svojo staro domovino; kar storite za isvobojenje naših krajev v rstah zavezniške, zlasti pa naše jugoslovanske in srbske vojske, storite za čast in svobodo te de¬ žele. To pomnite in po tem se vnajte. Med Jugoslovani je. mnogo do- služenih in veščih mornarjev, ki samo tedaj svobodno dihali, so pluli po morju, in oni bi morali danes giniti pod avstro- ogrsko zastavo. Tudi oni imajo sedaj ne sauno s priliko, temveč tudi dolžnost, da plujejo pod za- obode, pod zastavo Ame¬ rike, , da bodo njihova imena za¬ pisana v osvobojeni domovini z :latimi črkami (kot imena osvo- »oditeljev in maščevalcev. Zapomnite si tudi to, da se ne sahteva to od vas zastonj; ne, Amerika plača ,uv .vrača._vsake- u z zlatom in 'k ' hiiWpK«6štjb. ~ Mpd našimi jugoslovanskimi strami imamo vešče in nežne roke, ki znajo šivati in plesti in delati tanke, obveze, da olajša¬ jo ranjencem bolečine, da ob¬ sujejo vojake pred mrazom: tudi njim se nudi prilika, 'kakor tudi plemenita dolžnost, da po¬ magajo pri tem poslu, da se pri¬ družijo požrtvovalnim delavkam Rudečega križa. Vse naše duševne in telesne moči moramo dati sedaj v službo •elike ideje, kateri se daje se¬ daj na razpolago tudi ta velika republika. Vsi moramo pomagati la se uresničijo veliki ideali, ka- ere je talko jasno in vzvišeno •azložil pred svetom predsednik W. JVilson; vsi moramo poma¬ gati, da se osnuje svetovni mir na trdnih temeljih politične svo¬ bode in da bo naš narod med onimi, ki bodo dosegli svojo svo¬ bodo, ker so jo zaslužili, in ki bodo uživali nemoteno njene s dpve. Poleg teh splošnih človeških in državljanskih dolžnosti imate, bratje in sestre, še druge poseb¬ ne narodne in rodoljubne dolžno¬ sti, od katerih je ena glavnih- ta, da dovedete čim več naših ro¬ jakov v naše narodne vrste, da bodo skupno z vami delovali za čast in obrambo te dežele in za osvobojenje našega naroda. Slkli- j g ri j a tj 0 od ranjcega prasca, eujte javne shode ter tolmačite doma g 0 p 0 g a eo, cvrtjem, itd. ta- bratonn, kar smo vam že toliko-| ko dil sc (imr . si komu že pri tem krat razlagali in kar vam tudi ^ na š tev ^ n ju sline cede. .Moj mi¬ nister za notranje zadeve se je ki jo ne zna kupiti, svetoval sem jim pa, da naj napravijo novo ^ prebivališče za kokoši, kar pa o že storili. — V.onem času je lila pri mojih prijateljih na po- itnicah neka slovenska cvetka z Monessen, Pa., vi katero bi se bil kmalo zatelebal, da me ni m °j prijatelj posvaril, da naj nikar preveč debelo ne lažem. Obljubil sem mu seveda, da bom priden, kakor se spodobi, toda to svojo obljubo sem vendar več¬ krat pošteno p.relomil, nazadnje pa zapel tisto: Dokler slovenski rod ' biva po zemlji kod, , bode slovelo slovensko dekle. Moji prijatelji so se sicer ne¬ koliko kislo držali, potem pa sem endar dobil nekoliko naroeni- :ov na Slov. Svet. Podal spm so nato k rojaku F. T., ki me je prijazno sprejel in mi' postre¬ gel, kalkor tudi moj prijatelj T. 3. Udeležil sem se nato izvan- •edne seje društva sv. Antona št. 108 J: S. K. J., ker si je to društvo (nabavilo novo zastavo, katero je izdelala tvrdka Pajek Ooneuiaugh, Pa! V čast si šte¬ jem, da sem član tega društva in želim vsem sobratom, da bi do¬ čakali zdravi oni dan, ko bode- no razvili simbol naše bratske ljubezni. Srečen bode ta dan za ponosno bodemo stopili pred naše rojake z novo našo zastavo. Bratje, le napi’ej! Naša dobra jugoslovanska mati (Jed- nota) bode ponosna na nas. Rojaki 'vi Youngstownu so vsi naprednih vrstah in njim vsem bije srce za blagor slovenske do- ine. Tudi oni želijo, da se strgajo vezi sužnosti slovanskih narodov, da bo stopal tudi naš narod po poti svobode. Rojak T. O. je bil zelo vesel, ko sem ga pozval, da naj se na- Slovenski Svet. Rekel mi je celo: Kod pa hodiš tako