Zidaricheva vitovska 2009 v vodniku l'Espresso Nobelova nagrada za ekonomijo Francozu Tirolu V Gorici že 60 beguncev brez strehe Primorski Nov obraz v naši politiki SandorTence Ksenija Dobrila bo torej v novem mandatu predsedovala paritetnemu odboru za slovensko manjšino. Člani in članice odbora so izbrali osebnost, ki je doma v šolski stvarnosti, in ki je po ustaljenih merilih »naši-va-ši« ni mogoče uvrstiti v noben »manjšinski predal«. S tega vidika gre za nov obraz, kar na vodilnih mestih naše in širše skupnosti ni ravno vsakdanji pojav. Predsedniška kandidatura ni žela odobravanja vseh članov odbora, ki se prepoznavajo v Svetu slovenskih organizacij, Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in strank, za katere glasujejo Slovenci. To je odraz slabih političnih odnosov v manjšini, na katere smo žal navajeni in na katere stalno opozarjamo. A tudi izvolitev Rada Ra-ceta in Bojana Brezigarja ni šla tako gladko, oba pa sta bila zelo dobra predsednika. Racetu je pet let močno nagajala desna sredina, Brezigar pa je moral »skozi rešeto« še kar trde začetne konfrontacije z Ivom Jev-nikarjem. Še najmanj težav je glede tega imela Iole Namor. Razpoloženje na včerajšnji seji ni bilo idilično, a tudi ne napeto in naelektreno. Politična situacija v slovenski manjšini je, kot rečeno, takšna kot je, paritetni odbor pa ni organ za merjenje odnosov (in političnih ali strankarskih strasti) med Slovenci, temveč institucionalno telo, ki ima točno začrtane pristojnosti. Prve izjave nove predsednice gredo v to smer. Dela je na pretek. Zanjo in za ves odbor. GORICA - Sanacija Zelena luč za preobrazbo doline Korna GORICA - Dolina Korna se bo v prihodnjih letih spremenila v pravi park. »Preobrazbo« območja, ki je danes zanemarjeno, umazano in sprehajalcem neprijazno, bo omogočil načrt za sanacijo in izboljšanje hidravličnih razmer potoka Koren, ki ga je odobril goriški občinski odbor. Projekt je vreden 21.174.732 evrov, predvideva pa ureditev struge, gradnjo odvodnega kanala, ureditev kanalizacijskega sistema v severnem delu mesta ter ovrednotenje doline Korna, kjer bodo betoniranim bregovom vrnili naravnejši videz, uredili pešpoti in zgradili nekaj mostičkov. Na 21. strani dnevnik št. 239 (21.172) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakqja@pnmorski.eu TOREK, 14. OKTOBRA 2014 Športna priloga OD 9. DO 20. STRANI POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , SLOVENCI V ITALIJI - Na včerajšnji umestitveni seji Ksenija Dobrila predsednica novega paritetnega odbora Giuseppe Marinig podpredsednik - Na seji tudi podtajnik Bressa SIRIJA, IRAK IS nadzoruje polovico mesta Kobane BAGDAD - Skrajna Islamska država beleži nove uspehe pri osvajanju kurdskega mesta Kobane na severu Sirije, kjer so njeni borci včeraj prodrli v središče mesta. Džihadisti so poleg tega v Iraku zasedli pomembno vojaško bazo v mestu Hit v zahodni provinci Anbar. Na 2. strani BARCOLANA - Množično na morju in kopnem Praznik morja Skoraj 1900 jadrnic na morju, prava gneča na kopnem, napet konec regate z zamejskim pridihom. Barcolano 2014 si bomo zapomnili fotodamj@n TRST - Ksenija Dobrila (na sliki - Fotodamj@n) je predsednica novega paritetnega odbora za slovensko manjšino, popredsednik je nekdanji špetrski župan Giuseppe Marinig, ki je bil v odbor imenovan v »kvoti« članov italijanske narodnosti. Predsednica (v odbor jo je imenovala Renzi-jeva vlada) je v tajnem glasovanju dobila 12 glasov, pet glasov je dobil Marco Jarc, ena glasovnica je bila bela. Nova predsednica je za naš dnevnik povedala, da se ima za levi-čarko, ki pa ne pripada nobeni politični stranki. Izrazila je upanje, da bo paritetni odbor deloval složno. Ume-stitvene seje se je udeležil tudi vladni podtajnik Gianclaudio Bressa. Na 3. strani Načrt za razvoj podeželja 2014-2020 Na 4. strani V Mačkoljah 40-letnica postavitve spomenika Na 5. strani Gibanje Svobodni Trst • I • I V I »v se je razbilo se drugič Na 5. strani V čelnem trčenju štirje poškodovani Na 22. strani i ,., foonočtti fofu Si 18. in 19. oktobra bomo prisotni na sejmu SPOSAEXPO v Gorici Pridi v naše prodajalne in najdi svoj poročni prstan Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 L. Santorio 4 - Tel. 040/772770 BRITISH SCHOOL CAMBRIDGE ENGLISH Language Assessment LET'S STARTi Trrl uiti TprrebiMica 18 OW-369.3i9 Tfžič Ulica Duca d'Aosta 16 0481-411.868 Gcrica Korzo Italia 17 0481-33.300 Vitfem Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 9771124666007 2 Torek, 14. oktobra 2014 ITALIJA, SVET / džihadisti - Kljub bombardiranju ZDA in njihovih zaveznic Islamska država vztrajno napreduje v Siriji in Iraku Po najnovejšem vojaškem uspehu sedaj nadzoruje polovico Kobaneja BAGDAD - Skrajna Islamska država beleži nove uspehe pri osvajanju kurdskega mesta Kobane na severu Sirije, kjer so njeni borci včeraj po srditih spopadih s kurdskimi silami prodrli v središče mesta, so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice. Džihadisti so poleg tega v Iraku zasedli pomembno vojaško bazo v mestu Hit v zahodni provinci Anbar. Po najnovejšem vojaškem uspehu Islamska država sedaj nadzoruje polovico Kobaneja, ki ga je začela oblegati pred skoraj mesecem dni. Čeprav jih z napadi poskušajo ustaviti letala ZDA in njihovih arabskih zaveznic, pa džihadistom doslej niso preprečila napredovanja. Po navedbah nevladnega Sirskega observatorija za človekove pravice so džihadisti prodrli do središča mesta in kurdske sile potisnili v severno polovico mesta proti Turčiji. Politik iz Kobaneja Fejza Abdi, ki se trenutno nahaja v izgnanstvu v Turčiji, je povedal, da so borci IS Kobane obkolili z južne, zahodne in vzhodne strani. Posvaril je pred pokolom, če obkolijo še sever mesta. "Če jim uspe prevzeti nadzor nad tem ob- Džihadisti so kurdske sile potisnili v severno polovico mesta Kobane proti Turčiji ansa močjem, bodo zaprli vse poti do mesta in začeli pokol," je povedal Abdi. Zaskrbljujoča poročila prihajajo tudi iz Iraka, kjer je Islamska država prav tako na pohodu. V zahodni provinci Anbar so v mestu Hit po spopadih z iraškimi silami borci IS zavzeli pomembno vojaško bazo. Zasegli so vojaška vozila, med drugim tanke, ter oporišče nato požgali. Zaradi napredka dži-hadistov iraškim varnostnim silam grozi, da bodo v Anbarju ostale odrezane od preostale države. Zaradi spopadov v in okoli Hita je poleg tega z domov zbežalo že okrog 180.000 ljudi, so opozorili Združeni narodi. Bežeči civilisti pa so se večinoma odpravili proti vzhodnemu mestu Ramadi. (STA) bih - Na splošnih volitvah Pričakovana zmaga nacionalnih strank SARAJEVO - Stranka demokratske akcije (SDA) Bakirja Izetbegovica in Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika bosta imeli največ poslancev v prihodnjem parlamentu BiH, je sporočila osrednja volilna komisija BiH po preštetih 75 odstotkih glasov v Federaciji BiH in 82,84 odstotka v Republiki srbski. SDA je v Federaciji BiH dobila 27,81 odstotka glasov na volitvah za 28 od skupno 42 članov predstavniškega doma BiH, sledi ji novinka na volitvah Demokratska fronta (DF) Željka Komšica s 15,09 odstotka glasov. Zveza za boljšo prihodnost BiH (SBB) Fahrudina Radončica, bivšega notranjega ministra, je dobila 14,43 odstotka glasov, z 12,21 odstotka glasov pa ji sledi koalicija pod vodstvom HDZ BiH, kažejo delni neuradni izidi. Velika poraženka volitev v federaciji je Socialdemokratska stranka BiH (SDP) zunanjega ministra Zlatka La-gumdžije, ki ima v sedanjem parlamentu največ poslancev, na volitvah pa je dobila samo 9,7 odstotka glasov. V parlament je s 4,19 odstotka glasov prišla tudi HDZ 1990. V Republiki srbski je SNSD zmagala z 39,58 odstotka glasov pred opozicijsko Srbsko demokratsko stranko (SDS) Mla-dena Bošica, ki je dobila 33,50 odstotka glasov. Dodik vodi z 264.000 glasovi v tekmi za nov mandat na položaju predsednika Republike srbske pred kandidatom SDS Ognjenom Tadicem, ki je dobil 253.000 glasov. Kandidat opozicije v Republiki srbski Mladen Ivanic vodi v tekmi za srbskega člana predsedstva BiH, čeprav je razlika s kandidatko vladajoče SNSD Željko Cvijanovic, majhna, je še sporočila osrednja volilna komisija BiH po 90,24 odstotka preštetih glasov. Po teh še delnih izidih je Ivanic dobil 279.822 glasov (48,31 odstotka glasov), Cvijanoviceva pa 278.845. Potrdila pa je izvolitev Dragana Čovica in Bakirja Izetbe-govica za hrvaškega oziroma bošnjaškega člana predsedstva. Po preštetih 92 odstotkih glasov je vodja HDZ BiH Čovic dobil 117.537 glasov (51,52 odstotka), kandidat HDZ 1990 Martin Raguž pa 86.306 glasov. Sedanji član predsedstva Izetbegovic je dobil 226.860 glasov oziroma 32,74 odstotka, drugouvrščeni Fahrudin Radončic pa 187.005. Predsednik volilne komisije Stjepan Mikic je na novinarski konferenci izpostavil, da je treba počakati glasove iz tujine, ki lahko vplivajo na končne izide. Komisija mora sicer končne izide objaviti do 11. novembra. Volilna udeležba je bila 54,14-od-stotna. italija - Napoved premierja Mattea Renzija »Največje znižanje davkov vseh časov« BERGAMO - Premier Matteo Renzi je na včerajšnji skupščini Con-findustrie v Bergamu napovedal »največje znižanje davkov vseh časov« v Italiji. »Z novim zakonom za stabilizacijo javnih financ bomo skrčili davke za 18 milijard evrov,« je dejal. Pri tem je neposredno izzval industrijce: »Podjetnik, ki bo od prihodnjega leta dalje zaposlil nekoga za nedoločen čas, bo za tri leta oproščen plačevanja davkov na njegov račun«. Renzi je tudi napovedal, da bo zakon za stabilizacijski zakon »težak« 30 milijard evrov. Javne izdatke naj bi skrčili za 16 milijard evrov. Sicer pa so premierja pred skupščino v Bergamu izžvižgali delavci, ki so MATTEO RENZI ansa protestirali pred kongresnim središčem. Premierja je tudi ostro napadla voditeljica sindikata CGIL Susanna Camus-so, češ da ne ve, kam naj bi vodil Italijo. Potrdila je splošno stavko 25. t. m. italija - Vodna ujma