dol- že sem bil napisal pismo, da ga pošljem upravništvu Slov. Sveta, sedaj pa lahko (kar Tebi izročim.' Tzprevidel sem, da se rojaki dokaj ' zanimajo za naš lisi. Bratje in sestre, naro- se na naš list ter bodite ponosni' na to, da ste v naših rstah; ponosno in glasno fecite pesnikom: Ljubil bom ves čas življenja, ljubil t iz srca globin; ljuba moja je Slovenja, jaz pa Slave zvest sem sin! Frank Kramar. CESARSKO-KRALJEVA SO- CIJALDEMOKRACIJA. Slovenski Narod od 2. maja pravi, razpravljajoč o sociali¬ stičnem zborovanju za mir, ki se je vršilo 1. maja v Ljubljani, da se je udeležilo zborovanja pri¬ meroma malo ljudi, “ker je ve- ina onih, ki niso prišli, mislila, la se ne bo mir sklepal na skup¬ ščinah in da ga taka zborovanja tudi ne bodo pospešila. Drugi zopet mislijo, da so taka zboro¬ vanja “naročene komedije” brez pravega cilja, in vsled tega niso hoteli sodelovati s svojo navzoč¬ nostjo. Dalje javlja: “V Trbovljah ob Savi je govodil na soe. dem. sho¬ du tamošnji vojaški poveljnik poročnik Reiser; v Mariboru je ečanosten pohod po mestu je deputacija soe. dem. or¬ ganizacije poklonila zastopnikom iznih višjih vojaških in drugih oblasti.” danes priporočamo, skupščinah in sploh povsod, kjer se vam nudi prilika, opominjajte brate, da se čuvajo onih, ki so prejemali navodila, povelja in plačo za svoje pisanje in zastrup¬ ljanje naroda od avstrijskih špijonov, začenši od Dumbe pa do zadnjega pisarja n avstro- ogrslkili konzulatih. Varujte se lopovoV, ki hlinijo sed^ij ljubezen do te dežele, ka¬ terim pa se razliva žolč proti vsemu, kar je tej deželi in za¬ veznikom svetega. Vrzite iz svojih domov liste, ki so dosedaj pisali za Avstrijo, po tej “raenaži” prav dobro po¬ čutil, še bolj ko Žane 'z Iblane, je postregla njegova Žef- ka. Zelo sem bil zadovoljen pri teh rojakih in vesel, da pozna vsaj ono zapoved, ki pravi ene nasititi in žejne napojiti. Novic ni ravno posebnih Youngstownu, kakor ta, da bila pri omenjeni družini ukra¬ dena ponoči kokoš. Jaz sem si¬ cer napravil kisi mi to povedali, ker bi si jo bil tudi sam rad privoščil o priliki, toda vseeno sem jh tolažil, češ da jo je morda vzel kak pečlar, NOV SLOVENSKI ČASOPIS. (Slovenec, 3. maja.) “Te dni bo izšla prva številka novega li¬ sta' z naslovom “Časopis za slo¬ venski jezile, književnosti in zgo¬ dovino”. Uredništvo sestoji iz gospodov: Anton Kaspret, dr. Franc Kidrič in dr. Rajko Nachtigal. PASJE MESO. Slovenec poroča 12. maja po čeških listih V okolici Budje- vic kupujejo ljudje za drag de¬ nar pse kot nadomestilo za go¬ veje in svinjsko meso. Ti kupo- valei pasjega mesa so večinoma iz gorskih nemških krajev, kj'er vlada veliko pomanjkanje me- SLOVENCI NE VERUJEJO V POSEBEN MIR. (Slovenski Narod, 14. aprila.) I “Naravno je, da teže socialde¬ mokrati za mirom in da ga žele pospešiti. Odkar je zmagala ru¬ ska revolucija, so prav posebno delavni in morda v resnici misli¬ jo, da imajo kak vpliv na ru¬ ske 30cijaliste. Nemški vladni socijalist Scheidemann priprav- llja nekako , socijalistiško akcijo ža mir in sedaj so odšli nemški socijalisti Adler, Renner in Seitz v Berlin, da se z njimi dogovore. Naj tudi vsak želi, da bi imeli kak vspeh, veudar ni vrjetno, da bi ga dosegli.” OSVOBODENI NARODNI PO SLANCI. (Die Drau, 5. maja.) “Kakor javljajo z ’ Dunaja, sta bila in¬ ternirana, oziroma konfinirana narodna hrvatska poslanca iz ■ Dalmacije, dr. Ante Tresič-Pavi- čič in dr. Melko Čingrija »pušče¬ na na svobodo z ozirom na sko¬ rajšnje zasedanje avstrijskegi parlamenta.” “ AMERIK ANCI.” (Slovenski Narod, 5. maja. “V čudnem položaju se nahajajo mnogi Primorci — piše puljski Hrvatski List — ki so dalj časa živeli v Ameriki in ki so dobili tam državljanstvo, 1 ki pa staro domovino vezani s srcem, po pokoljenju in z imetjem. Ta¬ kih “ Amerikancev” je morju zelo veliko. Po nekaterih vaseh so imeli tudi neprilike, ker so jim nekatere občine kot tujim državljanom odrekle hrano.” POLICIJA NA REKI. (Hrvatski Dnevnik, 4. maja “Reška policija .je prešla 1. ma¬ ja v državne roke ter je mestna policija prenehala obstojati kateri posli, katere je upravljala dosedaj mestna policija, so osta¬ li tudi še nadalje pod kompeten¬ co magistrata kot upravne obla¬ sti prve instance,” v . SLOVENSKI JEZIK V TRSTU. (Hrvatski Dnevnik. 4. maja. “Kaj se more celo danes vse t dogoditi v Trstu, nam pripove¬ duje Edinost. Tam je prišla ne¬ ka deklica v mestno aprovizi z listkom papirja v roki s venskim napisom; mestni urad¬ nik jo je osorno italijanski nahru¬ lil: “Ničesar ne razumem, kei so te besede napisane v anglešči ni”. STRAŠNO POMANJKANJE MESA V LJUBLJANI. Pod tem naslovom pišeta Slo¬ venski Narod in Slovenec 5. ma¬ ja: “V zadnjem času vlada dan za dnem večje pomanjkanje mesa. Brezštevilne porodnice sploh ne morejo priti do mesa. Več ted¬ nov so že brez njega. Velika večina Ljubljančanov je samo enkrat na teden. Ljublja¬ ni bi bilo treba po minimalni od¬ redbi (18 dekagramov na osebo) dnevno 9000 kilogramov — do¬ biva pa na pet dni 12,500 kilo¬ gramov ! Govori se, da bo morala po¬ slati Kranjska več sto glav živi¬ ne v Trst. Zdi Se, da se bo do¬ godilo z mesom isto letos, kar se je dogodilo lani s krompirjem. Trst je dobil 80 železniških voz krompirja, Ljubljani neprestano tolažili, da bo tudi za njo nekaj ostalo, dokler niso konečno nanjo popolnoma poza¬ bili. Po krompirju in mleku, ka¬ tero odhaja v južna mesta, se bomo morali konečno jokati tudi za mesom. Od samih solz pa tu¬ di , Ljubljančani ne morejo vzdr¬ žati.’ PRIMORSKE ŽENE NA DELU V SREMU. (Novosti, 5. maja.) “Primor¬ ske Novine” pišejo: Kakor nam poročajo iz Grižana, bo odšlo iz občine Grižane-Belgrad par sto žensk in deklet na Pejačevičevo farmo v Rumi. Možje in očetje teh žen in deklet so v Ameriki ali na fronti; doma vlada po¬ manjkanje, in vsled tega morajo delati tudi ženske, da morejo prehraniti sebe in svojce doma. marljivost naših žen v Primorju, iz tega pa je tudi najbolj raz¬ vidno, kakšna beda vlada v na¬ ših krajih.” ODMERKI KRUHA IN MOKE ZNIŽANI. (Obzor, 5. maja.) “Kakor smo izvedeli, bo v kratkem času izšla ladna naredba, po kateri se bo¬ do znižali dnevni odmerki kruha v vseh hrvatskih mestih. Po tej naredbi bo znašal dnevni odmerek moke na osebo tinko kilograma, ali šest kilo¬ gramov na mesec. To znižanje dnevnega odmerka je v zvezi ker se pričakuje letos za¬ kasnitev žetve za kakih 30 dnij.” DELJENJE SVINJSKE MASTI. (Hrvatski Dnevnik, 4. maja.) “Ker je nabava svinjske masti zadnjem času popolnoma pre¬ nehala in je mesto navezano na lastno pridobivanje masti, bodo dobile posamezne osebe na izkaz¬ nice za mast za dobo štirih te¬ dnov po 25 dekagramov masti (!4 kilograma). SRBIJA V SLOVENSKEM CA- SOPISJU. Slovenski Narod prinaša 4. maja po Frankfurter Zeitung po¬ močilo o kongresu srbske socijal- le demokracije v Marseillu, številki od 5. maja ima vest iz Tempsa o ujedinjenju Srbije in Crnegore, katero vest je prinesel tudi Slovenec po Baseler Nacli- richten. Slovenski Narod prinaša 5, maja pod naslovom: Srbska pro¬ šnja na Ameriko, naslednjo br¬ zojavko iz Berna: “Lyonski ča¬ sopisi javljajo iz Washingtona Srbija je zaprosila za kredit Vsi slovenski listi prinašajo ‘Naredbo proti angleškim ii francoskim agitatorjem v Srbiji brez kakšnega komentarja.” ‘HRVATSKI AMERIKANCI” (Novine, 8. maja.) ‘Včeraj je potovalo skozi Zagreb pod po¬ kroviteljstvom španskega redke¬ ga konzula' 30 naših primorskih Amerikancev na potu v Ameri¬ ko. To so predvsem naši rojaki, ki so bili dalj časa v Ameriki