zlasti v Parmi Hudi nalivi in poplave v Lombardiji in Piemontu PARMA - Vremenska ujma je tudi včeraj pustošila po Italiji. Tokrat je prizadela zlasti Piemont in Lombardijo. Posebej se je znesla nad Parmo, kjer je reka Baganza prestopila bregove ter poplavila ulice in nižje prostore (na sliki, foto ANSA). Razširila se je novica, da naj bi vode odnesle mlajšega moškega, vendar je govorico župan Federico Piz-zarotti naposled demantiral. Sicer pa so zaprli vse mostove nad reko Baganzo; podivjane vode so enega porušile. Slabo vreme je včeraj bičalo tudi Genovo, ki se ni še opomogla po petkovih nalivih in poplavah. K sreči pa je najhujši včerajšnji naliv trajal približno četrt ure, tako da nove škode ni bilo. Morales bo še tretjič predsednik Bolivije katoliška cerkev - Obračun prvega tedna razprav Na sinodi v Vatikanu o potrebi po pogumnih korakih glede družine VATIKAN - Škofje z vsega sveta, ki v Vatikanu sodelujejo na sinodi o družini, so se po prvem tednu razprav strinjali, da je treba pri vprašanjih družine v katoliški cerkvi narediti pogumne korake, je včeraj sporočil budimpeški kardinal Peter Erdo. Ko gre za glavno jabolko spora, dovoljenje obhajila za vnovič poročene ločence, pa soglasja za zdaj ni. Izredna sinoda, na kateri škofje in cerkveni strokovnjaki razpravljajo o tem, kako naj se Cerkev odzove na spremenjeno življenjsko stvarnost družin in parov, se je začela 5. oktobra. Udeleženci sinode se na njej lotevajo kočljivih vprašanj obravnave vnovič poročenih ločencev, sestavljenih družin, homoseksualnosti, umetne oploditve, splava, podpore materam samohranilkam, nasilja in spolnih zlorab v družinah. Erdo je včeraj, ko je sinoda vstopila v drugi teden, predstavil vmesno poročilo s srečanja. To prinaša obnovo skoraj 200 mnenj, izmenjanih na sinodi, in naj bi bilo temelj sklepnega dokumenta. O njem bodo odločali konec tedna, škofje, kardi- nali in laiki - slednji nimajo glasovalne pravice - pa ga bodo sedaj pripravljali v ločenih delovnih skupinah. "Kar je jasno odmevalo ... , je bila nujnost pogumnih pastoralnih izbir," je izpostavil budimpeški kardinal. V času pred sinodo so se pokazala huda razhajanja med konservativnimi in naprednejšimi kardinali v Cerkvi, ki so se grenko prepirali predvsem okoli vprašanja, ali bi bilo treba zrahljati prepoved dostopa do obhajila za vnovič poročene ločence. Kot je izpostavil Erdo, glede na reformne predloge ne bi bilo "splošne" odprave te prepovedi, temveč bi se o tem odločalo od primera do primera, "v skladu z zakonom o postopnosti". Prepoved bi si bilo tako, na odgovornost škofa, mogoče zamisliti "po poti pokore". "Vsega ali ničesar" pa ne sme biti, na to temo še izpostavlja poročilo. Kardinal Erdo je razkril še, da so "različni" udeleženci spregovorili v prid temu, da bi bila cerkvena razveljavitev zakona -danes drag in naporen postopek - do- Kardinal Peter Erdö ansa stopnejša in bolj prilagodljiva. Sicer poročilo prinaša tudi priznanje "pozitivnih vrednot" civilnih porok in bolj naklonjen pogled do drugih stabilnih zvez, tudi homoseksualnih. Ko gre za homoseksualce, poročilo navaja, da imajo ti "sposobnosti in vrednost, ki jo lahko ponudijo krščanski skupnosti". Kako to sprejeti, "ne da bi pod vprašaj postavljali doktrine o družini in zakonu", pa je bo besedah Erdoja za Cerkev izziv. "Brez zanikanja moralne problematike, ki je povezana s homoseksualnimi zvezami, se zavedamo, da obstajajo pri- meri, kjer medsebojna podpora, vse do žrtvovanja, predstavlja dragoceno pomoč za življenje partnerja. Cerkev poleg tega posebno pozornost posveča otrokom, ki živijo z istospolnimi pari," dodaja dokument. A istospolna zveza ne more biti enaka zakonu med moškim in žensko. Popolno partnerstvo v veri pa je le tisto, ki ima zakrament zakonske zveze. Udeleženci sinode si v tej luči želijo boljšega predstavljanja katoliške zakonske zveze, da se te ne bi več razumelo zgolj kot del kulturne tradicije ali družbene zahteve. V tej luči je izpostavljena potreba po "misijonarski spremembi" in "spremembi govorice". Predvsem mlade pa bi bilo treba na zakon bolje pripraviti in okrepiti njihovo spremljanje tudi po poroki, menijo udeleženci sinode. Družino pa dokument označuje za "šolo humanosti". A tej neobhodno potrebni celici družbe grozijo številne nevarnosti, ki jih poročilo vidi predvsem v pretiranem individualizmu in hedonizmu, revščini, vojni, nasilju in migracijah. (STA) LA PAZ - Bolivijski predsednik Evo Morales je razglasil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah. Glede na rezultate vzporednih volitev je Morales dobil skoraj 60 odstotkov glasov, njegov najpomembnejši izzivalec, magnat Samuel Doria Medina pa okoli 25 odstotkov. To bo že tretji zaporedni mandat Moralesa. Uradnih rezultatov sicer še ni, vendar to ni ustavilo Moralesa, da je na podlagi rezultatov vzporednih volitev že razglasil zmago. Posvetil jo je pokojnemu venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu in kubanskemu voditelju Fi-delu Castru. "Ta triumf demokracije bo-livijskega ljudstva je posvečen tistim, ki nasprotujejo kapitalizmu in imperializmu. Posvečen je vsem anti-imperia-lističnim predsednikom," je dejal z balkona predsedniške palače v La Pazu, ki jo imenujejo Palacio Quemado oz. po-žgana palača. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.224,47 +255,75 SOD NAFTE (159 litrov) 88,68$ -2,10 EVRO 1,2679$ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. oktobra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 13. 10. 10. 10. ameriški dolar 1,2679 1,2638 japonski jen 135,95 136,27 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,545 27,493 danska krona 7,4493 7,4435 britanski funt 0,7880 0,7882 madžarski forint 305,51 306,84 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1916 4,1835 romunski lev 4,4008 4,4058 švedska krona 9,1103 9,1506 švicarski frank 1,2007 1,2097 norveška krona 8,2205 8,2580 hrvaška kuna 7,6515 7,6465 ruski rubel 51,3027 51,0952 turška lira 2,8822 2,8836 avstralski dolar 1,4480 1,4511 braziljski real 3,0303 3,0580 kanadski dolar 1,4216 1,4151 kitajski juan 7,7684 7,7484 mehiški peso 17,0317 17,0161 južnoafriški rand 14,0093 14,0640 Torek, 14. oktobra 2014 I I I magic illyteca - Presenečenje regate s slovenskimi jadralci Naenkrat so postali medijske zvezde Na krovu presenečenja 46. Barcolane sta se znašla spet dolgoletna znanca, ki sta pred samim startom opazovala brezvetrne pogoje in se odločila, da bosta premec jadrnice usmerila proti levemu delu re-gatnega polja. Maurizio Benčič in Jaro Furlani že več let nista več vezana v razmerju učitelj-učenec, saj je bil ravno Benčič dolgo let Furalnijev trener, najprej na optimistu, nato v razredu 420, vendar sta skupaj odlično zavohala edinstveno priložnost. Zmagovalca olimpijskih odličij Vasilij Žbogar, tokrat v vlogi taktika, in Nemec Schumann na Esimitu ter marsikateri bolj izkušeni jadralec, so izbrali desni del. Na krovu Magie-Illytece pa nihče ni pričakoval, da jih bo poteza ponesla le nekaj metrov stran od zmage. »O takem rezultatu nismo sploh razmišljali. Največji uspeh bi za nas pomenila uvrstitev med petim in desetim mestom. Jadranje pa je lahko ne- pestro tudi na nabrežju Med plovbo zbrani, po cilju srečni. Uspel jim je res lep podvig fotodamj@n predvidljivo. Z Mauriziem sva se spomnila, da se je taka izbira večkrat obrestovala tudi v prejšnjih izvedbah, zato smo ves čas prepričano pluli v tej smeri,« pravi Jaro Furlani, ki pa je šele tretjič upravljal krmilo jadrnice RC44 v lasti miljskega ladjarja Marina Quaiata. Prvič je v taki vlogi nastopil na lanski Barcolani, ko mu je uspel preboj v prvo dvajseteri-co, drugič pa šele na letošnjem pokalu Bernetti, ko je bil vedno drugi, seveda za Simčičevim Esimitom. Furlani je priznal, da je posadka doživela pravo evforijo, ko je za nekaj časa Illyteca prešla v vodstvo: »Nismo popustili na zbranosti, tudi napak ni bilo, zmanjkal je le sunek vetra. Razmere so bili za manjše dimenzije našega plovila v primerjavi z orjakoma, kot sta Esimit in Jena-NO-borders team idealne, ob močnejšem vetru se jim sploh ne bi mogli približati.« Približali so se jim tudi po intuiciji, ki je sledila drugemu mestu pokala Bernetti. Quaiatova posadka si je priskrbela posebno sprednje jadro, sicer rabljeno, tipa »code0«, ki je z večjo površino idealno orožje v boju proti brezvetrju in valovju, ki ga povzročajo gledalci na ladjah in sami tekmovalci. Kdor pa najbolje pozna RC44 Magia-Illyteca je član TPK Sirena Sandi Šuc. Kot komandant posadke skrbi za plovilo pred nastopih in po njih. »Za uro plovbe potrebuje naš RC44 vsaj dve uri vzdrževanja,« je med drugim razkril 26-letni Šuc, ki že vrsto let nastopa na posadkah miljskega ladjarja, sam pa tudi razmišlja, da bi podobno kot Furlani resno stopil v svet poklicnega jadranja. Med sezono tekmuje tudi na večdnevnih regatah, predvsem v Sredozemlju. Šuc pa je tudi zaslužen, da je spravil dolgoletnega prijatelja Furlanija na Illyteco, kjer so člani posadke ob Benčiču tudi Gabriele Zoppi, Maurizio Benčič, Giulio Trani, Michele De Gen-naro, Marco Pustiani in sam Marino Quaiat, medtem ko je tretji član Sirene Matija Ugrin nastopil na drugi jadrnici. Po izredno negotovem zaključku je vsa posadka bila izredno navdušena nad sprejemom pred Velikim trgom in presenečena nad medijsko pozornostjo. » Vsi so nam hiteli čestitati, intervjuji, sprejemi, res je bilo nepozabno,« je še dejal Šuc, ki nam je razkril, da je neuradno ime drugo uvrščene jadrnice »Magia Nera« (Črna magija). Verjetno pa je bilo na letošnji Barcolani res nekaj uročenega v korist črnega RC44, saj bo v zbornikih ob vnovični zmagi evropsko-ruskega Goljata ostal zapečaten uspeh magičnega tržaškega Davida. Andrej Marušič Čarovnija Barcolane ali dnevi, ko Trst ni videti Trst ••• Nepregledna množica ljudi, ki jo Barcolana vsako leto zvabi na mestno nabrežje, v okoliške ulice in na trge, vsakič znova preseneča. Ta