in sprejeli ameriško državljanstvo in ki so se zopet vrnili v domo¬ vino.” JUGOSLOVANSKA SOCIJAL- NA DEMOKRACIJA IN RUSIJA. Tržaška Edinost je objavila 28. aprila po dunajski Arbeiter Zeitung naslednji pozdrav jugo¬ slovanske socijalne demokracije s sestanka, ki se je vršil 8. a- prila v Trstu, novi Rusiji: Jugo¬ slovanska socijalistična stranka z navdušenjem pozdravlja zmago ruske revolueje nad carizmom in vojnim nasiljem in pričakuje, da bo velike važnosti po soeijalnem preobratu v tej državi za zvešte in nezmagljive boritelje prole¬ tarske revolucije — kategoričen opomin nasilnikom in tlačite¬ ljem celega sveta. Jugoslovanska socijalna stran¬ ka želi najtoplejše, da napravi ruska revolucija, ki je postala najznamenitejši faktor miru in je smrtonosno zadela vojno buržoazijo, konec nasilju na svetu in da dokaže potrebo ijalne reorganizacije, da s< dvigne iz razvalin razrušenih dr svobodna socijalistična Ev ropa. Uredništvo pristavlja temu i oje strani: “Človek bi moral zavidati socijalni demokraciji bodo, katero vživa danes, ko je sieer odstranjena ali ’ ino zmanjšana vsaka politična in osebna svoboda. Vprašamo i, kaj bi se zgodilo s katero drugo stranko ali osebo, ki bi hotela pozdraviti pristaše v so- •ažnikovi deželi in bi tako ja- 10 naznanjala razrušenje da¬ našnjega sistema ne samo v Ru- iiji, temveč po celem svetu. Kaj bi se zlasti pripetilo kate¬ ri naših strank, ki bi v takem pozdravu podanikom kake tuje razne države povdarjala bese¬ do “jugoslovanski”, katera be¬ seda* je prav posebno prepove¬ dana, ’ ’ STALIŠČE SLOVANOV. Koliko so se nadejali slovan¬ ski narodi od zasedanje držav¬ nega zbora, se najbolje razvidi člankov, katere so priobčili razni slovanski listi v času, ko je zazvedelo, da bo državni zbor sklican, in tekom zasedanja. V naslednjih številkah bodemo priobčili več tozadevnih člankov raznih slovanskih listov, zla¬ sti slovenskih in hrvatskih, v katerih so razpravljali o zase¬ danju in iz katerih se jasno razvidi stališče Slovanov in Ju¬ goslovanov. Tako piše Slovenski Narod 10. maja: Politični krogi mislijo, da bo trajalo zasedanje državnega zbo- a šest tednov. Za enkrat je prašanje o konstituiranju zbora n reforma poslovnika na prvem mestu. Nationahierband” je pred¬ lagal za predsedniškega kandi¬ data svojega dosedanjega šefa dr. Grossa. Celo nemški poslan- smatrajo tega člove¬ ka sposobnim, da bi vodil par¬ lament. Dati parlamentu za predsednika človeka, ki je nespo¬ soben, pomeni omalovaževati parlament, še bolj pa pomeni to, napravljati parlamentu nameno- težkoče, pomeni, metati mine tam;, kjer bi bilo treba spustiti sidro. Vsled tega bodo stranke še do¬ bro premislile, predno bodo spre¬ jele dr. Grossa. Zanimivo je, da . jo skupen klub, Jugoslovani sv j. ujedinjujejo. Danes je skoro go-; 1 bo tvorila jugoslovan¬ ska delegacija taktično edinstvo, katera organizacija še ni izvrše¬ na, ki pa se — to je treba vse¬ stransko priznati — dobro pri¬ pravlja. Ako bo šlo vse, kakor treba, bo vseboval novi jugo¬ slovanski klub vse naše poslan¬ ce Slovence, Hrvate in Srbe brez •azlike strank. To nam mora biti garancija, da bo nastop naše delegacije popolnoma odgovarjal interesom našega naroda. Bese¬ de, katere je. zapisala Hrvatska Riječ, veljajo v vsakem oziru tudi za nas Slovence. (Slovenec, 11. maja.) stranke se nahajajo danes v na¬ petem pričakovanju. Kriza je do¬ segla vrhunec, odločitev bo pa¬ dla v par dneh. “Jirvatsko-slo- venški klub” in “Češka Zveza’ vesta prav dobro, kako se jima je treba obnašati. Obadva stoji¬ ta danes rama ob rami v zaprti falangi s “puško ob nogi”. NEMŠKO STALIŠČE. (Tagespost, 13. maja.) “Tež¬ ko je ohraniti v tem nervoznem časnu mirno mišljenje, zlasti se¬ daj, ko se znova začenja ustav no življenje v Avstriji. Vse za¬ preke, ki so dolgo časa zadrža- vale mase v pokretu, se bodo od¬ stranile. V prvi vrsti je treba pokazati sovražnikom, da ni mo Nemčija močna država, ki zna, kar hoče, temveč tudi Avstri¬ je skrb za reformo poslovnika ! zelo popustila. Nemci odlkrito ja, o kateri govore nasprotniki, ki ni v stanu sklicati parlamen- j ta, ker bi se v tem trenutku izjavljajo, da nimajo sedaj, ko; , , , . .... ..... pokazalo, da nima pr»v,v. c se jim je izjalovila njih namera,; , , , . , , L ii;z,,.. JL, |°bstanka. - Avstrija je dala odstraniti gališke poslance parlamenta, nobenega interesa, da bi Se poslovnik poostril, ker bi se mogel uporabiti tudi proti njim, ker so v parlamentu v manjšini. Poljaki se drže povsem pasiv¬ no, dokler ne bodo ' videli, kakš¬ no stališče bo zavzela vlada na- pram njihovemu načrtu o avto¬ nomiji Galicije. Vlada se nade¬ ja, da se bo mogla naslanjati na nemšike kršanske socijaliste, na Nationalverband in na Polja¬ ke, in sodi, da jo bode podpirali tudi Italijani in Rumuni. yse- kakor pa se vlada ne bo mogla j mira. To 'je velika naloga, ka- več tako močno naslanjati na tero bo treba izvršiti v interesu Poljski klub. Časi močne nem- države, njenih zaveznikov in v ško-poljske koalicije so gotovo interesu prebivalstva.” minuli. tem važnem trenutku besedo svojim narodom. Parlament mo¬ ra podati dokaz, da bo* postala Avstrija pod vodstvom Nemcev močna država in da ima dovolj moči, da izvrši svojo voljo. Prvi dogodki parlamentarnega življenja so,/ žal, dokazali, da je še mnogo parlamentarcev, ki ne razumevajo Splošnega. mnenja prebivalstva tako, kakor bi bilo treba. Parlament bo sposoben za delo, ker mora biti sposoben. Sposoben mora biti za delovanje, ker je ena prvih in peobhodnih nalog, da se pride do, začasnega Govori se, da bo pozvala v kabinet nove ministre brez portefelja. Kolikor poznamo razpoloženje jugoslovanske de r Iegacije, se nam zdi, da je iz¬ ključeno, da bi poslale jugoslo¬ vanske stranke svoje zastopnike v kabinet (ako je to vprašanje sploh aktualno), in talko naveza¬ le svojo politiko in taktiko na vlado, katere program je izjavi “Hrvatsko-sLovenskega klu¬ ba, nasproten pravim interesom države. Seveda, ničesar s more imeti proti temu, aki zove Clam Martinic v kabinet •loveka, ki pozna jugoslovanske razmere in ki ima voljo in spo¬ sobnost, da ga objektivno infor¬ mira o važnosti velikega proble- jugu monarhije. Jugoslo¬ vanski minister bi mogel prihra- jugoslovanski delegaciji mnogo posla — nikakor pa bi ji ne mogel in ne smel vezati rok. Politika svobodnih rok in takti¬ ke, katerih ne vežejo nikaki ozi¬ ri napram vladi, so glavni pred¬ pogoj vspešnega delovanja ju¬ goslovanske delegacije za našo narodno stvar. Čehi, Rusini in Jugoslovani so ■’ parlamentu v opoziciji. Rusini smatrajo avtonomijo Galicije za ‘casus belli” in napovedujejo brezobziren boj. Čehi se pridru¬ žujejo opoziciji iz istih razlo¬ gov kakor Jugoslovani. Tudi za nje ni vladin program sprejem¬ ljiv in oni imajo dalekosežne na¬ rte demokratskih in nacijonal- nih reform. Parlamentarna opozicija bo VPRAŠANJE JUGOSLOVAN¬ SKEGA MINSTRA. O vprašanju jugoslovanskega ministra razpravlja celovški Mir in pravi: Od onega trenutika, ko dobimo Jugoslovani sVojega mi¬ nistra, bomo postali vladna stranka. Kaj to znači, ni treba še posebej pojasnjevati. Pristop v vladino stranko je samo te¬ daj mogoč, ako so dani za to potrebni predpogoji. Te predpogoje smo že zadnjič očrtali z besedami: To je mogo- sarno tedaj, ko ne bode več narodov gospodarjev in narodov — hlapcev. Da bi stopil kak jugoslovanski minister v sedanji kabinet, je ne¬ mogoče, ddkler vlada v obmejnih deželah, zlasti na Koroškem, se¬ danji upravni sistem. Dosedaj smo imeli vsaj samo