regata je res pravi magnet tako za domačine kot za vse večje število turistov: dnevi, ko se jadralci veselijo nedeljskega tekmovanja sredi Tržaškega zaliva, so za vse ostale predvsem priložnost za praznično vzdušje. No, ob tem so Tržačani prejšnja leta tudi radi oblekli jadralne jopiče (najraje znamke North Sails, obvezno s povzdignjenimi ovratniki), da je imel človek občutek, da so se vsi prebivalci kar čez noč prelevili v jadralce in prave "morske volkove"... letos pa je bilo vreme prevroče, tako da so vetrovke povečini ostale v domačih garderobah. Vzdušje pa je bilo kljub temu praznično, masa ljudi, ki se je prerivala med stojnicami in posedala po okoliških barih, pa res impozantna. Ob pogledu na gnečo, ki se je na primer kar naprej ustvarjala na prehodu za pešce v višini Kanala, človek sploh ni imel občutka, da je v Trstu! Ta občutek je bil še stvarnejši v nočnih urah, saj je bilo mesto polno življenja. Ne samo na nabrežju in Velikem trgu, kjer je v soboto nastopil Mario Biondi. Mimogrede: kioskom pred trgom bi bili morali prepovedati predvajanje glasbe, ko je na odru pel ta Si-cilijanec s šarmantnim črnskim glasom, odrsko ozvočenje pa bi bilo moralo biti močnejše . Tudi v okoliških ulicah je bilo zelo živahno, marsikateri upravitelj bara ali restavracije je zunanjost opremil z mizami, klopmi in manjšimi pulti ter poskrbel za glasbo v živo. Celo po Mazzinijeva ulici, ki se ob vikendih spremeni v dokaj prazno pešcono, se je sprehajalo veliko ljudi, na Republiškem trgu pa so animatorji delili otrokom barvice, s pomočjo katerih se je velika temno siva asfaltna površina spremenila v živobarven domišljijski svet. Najbolj "netržaško" je bilo vzdušje v Ulici Torino. Ravno v višini muzeja Revoltella so pred kratkim odprli novo vinoteko, tako v petek kot soboto ponoči pa je bil na veliki ploščadi pred njo pravi žur. Glasbeno podlago so mu dajali didžeji, ki so se zvrstili na balkonu lepe neoklasične palače, pod njimi je nekaj sto ljudi pilo, se pogovarjalo, morda celo zaplesalo. Ob pogledu na to sceno je marsikdo pripomnil, da bi kaj takega pričakoval v Barceloni ali Berlinu, nikakor pa ne v Trstu. Žal je bilo že čez nekaj minut, ko so na množico zlili vedro vode in varekine, jasno, kje smo. Zabava se je nato nadaljevala v nekdanji ribarnici, kjer so baje zadnjo pesem zavrteli ob za Trst skoraj nepredstavljivi 7. uri zjutraj... In tako je marsikdo prespal start 46. jesenskega pokala. Tisti, ki so se v sončnem nedeljskem jutru podali na nabrežje, pa so se med stojnicami spraševali, kaj se dogaja tam sredi zaliva. Iskanje informacij je bilo kot vedno težko oziroma prepuščeno prisluškovanju radijskim novinarjem, ki so oddajali z nabrežja, twitterju in drugim socialnim omrežjem. Organizatorji Barcolane bi najbrž morali zadevi posvetiti več pozornosti. Množice se prerivajo med stojnicami, okušajo hrano in pijačo, se prepuščajo "burji" v stojnici deželne turistične agencije, stopajo v oklepna vozila italijanske vojske (mimogrede: so vojaška vozila na Barcolani nujno potrebna?), si morda privoščijo jadralni jopič (v upanju, da bo prihodnje leto nekoliko hladneje) ali nov sesalec... o re-gatnem dogajanju pa ne duha ne slu- ha. Na nabrežju bi najbrž potrebovali komentatorja in zvočnike, ki bi obiskovalce seznanjali s potekom regate in jim tako dajali občutek, da so tudi oni del velikega praznika sredi zaliva. V nasprotnem primeru postane regata za tisoče ljudi, ki vsako leto napolnijo vse mestne pomole in nabrežje, zanimiva le v trenutku, ko jadrnice priplujejo pred Veliki trg. Še takrat pa ni vedno jasno, kdo je zmagovalec, katere jadrnice so se najbolje uvrstile: seveda, Esimita ni težjo prepoznati, z Maxi Jeno in drugimi manj znanimi jadrnicami pa je imel v nedeljo marsikdo težave. V dvomu, smo z nabrežja zaploskali vsaki jadrnici, ki je priplula v našo bližino ... najbrž tudi takim, ki regate niso zaključile. A nič zato. Tudi to je Barcolana. Poljanka Dolhar Desno: na Ulici Torino kot v Barceloni ali Berlinu; spodaj: koncerti privabili na Veliki trg veliko število ljubiteljev glasbe dolhar, fotodamj@n 4 Torek, 14. oktobra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu SESLJAN - Podpredsednik dežele Sergio Bolzonello predstavil načrt za obdobje 2014-2020 Za razvoj podeželja skoraj 300 milijonov, a koliko za Kras? Skoraj 300 milijonov evrov, toliko je vreden Načrt za razvoj podeželja Fur-lanije-Julijske krajine za obdobje 20142020. Točneje 296,1 milijona evrov, kar je dobrih 30 milijonov več kot za prejšnje obdobje 2007-2013, ko je vrednost ukrepov v korist posegov na podeželju znašala 265,7 milijona evrov. »Uspelo nam je povečati sklad za več kot 10 odstotkov, kar je eden od največjih porastov v vsedržavnem merilu,« je zadovoljno ocenil podpredsednik deželne uprave in odbornik za proizvodne dejavnosti Sergio Bolzonello na včerajš- nji predstavitvi načrta v sesljanskem Centru za promocijo tržaškega ozemlja. Srečanje, ki ga je vodil izvedenec za zgodovino vina Stefano Cosma, je bilo razdeljeno v dva dela. Uvodoma je bil podan obračun sedanjega načrta. Doslej je bilo od predvidenih 265,7 milijona predvidenih sredstev izkoriščenih 178,7 milijona evrov (dobrih 67 odstotkov). Preostalo bo treba izkoristiti do konca prihodnjega leta, sicer bo treba sredstva vrniti. Raziskovalec podjetniškega gospodarstva na videmski univerzi Paolo Fedele Levo (z leve) Stefano Cosma, Stefano Bolzonello, Serena Cutrano in Paolo Fedele; desno udeleženci srečanja v Sesljanu fotodamj@n je predstavil vrsto tako imenovanih »dobrih praks«, posegov, ki so jih znala podjetja dobro izkoristiti za njihov razvoj. Rezultati so bili v nekaterih primerih zavidljivi, kar sta potrdila tudi števerjanski vinogradnik Evangelos Paraschos, ko-ristnik prispevka, in predstavnik podjetja Villa Russiz Giordano Fiegl. Iz predstavljenih primerov pa je bilo razvidno, da se jih je večina nanašala na območje Furlanske nižine, čeprav je bil načrt namenjen predvsem goratim območjem, niti eden od primerov »dobrih praks« pa ni »pripadal« tržaški pokrajini. Deželna uprava je začela pripravljati nov načrt za razvoj podeželja že lani; julija letos ga je odobrila in poslala Evropski komisiji. Ta bi morala do 21. oktobra izreči svoje mnenje z morebitnimi pomisleki. Ob odborniku Bolzonellu je smernice načrta in podrobne postavke predstavila odgovorna za službo podeželskega razvoja Serena Cutrano. Razpoložljiva sredstva bodo porazdeljena namensko. Določeni so bili nekateri prioritetni posegi, med temi tudi prispevek za izdelavo in izpopolnitev upravnih načrtov ev- TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Sinočnja avdicija z vodstvom teatra Stalno gledališče Fjk bo v vsakem primeru ohranilo deželno razsežnost Sinočnja avdicija v tržaškem občinskem svetu je bila dejansko prva javna izmenjava mnenj o korenitem preustroju gledališč, ki jo v imenu Renzijeve vlade namerava izvesti kulturni minister Dario Franceschini. Doslej je šlo za medijske odmeve in odzive, kot je priznal Miloš Budin, predsednik Stalnega gledališča Fur-lanije-Julijske krajine, kateremu je bila avdicija namenjena. Zahtevala jo je opozicijska desna sredina, ki jo skrbi, da ne bi Rossetti tako ali drugače po novem bil preveč pod vplivom Vidma oziroma Furlanije. Budin je v uvodu pojasnil, da gre v tem primeru za ministrski in ne za vladni dekret, ki mora obvezno pod »rešeto« parlamenta. Odlok še ni dokončen, zato upravni svet teatra preverja razne možnosti in hipoteze, ki jih odpira Franceschinijev ukrep. Slika je še precej nejasna in nedorečena, odvisno tudi od tega koliko in katerim gledališčem bo Rim priznal pravni položaj nacionalnega gledališča. V vsakem primeru bo Rossetti ohranil svojo dosedanjo vlogo v Trstu in na deželnem nivoju, ne glede, če bo na koncu dobil ali ne vi-demskega partnerja in tamkajšnjo gledališko šolo Nico Pepe. Budin je izpostavil zelo pomembno vlogo Dežele, ki mora tudi na tem področju Sinočnjo avdicijo o prihodnosti Stalnega gledališča FJK sta uvedla ravnatelj Franco Pero in predsednik Miloš Budin fotodamj@n uveljaviti vlogo avtonomne dežele. Po Budinu je spregovoril direktor gledališča Franco Pero, v avdiciji pa so se med drugim oglasili tudi predstavniki sindikatov uslužbencev Ros-settija. Soočenje v mestni skupščini je po začetnih posegih zdrknila v izra- zito politično soočenje; slišati je bilo tudi stare in zguljene fraze o Vidmu in Furlaniji, ki hočeta »pogoltniti« Trst in njegovo osrednjo gledališko hišo. Po pričakovanju je glavno besedo v razpravi imela opozicija. Slišati je bilo tudi pikre pripombe na račun predsednice deželnega odbora Debore Serracchiani, češ da daje prednost Vidmu na škodo Trsta ter njegove pokrajine. Bolj previdni in zmerni so bili svetniki leve sredine. Alessandro Carmi (Demokratska stranka) se je zahvalil predsedniku Budinu »za uravnovešena in trezna razmišljanja«. ropsko zaščitenih območij in »odškodnine« za omejitve na zaščitenih območjih Natura 2000 (a te bodo lahko koristili le na tistih območjih, na katerih že veljajo upravni načrti, kar pomeni, da bo tržaško-goriško kraško območje ob pomanjkanju upravnih načrtov izvzeto teh prispevkov ...). Na srečanju - ki so se ga udeležili tudi številni kraški vinogradniki in predstavniki srenj - je bil govor tudi o težavah, s katerimi se že desetletja spoprijemajo kraški pridelovalci. Uvodoma je de-vinsko-nabrežinska odbornica za kmetijstvo Marija Brecelj omenila neuresničene obljube znanega protokola o penini prosecco Doc. Tajnik Kmečke zveze Erik Masten pa je na podlagi dosedanjih izkušenj menil, da gledajo tržaški kmetje na nov načrt za razvoj podeželja »z zaskrbljenostjo«. Spomnil je na velikanske birokratske zamude, ki hromijo delovanje vinogradnikov (»Tri leta morajo čakati, preden jim so izdana vsa dovoljenja za nov vinograd.