io, zelo žalostno, orožje, nam- č, da smo ukazovali vsaj na morju, ako bi pa stopili v vlad¬ no stranko, bi nam niti to ne bi¬ lo mogoče. Iz tega sledi, da bi mogel postati pri sedanjih raz¬ merah jugoslovanski minister sa¬ mo tak človek, ki dobro pozna razmere v obmejnih provincah in Iki vživa popolno zaupajnje •seh Jugoslovanovi v Avstriji. Go vori se, da mislijo nekatere osebe resno na koncentracijsko ministrstvo. Omenjajo se- celo že osebe, ki bi prišle v poštev pri kombinaciji za mesto jugoslo¬ vanskega ministra, in to na prvem mestu član gosposke zbor¬ nice vitez Vukovič, na drugem pa dr. 'Šušteršič. Daši je g. Vu- easu, Ko se gre slovenske¬ mu narodu za biti ali ne biti, more tako važno in zaupno mesto poveriti samo človeku, ki živa zaupanje celega naroda. Slovenski Narod pristavlja te¬ ni članku 5. maja: Zdi se nam, da je pogoj za 'stop zastopnika jugoslovanske delegacije v kabinet premalo toč¬ no formuliran. Jugoslovani bi logli samo tedaj poslati svoje¬ ga zastopnika v vlado in pod¬ pirati njo in njeno ministrstvo, ako bi se vlada odločila za veli¬ ke reformatorske in reorganiza- ■ijske načrte, ki morajo tvoriti danes usodo celokupne naše po- litiike. Ne gre se več za spre- ueinbo sistema v starem pomenu besede, temveč o upeljavi no- >ga režima na podlagi demokra- je in narodne emancipacije, li misli Mir, da je vprašanje jugoslovanskega ministra, na ti presojano, že aktualno Sploh pa ne verujemo, da bi se danes' kedo resno bavil v idejo koncentracijskega kabineta. Kar tiče oseb, ki bi prišle poštev, se z Mirom strinja vsalk naroden čiovek. Slovenec (5. maja) se izraža o tem vprašanju sledeče: “V manj važnih krogih se ši- jo vesti o možnosti kontracij- skega ministrstva, v katerem bi bili zastopani Čehi in Jugoslo¬ vani. Kolikor je nam znano, se v resnejših političnih krogih tem danes niti ne govori. Ako bi postala ta zadeva aktualna, jo lahko prepustimo mirne duše Češki Zvezi” in “Ilrvatsko- slo venskemu klubu”. Nobeden teh dveh parlamentarnih fakto¬ rjev ni imel do danes še povoda, da bi razpravljal o tej zadevi. Toliko se more reči, da je v hrvatsko-slovensikem klubu in v čeških parlamentarnih krogih ze¬ lo malo razpoloženja, za udeleži¬ te v kakoršnekoli -“ parlamentark zaeije ” Vlade, in to iz enostavne¬ ga 'razloga. Najvažnejše notra¬ nje vprašanje — prehrana in z njo v zvezi kmetska produkcija — je bilo skozi tri leta brez rodnih zastopnikov. Za današnji polpžaj ne m noben narodni zastopnik sprejeti odgovornosti, ne ga spremeniti. Ta položaj se more šele v mesecih spremeniti. Prišel čas, ko bo marsikaj dozorelo. Danes ta čas še ni prišel, in hrvatsko-slovenslki poslanci dalje kakor kedaj prej, da bi postali — vladna stranka. Šušteršič pa jc ornim k 1 ^bne splet- nejših časih stavi nft . ke nad koristi « elokUP ^ r f ti zla . r ° da ’ kal ' ljudern" ki so razbili st i onim ljudem, izaC ijo iz razlogov, Ki n is „ iti idealni, ^ sebni. Tu je rana, katero J b* b- " lilosti rTeospodar- kulativne namere g p »kem oziru zelo težko Sploh pa » pripr»vlW» « „a drugem me.tu “velika razkri tj.". » P ravl sl*»d°. dr - šušteršiea, Slovenec 1 . 3 . maja). Sirki krogi ao zelo radovedni „a- “velika odkritja.” ožjih pri¬ stašev mariborske Straže. Slovenec brani 5. maja v član- na vsak način bolje organizirana jlkovič simpatična in draga ose- in slo^acjjša od vojne večine, ba, vendar pa on ne more pri- Čchi tvorijo močno falango v ti v poštev pri sedanjih razme- svoji “Češki Zvezi”, Rusini ima-^ rah zaradi prvega, prej ornenje- RAZMERE NA SLOVENSKEM. Klerikalci, najmočnejša sio¬ nska politična stranka, so razdelili v dva tabora: na trani načelnik stranke, deželni lavar Kranjski in kot. tak vlad¬ ni zaupnik, dr. Šušteršič, in nje¬ gov verni pomagač