«); poudaril je, da so večino sredstev iz sedanjega načrta izkoristili v ravninskem delu, ne pa na goratih območjih; opozoril je, da je tako imenovani masterplan za razvoj kmetijstva na Krasu ostal na papirju. Odbornik Bolzonello je odgovoril, da predstavlja masterplan »teorijo«, potrebna pa je »praksa« , »s podjetniki in konzorciji, ki naj uresničijo konkretne razvojne načrte.« Omenil je nadalje, da je bilo kraško območje deležno pomembnega prispevka v višini skoraj 2 milijonov evrov (milijon 900 tisoč), ki ga je bila deležna Lokalna akcijska skupnost Kras. Deželna uprava se je - kljub težavam - odločila za nadaljnje delovanje Las-Kras. Odbornik je nadalje omenil še en ukrep, ki ga bo lahko koristilo tudi kraške območje. Uprava bo v finančni zakon vključila tudi postavko 10 milijonov evrov letno za dobo treh let (torej skupno 30 milijonov evrov) za posege za okrepitev namakalnih sistemov. K tem sredstvom naj bi pridali še kakih 8 milijonov evrov državnih prispevkov. Ob tem je Bolzonello izrecno omenil poseg, ki ga bo Konzorcij za sanacijo Posočja v kratkem opravil na kraškem območju pod Prosekom. Škoda le, da ga bodo - zaradi omejitev zaščitenega območja - lahko izvedli le od oktobra do konca februarja, kar pomeni, da se bo - deset let po zamisli - že spet zavlekel v nedogled. M.K. / TRST Torek, 14. oktobra 2014 5 MAČKOLJE - Slovesnost ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB Za domačine, ki so umrli v bližnjih in oddaljenih krajih Slavnostna govornica Marta Ivašič o preteklosti in sedanjosti - Program pripravilo SKD Primorsko Leta 1974 so v Mačkoljah postavili spomenik 29 domačinom, padlim v narodnoosvobodilnem boju. To so bili pretežno mladi fantje, ki so izgubili življenje v boju proti okupatorju (deset jih je umrlo v nemški zasedi v Zazidu) ali v koncentracijskem taborišču. Njim je bila posvečena nedeljska slovesnost ob 40-letnici postavitve spomenika, ki sta jo priredila SKD Primorsko iz Mačkolj in združenje VZPI-AN-PI (sekcija Dolina, Mačkolje in Prebeneg). Slovesnost, ki je v sončnem vremenu potekala najprej pred spomenikom in nato v srenjski hiši v Mačkoljah, je privabila veliko ljudi, prapore raznih borčevskih organizacij, navzoči so bili dolinski župan Sandy Klun in drugi predstavniki občine. Prvi del programa, ki je potekal pri spomeniku, sta s petjem in glasbo sooblikovala Nonet Primorsko (pod vodstvom Aleksandre Pertot so zapeli pesmi Prečuden cvet in Na oknu) in Godba na pihala Breg (Žrtvam). Napovedovalka je bila Maja Smotlak, reci-tator pa Emanuel Martini, za častno stražo so poskrbeli taborniki Rodu modrega vala. Predsednik SKD Primorsko Miloš Tul je opisal družbeni kontekst, v katerem je nastala zamisel o postavitvi spomenika ter ljudi, ki so pri tem sodelovali. Tul pa je opozoril, da vsakoletno snidenje pred spomenikom ni in ne more biti dovolj, če hočemo ohraniti in gojiti naše vrednote. To moramo poudarjati z rednim udejstvovanjem v društvenem in podobnih okoljih, skozi vse leto. Slavnostna govornica je bila profesorica Marta Ivašič, ki poučuje zgodovino in filozofijo na znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu. V srenjski hiši se je najprej spomnila domačinov, katerih imena so vklesana na vaškem spomeniku. Najmlajši je umrl pri 15 letih (rojen je bil leta 1929), najstarejši pri 46 (letnik 1897); nekateri so umrli blizu doma, drugi v oddaljenih krajih na Dolenjskem, Hrvaškem in v Bosni, eden v Rižarni, trije v taborišču Mauthausen. Iva-šičeva je dejala, da je v vaških partizanskih spomenikih »zaobjeta vsa naša novejša Nedeljska svečanost pri spomeniku v Mačkoljah fotodamj@n zgodovina - od narodnega preporoda, velikega truda duhovnikov in učiteljev in začetkov delavskega gibanja dalje: zato stojijo tu na spomeniku Gregorčičevi verzi iz pesmi, ki jo je pesnik še v 19. stoletju posvetil Kmet-ski hiši: 'da dni nam pribore jasneje ter naše proslave ime'«. Spomnila je, da so Mačkolje že kmalu po koncu prve svetovne vojne doživele prve požige hiš, fizične napade in strele. V fašističnem napadu je bil takrat ranjen osap-ski župnik Franc Malalan. Prišlo je do prvih aretacij in tudi tu mimo so vodile ilegalne poti, ki so jih uporabljali antifašisti. Govorila pa je tudi o sedanjosti, o »oblastnih krogih, ki nemoteno uveljavljajo svojo moč, da bi uničili socialne pridobitve«. Pri nas pa se spet uveljavljajo težnje k podrejanju slovenskega dela Trsta, je dejala. Dekliška vokalna skupina Primorsko je zapela Zašumele so vrbe žalobne ter Bile-čanko, slovesnost je sklenilo občuteno skupno petje Vstajenja Primorske. Vilma Purič v Kopru Tržaška pisateljica Vilma Purič bo nocoj ob 20. uri v gledališki kavarni Gledališča Koper predstavila svoja romana Burjin čas in Brez zime. Z gostjo se bo pogovarjala koprska slove-nistka Jasna Čebron. Zanimanje za Trst 1914 Tržaška pokrajina se veseli obiska razstave Trst 1914 o mestu v času pred prvo svetovno vojno. Zgodovinska razstava je postavljena v Skladišču idej. Ob Barcolani si jo je ogledalo 600 obiskovalcev, od odprtja pa že več kot 2400. Precej je bilo tudi šolskih skupin, ki so izkoristile vodene oglede v dopoldanskem času. Predstave v Rossettiju Gledališče Rossetti napoveduje tri nove predstave, za katere bodo vstopnice na prodaj od četrtka, 16. oktobra (že danes in jutri jih lahko rezervirajo abo-nenti). Od 6. do 9. novembra bodo ponovitve predstave Simoneja Cristicc-hija Magazzino 18, 11. novembra bo angleški ansambel Ballet Black odprl sezono baletnih predstav, od 9. do 14. decembra pa bo spektakel Let It Be (v ekskluzivi za Italijo) pričaral vzdušje live koncerta slovitih Beatlesov. Ovrednotenje GOLJUFIJA - Najprej žrtev, potem osumljenec Maiconijeve jahte Policija ovadila udeleženca Barcolane Policija je v nedeljo ob robu Barcolane kazensko ovadila enega od udeležencev velike regate. Neapeljčan, ki živi v Rimu in je bil s svojo jadrnico med 1878 vpisanimi, se je odpravil na tržaško kvesturo in prijavil rop. Povedal je, da sta se mu sredi mesta z motornim kolesom približala zakrinkana moška ter mu iz rok iztrgala teleobjektiv, vreden tisoč evrov, ki ga je bil kupil s kreditno kartico. Preiskovalci so ugotovili, da Neapeljčan res nima sreče. V zadnjih letih so ga okradli in oropali najmanj dvajsetkrat - na cesti, na domu in v avtomobilu. Vsakič so tatovi ali roparji odnesli pravkar kupljeno blago. Izkazalo se je, da je moški zavarovan: v primeru kraje mu zavarovalnica prek kreditne kartice izplača znesek v vrednosti ukradenega blaga. Dovolj je, da žrtev predloži prijavo o tatvini. Domnevni okradenec se je prelevil v »kradljivca«. Policija je v dogovoru z državnim tožilcem preiskala njegovo jadrnico in na krovu našla »ukradeni« teleobjektiv, ki ga seveda ni ukradel nihče. Moški je osumljen goljufije na račun zavarovalnice in lažne prijave, vse njegove pretekle prijave pa so zdaj prav tako predmet preiskav. Včeraj se je v Trstu zaključilo tridnevno praznovanje 140-letnice rojstva fizika, »očeta radia« in nobelovca Gu-glielma Marconija. Na univerzi je bil posvet, na katerem sta bila navzoča tudi rektor Maurizio Fermeglia in izu-miteljeva hči, kneginja Elettra Marconi. Komisija, ki ji je predsedoval Roberto Vitale, pa je podelila denarno nagrado društva Cinzia Vitale za najboljšo zamisel za ovrednotenje premca legendarne Marconijeve jahte Elettra, ki se že 14 let nahaja v znanstvenem parku na Padričah. Nagrado v višini tisoč evrov so si prislužili študentje arhitekture na tržaški univerzi Andrea Marino, Marco Schmid, Alexandra Deganutti in Matteo Ve-razzi, posebne omembe pa je bil deležen Davide Capaldi. SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE - Drugi upor proti Giurastanteju v šestih mesecih; v nedeljo z Evo Klotz na Brennerju Svobodni Trst se drobi na prafaktorje Gibanje Svobodni Trst, ki se zavzema za obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja, razpada na prafaktorje. Po spomladanskem notranjem sporu ter izključitvi nekaterih članov vodstva, ki je privedla do ustanovitve drugega gibanja (Svobodno ozemlje), se je Svobodni Trst zadnji konec tedna razbil še drugič. Prav v času 60-letnice londonskega memoranduma, ki je za nostalgike Svobodnega tržaškega ozemlja zelo pomembna, se je sedem od devetih članov upravnega sveta gibanja uprlo predsedniku Robertu Giurastanteju in mu v odstopni izjavi (ponovno) očitalo, da ne ravna transparentno in demokratično. Enake kritike so mu spomladi namenili izključeni člani prejšnjega vodstva. Na strani »TLT Territorio Libero de Trieste« na socialnem omrežju Facebook je uporabnik v nedeljo objavil sporočilo o odstopu sedmih članov upravnega sveta Svobodnega Trsta: »Zaradi rednih kršitev statuta, ki so hudo načele osnovne principe transparentnosti in demokracije v gibanju Svobodni Trst ter škodile njegovemu ugledu in ciljem, so sledeči člani upravnega sveta odstopili: Darko Jermanis, Massimo Meneghini, Martina Matarrese, Roberta Kosmazh, Roberto Moratto, Erika Tozon in Mario Comuzzi, torej 7 od 9 članov (julija sta že odstopili Desiree Marcucci in Maria Luisa Bressan).