dr. Evgon larnpe, na drugi strani pa du- ovni vodja stranke, demokrat 1 narodnjak, dr. Janez Krek. Klerikalna stranka se je kot kmetska stranka dvignila in ima trdno podlago v organizaciji za¬ drug. Ta organizacija, čeprav je po pravilih nepolitična, je ven- ar srce klerikalne politične uio- i. Dosedaj je obstojala samo Zadružna Zveza” — središče -seh slovenskih zadrug — iki je štela nad 1000 društev kot čla¬ nov. Ta silna organizacija je delo dr. Kreka, ki je postal nevaren dr. Šušteršiča, vsled česar ta poskuša, da mu iztrga Zadružno •ok. Ker se mu to ni posrečilo, je ustanovil s svojimi pristaši “Zadružno Centralo”. Tudi pri tein pa je doživel fia- sko, kajti komaj osmi del vseh slovensikih zadrug (157) je pri¬ stopil v njegovo Centralo, in to v prvi vrsti samo zadruge na Kranjskem — “kraljevine” dr. Šušteršiča. Večina ostalih za¬ drug na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Trstu in Istri je ostala zvesta dr. Kreku. Straža, glasilo predsednika hrvatsko- ku pod naslovom: Zadružništvo politika postopanje dr. Šu¬ šteršiča, ki je baje hotel s tem pomiriti stranke. Na adreso Straže piše: Tem manj kompe¬ tentni so, da se mešajo ’ stvar politični faktorji izven Kranjske, ki poleg vsega ne mo¬ rejo razumeti dobro kranjskih razmer. Ako bi jih dobro pozna¬ li, bi se prav gotovo ne mešali v popolnoma notranje zadeve Kranjske, ker jim to brez potre¬ be odtujuje bratska srca.” Konečno poživlja na složno delovanje: “Slovenska narodna stranka (slovenska ljudska stran- ika) stoji danes pred velikimi političnimi problemi, veliko več¬ jimi, kakor kedaj prej. 'Te gi¬ gantske naloge so sedaj glavna stvar. In tudi tu so nam- po¬ trebni vsi ljudje — mnogo bolj potrebni kakor za zadruge.” Nasprotniki šušteršičeve pro- tinarodne politike pa se nočejo pomiriti. Straža v svoji zadnji številiki — kakor je objavil Slo¬ venski N. dne 7. V.—izjavlja sle¬ deče .- “Ljubljanskim bankirjem in velikim trgovcem se je srečilo, da jim je natisnil Slo¬ venec 3. maja notico o priliki naše razlage o razcepu sloven¬ ske zadružne organizacije v nji¬ hove špekulativne namvner. Vso , to politično zmešnjavo zadnjem času so napravili samo zaradi tega, da bi mogli lažje lo¬ viti v kalni vodi ribe — izboljšanje svojih osebnih fi¬ nančnih razmer, in sedaj bi ušli zasluženi kritiki.” Slovenski Narod prinaša maja, po Straži, odgovor Slo¬ vencu: “Ugotovljeno je, da je načelnik stranke (dr. Šušteršič) osebno in intenzivno deloval proti* slogi v zadrugah. Vsaka nasprotna trditev je lažnjiva. U- gotovljeno je, da je načelnik med tem ustanovil “Ilirsko ban¬ ko ’ in postal njen predsednik. Dejstvo je in ostaja, da so zane¬ sli razdor v slovenslko zadruž- 'ganizacijo krogi okoli Ilir¬ ske banke vsled tega, da bi pri¬ dobili vsaj en del zadrug za svo¬ jo banko. To se jim je posrečilo, in vsled tega zahtevajo sedaj line: namen: “2 cvij in bro- iti realno kri- Galje javlja Slovenski Narod naslednjo vest, ki \ jasno kaže, da je prelom izvršen: “Celo tis¬ kovno organizacijo samo so 0 - s nov ali v Ljubljani pristaši dr. Kreka. Oblika te tiskovne or¬ ganizacije je zadružna, ‘Novla založba”, izdavanjem listov, šur stvarjati in ši tiko o nezdravih razmerah magati s pozitivnim delovanjem, se vspešno rešijo velike trebe slovenskega naroda na gu- Straža piše o tem: “Naj Pride vsa zadeva na dan, da bo¬ demo enkrat na jasnem, kar je ' V1 ni edini korak do ozdrav¬ ljenja. Vsako odlašanje bi bilo Vodljivo za bodočnost. V narod m njegovo resnici, čas je za temeljito razpravljanje.” Slovenski Gospodar piš e 10. ™?J a: “9. t. m. se je vršila seja Slovenske ljudske stranke” tos ance dr. Korošec je razložil' politični položaj. Pozival je vse poslance, kakor tudi \ so jav¬ nost, da posveti največjo pažnjo