« Odstopno pismo Tržaški novinar in »ideolog« gibanja Svobodni Trst Paolo G. Parovel z mikrofonom na nedeljskem shodu južnotirolske stranke Südtiroler Freiheit na Brennerju; Parovel in Giurastante sta v sklopu tržaškega gibanja, katerega sedež je na Borznem trgu, vse bolj osamljena goinfo.it so podpisali v četrtek in poslali v petek, predsedniku Giurastanteju so v soboto poslali še elektronsko sporočilo. Giurastante, ki mu njegovi somišljeniki še drugič v šestih mesecih očitajo nedemokratično ravnanje, se je odzval kriti- čno in bojevito. Na Facebooku je zagrozil, da bo italijanskim pristojnim organom (kot običajno) prijavil osebe, ki so prehitro objavile novico o odstopih. »Svobodni Trst je doletel drugi notranji napad v šestih mesecih,« je napisal v tiskovnem sporočilu in napovedal, da bo v skladu s statutom z izredno upravo ohranil predsedniško mesto do februarske redne skupščine. »Svobodni Trst ocenjuje, da oba poskusa notranjega 'udara' vodi ista zunanja roka, ki hoče zaustaviti vse učinkovitejšo mednarodno dejavnost našega gibanja,« je prepričan Giurastante. Maja naj bi se prvi 'uporniki' po Giurastantejevih besedah zoperstavili njegovi akciji proti povezavam med politiki in organiziranim kriminalom v Trstu (»zdaj se s svojim novim gibanjem ukvarjajo z manjšimi pobudami, da bi nastopili na italijanskih volitvah«), drugi upor pa naj bi bil povezan z razširitvijo dejavnosti Svobodnega Trsta na Dunaj. Nepokorni člani vodstva naj bi odstopili, ker so prejeli nezaupnico aktivistov, ki so podprli predsednika. Giurastante je še napisal, da bo »energično ukrepal proti provokatorjem in neodgovornim«, ki pomagajo »skorumpi-ranim italijanskim oblastem«. V nedeljo je delegacija Svobodnega Trsta s transparentom »Trieste ist nicht Italien« sodelovala na demonstraciji stranke Sudtiroler Freiheit na prelazu Brenner. Okoli 200 pripadnikov stranke, ki jo vodi Eva Klotz, je ob 95-letnici priključitve Južne Tirolske Italiji s »človeško verigo« zahtevalo pravico do samoodločbe. Eva Klotz je dejala, da je meja med Italijo in Avstrijo krivična, udeleženci pa so vzklikali polemična gesla proti Italiji. Med gosti so bili poleg Tržačanov tudi predstavniki združenja, ki si prizadeva za samoodločbo Fur-lanije in njene obale. Škotska in Katalonija sta namreč zelo v modi, še posebno na »mikro lokalni« ravni. (af) 6 Torek, 14. oktobra 2014 AKTUALNOSTI, MNENJA, RUBRIKE / PRAPROT - Vrhunsko vino nagrajeno pretekli teden v Firencah Zidaricheva vitovska 2009 v vodniku Guide de l'Espresso Na mizi ob vhodu v vinotoč Benjamina Zidaricha v Praprotu se od konca preteklega tedna smehlja najnovejše priznanje, ki ga je bil praprovski vinogradnik deležen na vsedržavni ravni: pergament enogastronomskega vodnika tednika L'Espresso z imenom elitnega Zidariche-vega vina Vitovska Collection 2009. To kraško vino (na pergamentu je omenjen tudi vinski okoliš Carso) so vinski izvedenci italijanskega tednika uvrstili med najboljšo italijansko vinsko kapljico. Dodelili so ji oceno 18/20 s petimi stekleničkami. Benjamin Zidarich je priznanje prejel konec preteklega tedna na vsedržavni podelitvi nagrad vodnika Guide de l'Espresso 2015, ki je bilo v Firencah, in sicer v tisti Stazione Leopolda, ki je bila za Mattea Renzija odskočna deska za prodor na italijansko politično sceno. »Zbranih je bilo več kot tisoč italijanskih vinogradnikov, proizvajalcev najboljših italijanskih vin, skupaj z gostinci, ki v svojih lokalih ponujajo najboljša vina,« je pojasnil Zidarich Priznanje so podpisali direktor vodnika Enzo Vizzari ter urednika Ernesto Gen-tili in Fabio Rizzari. Praprovski vinogradnik je »razkril«, kako je vino nastalo. »Ob najboljših letnikih sortiramo najboljše grozdje in ga -v manjših količinah - izberemo, da bi iz njega nastalo čim boljše, vrhunsko vino. Tak je bil na primer letnik 2006, podobno kakovosten je bil nato še letnik 2009. Izbrano vino zori štiri leta v lesenem sodu, nato še eno leto v steklenici. Nagrajeno vino smo ustekleničili letos poleti. Vsega je bilo ustekleničenih le 1.300 steklenic.« Vinogradnik iz Praprota je predvsem zadovoljen, ker je nagrado prejela vitov-ska, to je najbolj pristen vinski izraz Krasa. »S tem pridobi vse naše kraško območje,« je ocenil. Njegovo vinogradniško podjetje je v vodniku Guide de l'Espresso 2015 omenjeno na strani 368. Ob imenu sta natiskani dve rdeči zvezdici, znak kakovosti kmetije. Nagrajena izbrana vitovska 2009 si je prislužila oceno 18/20 s petimi stekleničkami, ki pričajo o vrhunski kakovosti kapljice. Ob vinu je omenjena proizvodnja (1.300 steklenic) in cena (od 75 do 80 evrov). Vodnik l'Espresso svetuje nadalje še tri Zidaricheva vina: vitovsko 2012 (17,5/20 in štiri stekleničke), malvazijo 2012 (16,5/20 in štiri stekleničke) ter Prul-ke (15,5/20 in tri stekleničke). Na isti strani je zabeleženo tudi vinsko podjetje Vodopivec iz Koludrovice (z eno rdečo zvezdico). Njegova vitovska 2010 si je z 17/20 prislužila štiri stekleničke. M.K. Benjamin Zidarich s priznanjem za vrhunsko vitovsko 2009 fotodamj@n SINDIKATI mi v v» • Skupščini o pravičnosti pri davkih in pokojninah Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL prirejajo jutri v Miljah in v četrtek v Trstu javni skupščini o davkih in pokojninskem zavarovanju. Jutri bo srečanje v dvorani ACLI v Miljah, Ul. Frausin 9, od 9. do 11. ure, v četrtek pa v dvorani CRAL tržaške pomorske postaje, pomol Ber-saglieri, prav tako od 9. do 11. ure. Na skupščinah nameravajo sindikati predstaviti svojo platformo za enakopravnost in socialno pravičnost, ki temelji na zahtevi po spremembi zakona Fornero in odpravi nepravičnosti. Mladim je treba za-jamčiti pokojninsko prihodnost, omogočiti fleksibilnost pri dostopu do pokojnine, priznati težka in zdravju škodljiva dela, zajamčiti kupno moč pokojnin in ukiniti nesprejemljivo zamrznitev njihovega izenačenja, trdijo sindikati, ki se tudi zavzemajo nižje količnike obdavčevanje dela in pokojnin. Nadalje zahtevajo, naj bo bonus 80 evrov strukturalen in naj ga prejemajo tudi upokojenci in manj premožni osebki. V ta namen je potrebno pridobiti sredstva iz utajenih davkov, kar lahko zmanjša davčni pritisk na poštene državljane. PROMOCIJA - Obisk angleške novinarke Lise Williamson Kraška vina na Ryanair V decembrski številki letalskega magazina Let's go tudi prispevek o Krasu, Trstu in okolici Kraška vina bodo decembra poletela visoko, zelo visoko, in širom po vsej Evropi. V sinje višave jih bodo ponesla letala irskega nizkocenovnega prevoznika Ryanair. Ne, ne gre za kako novo revolucijo premetenega Michaela O'Learyja. Na njegovih letalih ne bodo uvedli priložnostnega prigrizka, ki naj bi ga zalili s kraško kapljico. Potniki bodo še nadalje prileteli tešči do cilja, dana pa jim bo priložnost, da obogatijo svojo osebno kulturo z znanjem o Krasu, njegovih vinih, pa tudi o Trstu in bližnji slovenski okolici. Decembra bodo namreč na vseh letalih družbe Ryanair ponudili potnikom v ogled revijo Let's go, v kateri bo objavljen tudi prispevek o tem kančku evropske zemlje. Nastal bo izpod peresa angleške novinarke Lise Williamson, ki se te dni nahaja v naših krajih, da bi jih na lastne oči spoznala in jih nato verno predstavila letečemu bralcu. Williamsonova je dobila v Trstu pravšnjega vodiča: generalnega me-nedžerja tržaškega hotela Savoia Excelsior Palace Riccarda Zanellottija. Njemu je Kras zelo pri srcu, o čemer na najlepši način pričata lanska prireditev Terranum s pokušnjo najboljših teranov z obeh strani nekdanje meje in letošnje zasedanje o »ekstremnem« vinogradništvu, ki sta se odvijali prav v prostorih hotela na tržaškem nabrežju. Zato ne čudi, da je Zanellotti popeljal angleško novinarko tudi na Kras. Včeraj sta se pripeljala v Praprot, na domačijo Benjamina Zidaricha, kjer si je Williamsonova ogledala v kraški kamen izkopano klet in iz ust praprovskega vinogradnika slišala, kako se tu vino pridela. Izvedela je še za mnoge druge značilnosti tega edinstvenega sveta, naposled pa je s svojim vodičem tudi okusila pridelek kraške zemlje. Vse to bo popisala v svojem prispevku, predstavila bo mesto in tudi njegovo ostalo italijansko in slovensko zaledje, vse do slovenske obale, kamor jo bo te dni napotil vodič Zanellotti. Tako bosta dobila Kras in Trst z decembrsko številko magazina Let's go novo, lepo reklamno vizitko, ki bo gotovo od vseh dosedanjih ... »najvišja«. M.K. Levo letalo Ryanair, zgoraj platnica magazina Let's go, ki ga Ryanair ponuja potnikom v ogled na svojih letalih SAVINA Einundneunzigtausend dreihundert neunundzwanzig Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču Gledališka predstava za igralko in harmonikašico Približno pred dvema letoma je umrla Savina Rupel, ki se je rodila leta 1919 na Proseku, in je med drugo svetovno vojno delala kot cvetli-čarka pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1944 so jo nacisti internirali v koncentracijskem taborišču Ravensbruck v Nemčiji. Giorgio Amodeo je njeno zgodbo prenesel na oder, tako je v sodelovanju SKD Tabor nastala predstava v italijanščini, ki jo bodo v četrtek, 23. oktobra, ob 20.30 uprizorili v mali dvorani SSG ul Petronio 4 v Trstu. To ni le zgodba o njenem izgnanstvu a tudi njenega sina Danila, ki se je v taborišču rodil in tudi umrl. Obstajajo številna pričevanja o realnosti taborišč, toda gledališka pripoved, ki je bila sestavljena iz različnih intervijujev s Savino, se dotakne ene skrajnih točk. Deporti-ranci se v večini primerov s smrtjo soočajo ravnodušno, tako da jo celo rotijo. A smrt sina, rojenega med grozotami taborišča, postane neznosna bolečina za vse, ki so bili žrtve nasilja in poniževanja. Savina je imela dovolj moči, da je lahko obudila svojo težko preteklost in pri tem jo je spodbujal spomin na sina Danila, ki je v taborišču preživel le dva tedna, obenem je občutila moralno in civilno dolžnost, da nam zapusti pričevanje o svoji tragični usodi. Sedaj, ko Savine ni več med nami, imamo dolžnost, da njeno pričevanje prenašamo na mlade rodove, da ohranimo spomin na tiste grozote. V igri nastopa Tatiana Malalan, glasbo je prispevala Neva Kranjec, tekst in režijo Giorgio Amodeo. Info: tel +393474916437 e-mail: tatia-namalalan@gmail.com / TRST Torek, 14. oktobra 2014 7 PRAPROT - Uspešen Kraški oktoberfešt Na pohodu po Krasu kar 600 udeležencev, na muzikfeštu pa 14 skupin Na muzikfeštu se je v prireditvenem šotoru predstavilo štirinajst ansamblov fotodamj@n Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Da stari pregovor še kako drži, so se lahko minuli vikend prepričali člani šempolajskega kulturnega društva Vigred, ki že 19 let zapored prirejajo priljubljeni jesenski praznik Kraški oktoberfešt. Letošnje tridnevno dogajanje, ki ga vsako leto zaznamuje bogat kulturno-zabavni program, je namreč ob neobičajno milih oktobrskih temperaturah v pra-provski gozdiček privabilo res veliko obiskovalcev