ZH. nstnim .. zaiostnim razmeram kterih Kranjskem bratsko željo, e odpravile vse zapreke, ^ **' irajo slogo v stranki. ^ Da bi se dosegel' v sedanj, zelo resnem času kolikor J ? edinstven in kupen izstop v °^ štajerskih Slovencev, j e j*** 1 zaključeno, da se stopi v s štajersko “Narodno str au ^, (z liberalci). O razdoru v slovenski lj U J stranki pišejo hrvatske \ 0v - 8. maja: Priobčili smo popolno po ro vi glavnega organa slovenske *° rodne stranke o “zadruž ae ^ razdoru na Kranjskem. Vsak ol jektivni čitatelj bo lahko c® a .! da ni ostal Slovenec, žal, na ’ vtralnem stališču, temveč da ■ popolnoma odkrito zavzel ^ lišče skupine, ki se zbira okof dr. Šušteršiča. Kedor hoče pravilno soditi tem, mora imeti pred očmi p re ° tekle dogodke. Zgodovinski ra 2 voj je sledeči: dr. Šušteršič j, predsednik slbvvenske narod,, stranke in deželni glavar Krai, ski, t-oraj oseba, ki uživ a vladi sta- 110 zaupanje. Slovenska narodna stranka je sprejela že davno, j n to z dr. šušteršičevim strinj a njem, zaključek, da se predsed- ništvo neodvisne stranke ne da spojiti s službo deželnega gi a . varja. Toda kljub temu j e obdr- žal dr. Šušteršič eno in d n , g0 v svojih rokah, stranka p a , k a . tere duševni voditelj je dr Krek, je pristala na to, četudi nerada, uvažujoč razloge dr. Šu¬ šteršiča, da je to samo začasno in da je tako najbolje za inte¬ rese slovenskega naroda. Kraalo za tem pa je prišla vojna, a dr. Šušteršič ni niti mislil na to, da bi razdvojil ti dve službi, Iki s t e nezdružljvi. Poleg tega ni hotel sklicati eksetutivnega odbora stranke, pa tudi deželni odbor je ostal na strani. Vsa oblast je bila v eni sami roki. Seveda ni mogla stranka tega trpeti, na čelo ne¬ zadovoljnežev pa se je postavil dr. Krek. Šušteršič je nato s svojo močjo vrgel enostavno iz stranke dr. Kreka ob priliki pet¬ desetletnice njegovega delovanja, kakor tudi profesorja Jarca. To je bil začetek zla. Pozneje so prešli na zadružno polje, ki je na Slovenskem pod¬ laga političnih organizacij. Po demokratskem načelu avtonomi¬ je je na glavni skupščini Zadru¬ žne Zveze zmagala z veliko veči¬ no skupina dr. Kreka nad pri¬ staši dr. Šušteršiča. Manjšina pa se je, namesto da bi po de¬ mokratičnemu principu in z ozi¬ mni na interese slovenskega na¬ roda pokorila večini, odcepila in sedaj lazi z nekdanjim svojim rav¬ nateljem Travnom okoli zadrug po Kranjskem, da jih čim več pridobi za svojo novo ustanovlje¬ no “Zadružno centralo”, na dru¬ gi strani pa upije, da ni ona zakrivila razdor. Tako so se tora j tudi med Slo¬ venci pojavili frankovei: Slove¬ nec in dr. Šušteršič, na drugi strani pa so ostali narodni lju¬ dje z dr. Krekom na č<;lu.” 1 1 - sedaj koroški Slovenci slovenskega kluba posl,,«., Jr , Sl„ v „ nsk „ , larodne j. < ot K„ n ,„.a, je napovedala „dp,. t , )oj , zraža Štajerska “Kmetsko t- di', Šušteršiču z besedami:“Gor- Zl1 ” v - - JVe ' VSLED POMANJKANJA MLE¬ KA. Slovenec 14. maja: “V Lju¬ bljani se je obesila žena davčne¬ ga uradnika Viktor Bischofa z otrokom šestih mesecev. Za mo¬ je pustila pismo, v katerem ga obvešča, da gre v smrt skup¬ no z otrokrn, ker ga ne more do¬ jiti.” ENKETA o JUGOSLOVAN- SKEM VPRAŠANJU- (Slovenec, 12. maja.) “Po ini- «i jati vi izdajatelja Armee Zei- tun g> g- Danzerja, se bo vršila dne 29. maja v dvorani “Av¬ strijskega političnega društva 51 a Dunaju enketa o jugoslovan¬ skem vprašanju, in to sedaj v širšem obsegu. Mnogi jugoslo- no z otrokom, ker ga ne m° re dojiti.” DAN BREZ KRUHA. (Hrvatski Dnevnik, 10. maja ) ‘Dan brez kruha je doživelo me¬ sto Zader 25. pretečenega mese¬ ca ter je dobilo prebivalstvo n a ' uiesto kruha polente. Dobro j e ’ ako je j>ll samo en dan brez k rl V z ozirom na - dogodka pa dovolj” ^ bil °- vsa J pole “ te