in radovednežev. Višek je praznovanje doseglo nedvomno v nedeljo s pohodom Na Krasu je krasno in Kraškim muzik-feštom. Štiriurnega sprehoda od Tu-belj pri Komnu do Praprota se je letos udeležilo rekordno število po-hodnikov - nad 600 - tako iz naših krajev kot tudi iz sosednje Slovenije (z avtobusi so se pripeljali celo udeleženci iz Sevnice, z Jesenic in iz Slovenj Gradca ter posamezniki iz Celja in Ljubljane). Pohodniki so jo po domačem prigrizku mahnili po gozdnih poteh mimo kraških vasic in si med potjo ogledali Zidaričevo pejco, ki so jo ob tej priložnosti razsvetlili mavhinjski jamarji. Pohod, ki ga SKD Vigred prireja v sodelovanju z jamarskim društvom Grmada, razvojnim društvom Pliska, vaško skupnostjo Tublje in planinskim odsekom SK Devin, je dokazal, da sloni uspeh zlasti na sodelovanju med društvi, na vzajemni in nesebični pomoči pri snovanju in uresničevanju skupnih projektov. Še isti popoldan pa je energija vela iz šotora, kjer je štirinajst glasbenih skupin nastopilo na 19. Kraškem muzikfeštu - srečanju amaterskih ljudskih godcev in pevcev. Naj zabeležimo, da si je nagrado občinstva (najdaljši aplavz) v kategoriji do 14. leta starosti zagotovil ansambel Mlad, medtem ko so med odraslimi slavili Vrhovski muzikanti. Žirija je kot najboljše med mladimi nagradila duo Kraška harmonika, med starejšimi pa je prvo mesto dodelila zamejski skupini Dvej bj'rce al pej tri, ki je nastala ravno za Muzikfešt. Dobra glasba je sicer na šempo-lajskem prazniku vsak večer odmevala pozno v noč in vabila na plesišče, kjer so odmevali dalmatinske melodije Klape Semikanta, balkanski ritmi Kraških ovčarjev, poskočne vi-že ansamblov Ne bojsega ter Kraških muzikantov. Veliko zanimanja med obiskovalci so požele tudi številne spremljevalne pobude - od delavnic plesa do turnirja v briškoli in šahu, ex tempore-ja za najmlajše, razstave gob (gobarsko društvo Sežana) in pa NABREŽINA - Projekt Umivanje rok lahko prepreči številne okužbe Ob zaključku projekta Zdravje iz roke v roko, namenjenega otrokom italijanskih in slovenskih vrtcev, vabita Občina Devin Na-brežina in zdravstveni dom Pineta del Carso na srečanje, ki bo v četrtek, 16. oktobra, ob 10. uri v konferenčni dvorani Vile Nemec v Na-brežini - Nabrežina Postaja štev. 26 (vhod je na nasprotni strani glavnega vhoda zdravstvenega doma Pineta del Carso). Projekt Zdravje iz roke v roko so zasnovali ob ugotovitvi, da se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z umivanjem rok lahko prepreči 30 odstotkov okužb na želodcu in črevesju in 40 odstotkov okužb na dihalih. Zaradi tega je pomembno, da se te higienske navade navzamejo vsi in to še posebno pri nekaterih dejavnostih (po obisku stranišča) ali občasno med dnevom (ob prihodu domov, pred uživanjem hrane, itd). Cilj projekta je zato bil priučiti pravilno higieno rok med občani, začenši z otroki. Posebna ciljna skupina so bili malčki v otroških vrtcih na območju devinsko-nabrežinske občine in vzgojiteljice. Otroke so nagovarjali preko igre, saj se tako hitreje navzamejo zdravih življenjskih navad. Če naučimo otroke, pa lahko spremenimo navade celotne družine. Malčki namreč lahko posredujejo doma to, kar so se novega naučili o higieni rok. V vsakem vrtcu so izvedli vzgojni poseg (sodelovali so vodja bolničarjev in dve zdravstveni asistentki, od katerih je ena Slovenka). Zatem so malčki s pomočjo vzgojiteljic pripravili risbice in jih nalepili na poster z geslom, ki poziva k umivanju rok. suhih zidkov in pastirskih hišic na Krasu (COŠ Gruden in park Škoci-janskih jam), kotička tabornikov Rodu modrega vala ter sila prikupnega prikaza obdelovanja kamna. UNIVERZA - V četrtek Luigi Ciotti o dolžnosti NABREŽINA V spomin Danilo Mihelič, cenjen kovaški mojster Danilo Mihelič, rojen l.1922, je bil sin kovača Ninota ter domačinke Johance Trugerjeve in je kot zadnji otrok ostal doma in vodil kovačijo v Nabrežini. Kolikor vem, je bil zadnji, ki je poznal umetnost kaljenja špic in punčotov, tako da so tudi starejši štancarji nosili k njemu špice in na splošno delovno orodje, ki ga je znal Danilo mojstrsko »osvežiti«. Miheličeva kovačija je pripadala tistemu »nabrežinskemu mozaiku« delavnic, trgovin, ki so takratno Na-brežino (1903-1915) povzdignili na Evropsko raven. Temu sklopu so pripadale Radovičeva kamnoseška delavnica, Koalarjeva delavnica za obnovo vozov in na splošno oklepnih koles, Miheličeva kovačija, mlin družine Okretič z lastno »tišlerijo«, kamnoseška delavnica Štefana Zan-domenija s priključeno gostilno, trgovina in skladišče na debelo lesa in gradbenega materiala Marko Ca-harija, druga kovačija družine Doria (ta je nastala tik pred prvo svetovno vojno leta 1914) in trgovina železnin Terčon. Od vseh teh je ostala in se razvila samo trgovina Terčon. Ves ta »mozaik« domačih dejavnosti je stal ob pokrajinski cesti štev. 1 (od današnje osnovne šole pa tam nekje do današnje pošte). Pri Mihelčevih je bila menda poslednja kovačija za konje in splošno za krave, saj so takratni domačini v glavnem rabili krave za vprego. S pravo umetnostjo ročne obdelave železa pa si je Danilo pridobil z leti veliko spoštovanje in njegovo delo so cenili po vsem Krasu. Danilo Mihelič je eden zadnjih Nabrežin-cev, ki je moral služiti vojsko v posebnih bataljonih v južni Italiji. Po razpadu leta 1943 se je pridružil partizanom v prekomorskih brigadah in se po raznih borbah srečno vrnil domov. Tu je deloval vedno v naprednih strankah in upal bi si reci, da je bil steber takratnega socializma v Nabrežini. Prosti čas je dajal na razpolago domačim društvom: v prvi vrsti je bil nogomet, kasneje pa se je kulturno udejstvoval pri pevskem zboru Igo Gruden, pri ŠD Sokol kot balinar in sograditelj športnega centra - skratka do konca svojih dni je bil aktiven v nabrežinskih društvih. Življenje mu ni bilo lahko: v prometnih nesrečah je izgubil kar dve soprogi, vedno pa si je znal zavihati rokave in drugim ni nikoli kazal grenkobe, ki mu jo je dodelilo življenje. Tako se te bomo spomnili - počivaj v miru v domači zemlji. bo govoril poguma Včeraj danes Luigi Ciotti se vrača v Trst, kjer je pred dvema letoma sodeloval pri odprtju razstave na kvesturi ob 20-letnici mafijskega atentata v Ul. D'Amelio v Palermo, v katerem so ubili sodnika Borsellina arhiv Duhovnik Luigi Ciotti, ustanovitelj skupine Abele in združenja Libera, ki je že dolgo let v prvi vrsti v boju civilne družbe proti lovkam mafijskega organiziranega kriminala, bo v četrtek popoldne gost Tržaške univerze na drugem pogovoru niz o človekovih dolžnostih. Srečanje bo v univerzitetni predavalnici v pritličju v Ul. Androna Ba-ciocchi 4 (stranka ulica pri Ul. Lazza-retto Vecchio 12). Srečanje bosta ob 18. uri uvedla rektor vseučilišča Maurizio Fermeglia in župan Roberto Cosolini (občina je so-organizator dogodka), moderator bo predstavnik Mednarodnega sveta za človekove dolžnosti (International Council of Human Duties) Fulvio Longato, glavni govornik pa kot rečeno Luigi Ciotti, ki bo svoj poseg osredotočil na temo človekove dolžnosti do civilnega poguma. Podobno srečanje je Tržaška univerza priredila pred dvema letoma, de- Danes, TOREK, 14. oktobra 2014 VESELKO Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 11.02 - Luna vzide ob 23.01 in zatone ob 13.59. Jutri, SREDA, 15. oktobra 2014 TEREZIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C. cembra 2012, ko je Umberto Ambrosoli govoril o dolžnosti do legalnosti. Namen teh srečanj, pojasnjujejo, je promovirati poznavanje in uveljavljanje Listine o človekovih dolžnostih - etičnega kodeksa o vzajemni soodgovornosti, katere pobudnica je bila nobe-lovka Rita Levi Montalcini, ko je leta 1991 na Tržaški univerzi prejela diplomo honoris causa iz medicine. Njeno zamisel so nato razvili ugledni znanstveniki in kulturniki, med njimi tudi nekateri Nobelovi nagrajenci, ki so leta 1993 objavili omenjeno Listino o človekovih dolžnostih. S povabilom osebnosti nespornega ugleda, kakršen je Luigi Ciotti, ki je že dolga leta v prvi vrsti v prizadevanju za uveljavljanje etičnih načel v italijanski politični in družbeni stvarnosti, želijo nagovoriti ne samo univerzitetno okolje in kulturnike temveč tudi šolsko populacijo in vso tržaško javnost. BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino, vabita v prenovljene prostore osmice na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri- ščiki 18. Tel.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih. Tel.: 040-820223. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. PRI KUSU Ul. Commerciale št. 180 je odprta osmica. Tel. št.: 040-414307. 8 Torek, 14. oktobra 2014 AKTUALNOSTI, MNENJA, RUBRIKE / [13 Lekarne Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2, - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m Kino THE SPACE CINEMA - 22.15 »Annabelle«; 18.15 »Fratelli unici«; 18.10 »Sin City 2 - Una donna per cui uc-cidere«; 16.40 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 16.30, 19.00, 21.30 »Maze Runner - Il labirinto«; 16.10, 20.10 »I due volti di gennaio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Amore, cucina e... curry«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«; 16.15, 20.20, 22.15 »Lucy«; 19.00, 21.10 »Hermitage - 250° anniversario«; 16.30, 19.00, 21.30 »La preda perfetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«; Dvorana 2: 17.20, 19.45, 22.10 »Maze Runner - Il labirinto«; Dvorana 3: 17.45, 22.15 »Annabelle«; 20.15 »Fratelli unici«; Dvorana 4: 17.00 »Lucy«; 20.15 »Hermitage - 250° anniversa-rio«; 22.15 »Sin City 2 - Una donna per cui uccidere«; Dvorana 5: 17.40, 22.10 »Class Enemy«. Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Lucy«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La Trat-tativa«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45 »El Estu-diante«; 16.30, 21.30 »Westfront 1918«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I due volti di gennaio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.00, 21.45 »Perez«; 18.15 »Party girl«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30 »Il regno d'inverno«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.20, 19.40, 21.45 »Amore, cucina e... curry«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.20, 18.00, 20.00 »Drakula: Skrita zgodba«; 16.30 »Hrabri avtek Plodi«; 20.45 »Lucy«; 16.00, 18.15, 20.30 »Labirint«; 18.10, 21.00 »Ni je več«; 18.30 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 16.05, 18.40, 21.10 »Pravičnik«; 18.20, 20.40 »Stoletnik, ki je zlezel skozi okno«; 16.10 »Varuh spominov«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Vroči posnetki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.20, 20.00, 22.15 »The Equalizer -Il vendicatore«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Maze Runner -Il labirinto«; Dvorana 3: 16.40 »Pon-go«; 18.20 »Tutto molto bello«; 16.30, 20.00, 21.45 »Annabelle«; Dvorana 4: 20.30, 22.15 »Sin City 2 - Una donna per cui uccidere«; 18.30 »Fratelli unici«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo PLESNA DELAVNICA HIP HOP pri SKD Slavko Škamperle na Stadionu 1. Maj (Vrdelska cesta 7) za osnovnošolce bo potekala vsak ponedeljek od 16.15 do 17.15 pod mentorstvom Jelke Bogatec. Za info tel. 347-2429556 (v večernih urah). OPZ SLOMŠEK iz Bazovice začenja redno sezono. Zbor Vodi Goran Ruzzier. Toplo vabljeni stari in novi pevci. TEČAJ MASAŽE DOJENČKOV - Center otrok in odraslih Harmonija, organizira 5 srečanj tečaja masaže dojenčkov za mamice in svoje otroke od 0 do 12 mesecev. Tečaj bo potekal vsak torek od 10.00 do 11.30 na sedežu združenja in se bo pričel danes, 14. oktobra. Za dodatne info in vpis na tel. 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 14. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop v Lendavi, ki bo v soboto, 19. oktobra, z odhodom avtobusov iz Padrič ob 8.00. UNIVERZA V TRSTU vabi danes, 14. oktobra, ob 11.00 v Ul. Androna Campo Marzio 10, v pritličju v predavalnici D, na predstavitev predavanja in lektorata iz slovenskega jezika in književnosti v akademskem letu 2014-2015. Zainteresirani študenti vseh študijskih smeri in stopenj so vljudno vabljeni. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu k vajam baleta za odrasle in baletno gimnastiko, pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Vadba poteka ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure v baletni dvorani Kosovelovega doma od oktobra do maja. Informacije in prijave na tel. 0038641524310. GLEDALIŠKE DELAVNICE pod mentorstvom Elene Husu, za osnovnošolske otroke z zaključno predstavo »Alica v čudežni deželi« na pobudo ZSKD, se bodo v SKD Barkovlje v mesecu oktobru odvijale vsako sredo ob 17.30 (vpisovanja do zasedbe vlog). Toplo vabljeni! JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 15. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2014/15 v sredo, 15. oktobra, od 17.00 do 19.00 v Hiški od Ljenčkice, v Trebčah. PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na prve pravljične urice v novi sezoni, ki bodo v sredo, 15., in v četrtek, 16. oktobra, v Narodnem domu v Ul. Filzi 14. Oba dneva bosta potekali dve urici, in sicer ob 16.30 za predšolske otroke in ob 17.30 za osnovnošolce. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, prireja tečaj slovenskega jezika za odrasle. Informativno srečanje bo v sredo, 15. oktobra, ob 18. uri. Tečaj bo vodila Darja Luin. Za ostale informacije tel. št. 040-415797. KMEČKA ZVEZA prireja za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Tečaj začne v četrtek, 16. oktobra, ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku. Za ostale info in prijave v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Ghega 2. Tel. 040-362941. KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita v ponedeljek, 20. oktobra, na popoldansko ekskurzijo v Perčedol, kot uvod v sklop predavanj »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. SKD TABOR-PROSVETNI DOM Opči-ne vabi na jesenski pohod »Okuli riti v garžet« v nedeljo, 19. oktobra. Zbirališče ob 10. uri. Sledi kosilo s kostanji. Pohod vodi Paolo Sossi. SRENJA BORŠT vabi v nedeljo, 19. oktobra, na pohod med vinogradi in oljčnimi nasadi z ogledom srenjskim mejnih kamnov. Zbirno mesto ob 10.30 v parku Hribenca, ob 12.30 postanek za okrepčilo in od 15.30 dalje družabnost v Hribenci. Sodeluje Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena pohod odpade. ŠAHOVSKI TEČAJ za osnovnošolce in srednješolce, prirejata Kraška sekcija SST 1904 in SKD F. Prešeren, v občinskem gledališču v Boljuncu. Ob sobotah od 10. do 12. ure. Vabljeni! ŠD KONTOVEL vabi k Body mind vadbi - mešanici pilatesa, joge in postu-ralne telovadbe, za krepitev telesa in duha z vaditeljico Katjo Škerk. Vsak torek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici na Kontovelu. GLASBA ZA OTROKE - Center otrok in odraslih Harmonija, organizira ob ponedeljkih tečaj glasbe za otroke od 3 do 6 let. Začetek v ponedeljek, 20. oktobra, od 15. do 16. ure na sedežu združenja, Ul. Canova 15. Za dodatne info in vpis na tel. 320-7431637 ali center.harmonija@gmail.com. KROŽEK OB PLETENJU IN ŠE KAJ pri SKD Tabor. Vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 20. oktobra. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi člane na izredni občni zbor v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. GLEDALIŠKO - PLESNA DELAVNICA za otroke osnovne in srednje šole poteka vsak torek od 17.15 do 18.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Trstu. Prvo srečanje v torek, 21. oktobra. Info in vpis na urad@dija-ski.it ali tel. 040-573141. LEKCIJE SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden za začetnike z uč. Romino Maver začnejo v torek, 21. oktobra, od 19.00 do 20.30. PRAVLJIČNI GOST - Oddelek za mlade bralce NŠK je v goste povabil igralca in očka Franka Korošca, ki bo v četrtek, 23. oktobra, ob 17.00 podal pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni! TEČAJA SLOVENŠČINE pri SKD Drago Bojan-Gabrovec začneta v torek, 28. oktobra, (nadaljevalni). V četrtek, 30. oktobra, (začetniški). Urnik: 20.00-21.30. Info na tel. 340-2741920 (Mirela). TELOVADNE URICE za otroke vrtcev s slovenskim učnim jezikom od oktobra do konca maja, vsak torek z urnikom: 15.30-16.30 ali 16.30-17.30 v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel, Ul. Gin-nastica 72. Info tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it. 50-LETNIKI IZ TREBČ se dobimo v soboto, 8. novembra, ob 15.30 pred spomenikom padlim v Trebčah. Vabimo vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo, da skupaj nazdravimo! SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387. 0 Prireditve FOTO RAZSTAVA Nataše Peric »Sozvočje Krasa in morja« je na ogled v gostilni G. v Zgoniku. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj, na koncert »Lupinc trio in Andrejka Možina« (Zoran Lupinc-diatonična harmonika, Igor Starc - klasična kitara, Peter Filipčič-violončelo in An-drejka Možina-glas) v sredo, 15. oktobra, ob 20.30. DRUŠTVO NOE' - v sodelovanju z Confconsumatori in MCL, s pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina, vabi na predavanje »Stroški za socialno oskrbo ostarelih in za obolele za Alzheimer-jevo boleznijo ne bremenijo več družinskih članov«, v Kamnarski hiši v Nabrežini v četrtek, 16. oktobra, ob 20. uri. Predavala bosta odvetnika Augusto Truzzi in Giovanni Franchi. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali tel. 3498419497. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri v Fin-žgarjev dom, Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info tel. št. 040-421880 ali 340-3864889 (Branka). SPDT vabi v četrtek, 16. oktobra, ob 20.30 v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2, na predstavitev knjige »Zgodovina slovenskega alpinizma«. O knjigi in o uspešnosti slovenskega alpinizma bosta govorila avtor Peter Mikša in Erik Švab. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »Ravnovesje na krožniku - ravnovesje v telesu«. Izvedenka za prehrano Marija Merljak bo govorila o prehrani za zdrave kosti, boljše delovanje prebavil, čisto ožilje, jasne in bistre misli in še marsikaj. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 17. oktobra, ob 20. uri. SKD GRAD iz Banov prireja ob 100-le-tnici 1. svetovne vojne in smrti barona Josepha De Burgstallerja, razstavo »Bani: spomini dveh vojn - pogledi mlade generacije«, ki sta jo pripravila Rok Dolenc in Ivan Kocman. Odprtje bo v petek, 17. oktobra, ob 20.00 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Urnik razstave ob sobotah in nedeljah od 16.00 do 19.00 (do nedelje, 9. novembra). SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Matjaža Hmeljaka »Po dva in dva«, v Bambičevi galeriji na Opčinah. Urnik razstave od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-19.00 do petka, 17. oktobra. GLASBENA MATICA IN SSG, v sklopu Mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi«, prirejata koncert skupine »Slovenski tolkalni projekt - Stop« v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na 11. revijo zborov Openske dekanije v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Martina na Proseku. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 19. oktobra, na sporedu predstava »Žabe« v izvedbi lutkovne skupine Navihanci, ki deluje v okviru SKD Celovec. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU Z RASTLINAMI: bo v četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predaval bo znani slovenski fitoterapeut Jože Majes ob predstavitvi knjige »Zdravnik zdravi, narava ozdravi«. Za dodatne informacije tel. 329-2010356. Vabljeni! M Izleti KLAPA 36 IZ DOLINE vabi na izlet »Potepanje po Istri« v nedeljo, 19. oktobra. Za info tel. št. 040-228896 (Ne-rina) ali 040-228254 (Justi). SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico v nedeljo, 19. oktobra. Odhod ob 8.00 izpred cerkve v Nabrežini, v Cerknici najprej ogled makete jezera z razlago in filmom, nato vožnja s kmečkimi vozovi okoli jezera do Portala, kosilo v Ribnici, popoldne še ogled muzejev v ribniškem gradu. Povratek v večernih urah. Vpisi: pri Mateji in Tanji, Sergij Kosmina (tel. 040-200123) in Vera Tu-ta (tel. 040-299632). SPDT prireja v nedeljo, 19. oktobra, avtomobilski izlet v območje Učke z vzponom na vrh Perun. Zbirališče ob 7. uri v Bazovici pri Kalu. Za info in prijave tel. 040-413025. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira izlet v London z letalom iz Trsta od sobote, 25., do torka, 28. oktobra. Info na tel. št.: 00386-31866081 (Metka). B Poslovni oglasi ZDRUŽENJE SKAVTOV IŠČE v najem zemljišče na Krasu za lastne dejavnosti vsaj 5.000 m2 DARIO: 347-2614147 dario@casapadovani.eu 0 Mali oglasi IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. IŠČEM knjigo »Razvezani Jezik« avtorja J. Vogel in M. Cestnik za srednjo šolo. Tel. št.: 040-299985. PRODAM peč na drva za centralno ogrevanje, unical, malo rabljena, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-225817. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. Prispevki V spomin na Dragota Grilanca in La-dija Coljo daruje Ivan Budin 40,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Karlo Gruden por. Jazbec darujejo prijatelji: Frančko, Pepko, Stano, Miero, Sandro, Ladi, Milko, Karlo, Srečko in Delka 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Karlo Gruden por. Jazbec darujeta Lilijana in Martin 20,00 evrov za popravilo nabrežinskih cerkvenih zvonov. V spomin na gospo Meri Čuk daruje Marica Dolenc 25,00 evrov za COŠ Pinko Tomažič v Trebčah. V spomin na prijatelja in filatelista Oda Kalana daruje Peter Suhadolc 50,00 evrov za SFK L. Košir. V spomin na Zorko Ražem darujeta Anica in Pavel Marc 50,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Karlo Gruden por. Jazbec darujeta Nadja in Ljubo 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Ob boleči izgubi svojega dolgoletnega člana Danila Miheliča izreka svojcem iskreno sožalje JUS NABREŽINA Ob smrti Danila Miheliča izraža svojcem občuteno sožalje MePZ Igo Gruden RC44 Illyteca (na sliki desno) grenil zmago velikanu Esimitu Europi 2 Jaro Furlani pa je dosegel med zamejskimi krmarji doslej najboljši rezultat na Barcolani 77™' " . t- • . . ai II -iíh-íéi "i . [ 8 JB^ hdM |t_' ETT1 Cpj ft _■ v Bazovico Js ■ ■ >/19 _!_ Slovenci spet v boju za nogometni Euro 2016 Na 10. strani Marko Kalc »za nas« analiziral SP v odbojki Na 11. strani Rolkarji ŠD Mladina uspešni v Trentu Na 17. strani Naša pot o Sokolih Na 17. strani Za uvod boljše kot so pričakovale TfmM p^Njj POGLED Z VEJE IT KRIŽANKA y^20 ? ♦ 33 VPRAŠANJ /^20 TA JE PA DOBRA /M0 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine t □ Available on the . AppStore Jr(J,P,|Lf 14 Torek, 14. oktobra 2014 AKTUALNOSTI, MNENJA, RUBRIKE 21 let, že drugič zapored prvak MOTEGI - Marc Marquez (Honda) si je z drugim mestom na VN japonske (zmagal je njegov rojak Jorge Lorenzo) že privozil naslov svetovnega prvaka elitnega razredamotoGP. Marquez je tako še vedno «španska senzacija» motociklizma, saj ima šele rosnih 21 let, tokrat pa je naslov prvaka osvojil že drugič zapored. «Takšnega uspeha si nisem mogel predstavljati. Morda je marsikomu vse skupaj videti lahko, saj se zmeraj smejim in sem vesel, ampak prav tako občutim velik pritisk,» je dejal novi stari prvak. Mezgec zdaj prvi po točkah PEKING - Slovenski sprinter Luka Mezgec (Giant Shimano) se na četrti, gorski etapi kolesarske dirke po Pekingu ni najbolje odrezal, vendar je z dobljenim sprintom na letečem cilju na začetku etape prevzel vodstvo v razvrstitvi po točkah. Etapo pred koncem ima točko naskoka pred Američanom Ty-lerjem Farrarjem. Četrto etapo v skupni dolžini 157 kilometrov je dobil Irec Dan Martin (Garmin Sharp), vodstvo v skupnem seštevku pa je zadržal Belgijec Philippe Gilbert (BMC). NOGOMET - Slovenija z dvema zmagama spet resno v igri za uvrstitev na Euro 2016 Odlično izhodišče LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca je oktobrsko akcijo v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 opravila z odliko. Selektor Srečko Katanec si je pred domačim obračunom s Švico in gostovanjem v Litvi zaželel šest točk ter jih tudi dobil. Kot pravi selektor, je to odlično izhodišče za nadaljevanje kvalifikacij. «Vemo, da je naš razpored tekem zelo težak. Ne predstavljam si, kaj bi bilo, če ne bi zdaj imeli nobene točke. Vi bi me zamenjali že desetkrat.. Ampak imamo šest točk, tako da je izhodišče super. Toda mi bomo kvalifikacije reševali na zadnjih tekmah, proti Litvi, Estoniji in San Marinu. Te bomo morali zmagati,» je po nedeljski zmagi v Litvi, za katero je z dvema zadetkoma poskrbel Mi-livoje Novakovic, povedal Katanec. Na vprašanje, ali so v slovenskem taboru morda celo malce precenili tekmeca, je Katanec odgovoril: «Ne precenjujem nobenega. Litovci so premagali Estonijo, mi je, resda vgosteh, nismo. Tudi Anglija je imela veliko težav v Tallinnu, vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ne bi Estonci na igrišču ostali le z devetimi igralci. Angleži so v prvem polčasu le dvakrat streljali. Za podobno predstavo smo bili mi tako kritizirani, samo da spomnim,» je dejal Katanec, ki ima novo željo. «Rad bi videl, da mediji ne bi delali takšnega pritiska že na začetku kvalifikacij. Ker to ne pelje nikamor. Fantje tudi berejo. Pohvalil bi Andraža Kirma. Toliko je negativnih stvari, ki jih preberem o njem. On pa je pozitiven, deloven, tudi proti Litvi je igralfantastično. Pa igra na Cipru. Toliko pozitivnega je dal reprezentanci, pa še vedno toliko negativnega o njem. Vse to vpliva na fante tako, da na tekmah mogoče ne dajo tistega, kar so dejansko sposobni,» meni Katanec, ki je izpostavil tudi litovske navijače. «Tudi pri nas bi rad videl tako navijaško kulturo kot v Litvi. Fantastično je bilo videti, ko so domači navijači po tekmi ploskali svoji reprezentanci, pa čeprav je ta izgubila. To se pri nas ne bi zgodilo. Mi bi jih poslušali, da bi bilo veselje .... Očitno je navijaška kultura precej drugačna kot pri nas,» razmišlja selektor, ki je v bolj veselem in šaljivem tonu odgovoril na vprašanje, koliko so se fantje kaj pritoževali zaradi igranja na umetni travi na vilniuškem stadionu. Izbrana vrsta bo 15. novembra gostovala v Londonu pri Angležih. Ti ga proti Estoncem niso prepričali. «Angleži imajo kup novih igralcev, kup pa je bilo poškodovanih. Ni bilo Raheema Sterlin-ga in drugih teh majhnih, živahnih igralcev. V prvem polčasu je Wayne Rooney streljal le enkrat... No, Angleži so proti nam favoriti, ampak v nogometu je vse mogoče. To se je videlo na tekmi proti Švici. Tekmo, ki bi jo morali gladko izgubiti, smo zmagali. To ti da nov zagon, voljo. Po domače - odpre se ti. To se nam je zgodilo in smo, seveda, zelo veseli,» je zaključil Katanec. Skupina E Estonija - Anglija 0:1 (0:0), Litva - Slovenija 0:2 (0:2), danes ob 20.45 San Marino - Švica Anglija Slovenija Litva Estonija Švica San Marino 3 3 0 0 3 2 0 1 3 2 0 1 3 10 2 8:0 9 3:1 6 3:2 1:2 0:3 2 0 0 2 2 0 0 2 0:7 0 PRIHODNJI KROG (15.11.) Anglija - Slovenija, San Marino - Estonia, Švica - Litva Srečko Katanec se je po dveh zmagah malce tudi obregnil ob medije, ki po uvodnem porazu proti Estoniji niso varčevali s kritikami, ki so se pokazale za nepremišljene ansa (0 k n o ■o (0 a u ¡s »Na klopi jih ne smem. Ampak v Empoliju, kjer ni pregrad, vedno dobim navijača, ki mi da, da potegnem.« (Nogometni trener Maurizio Sarri o cigaretah, La Repubblica, 8.10) »Ko me je prvič poklical Lotito, da bi prišel igrati k Laziu, mi je rekel nekaj nerazumljivega. Prosil sem ga, naj ponovi, on pa me je vprašal, ali govorim latinsko. Prosil sem ga, naj pokliče mojega zastopnika, saj se nisva razumela.« (Belgijski nogometaš Gaby Mu- dingay, La Gazzetta dello Sport, 8. 10.) »Kaj prekršek, rokoborkba za zlato medaljo!« (Komentator Andrej Stare ob prekršu švicarskega nogometaša, RTV SLO, 8. 10) »Redkokdo se lahko pohvali, da je z ženo pretekel maraton in se ob tem imel dobro.« (Žiga X Gombač, 7. Val, Primorske novice, 10. 10.) »Je fenomenalen igralec. Včasih se mora še malce več boriti, včasih ga moraš še malo brcniti v ta zadnjo, ampak tudi zato sva prijatelja.« (Nogometaš Kevin Kampl o De-janu Lazareviču, STA, 10. 10.) »Glede na to, da sem Italijan, se počutim kot bi bil zaščitena vrsta.« (Košarkar Alessandro Gentile o družbi mnogih tujih košarkarjev, Sportweek, 11. 10.) SKUPINAH Tesna zmaga Italijanov na Malti Malta - Italija 0:1 (0:1) Strelec: Pelle v 23. min. Italija: Buffon, Bonucci, Dar-mian, Chiellini, Candreva, Verrati, Pasqual, Marchisio, Florenzi (od 59. Florenzi), Pelle (od 76. Ogbonna), Immobile (od 65. Giovinco). VALLETTA - Tako kot že prejšnji petek proti Azerbajdžanu Italija tudi tokrat ni blestela, a je vseeno dosegla še tretji zmago in obdržala stik s Hrvaško, ki je dosegla sinoči zvenečo zmago. Italija je proti skromni Malti poleg zadetka debitanta Pelleja (igral je solidno in borbeno) dvakrat zadela prečko s Pellejem in Can-drevo ter vratnico s Chiellinijem in Giovincom, vendar je globalno gledano igrala zelo skromno. Že po 22 minutah je igrala Malta z igralcem manj zaradi nerazumljive izključitve Mifsuda, a kljub temu gostje niso za-gospodarili na igrišču in so le s težavo prebijale nasprotnikovo obrambo. Po izključitvi Bonuccija v 77. min., ki je nepravilno zaustavil Schembrija, pa je Italija le še varovala tesno zmago. Še največ je na koncu pokazal Gio-vinco. Skupina H Hrvaška - Azerbajdžan 6:0, Malta - Italija 0:1, Norveška - Bolgarija 2:1 Hrvaška 3 30 0 10:1 9 Italija 3 30 0 5;1 9 Norveška 3 30 0 5:1 9 Bolgarija 3 10 2 4:4 3 Azerbajdžan 3 00 3 2:10 0 Malta 3 00 3 0:6 0 PRIHODNJI KROG (16.11.) Azerbajdžan - Norveška, Bolgarija - Malta, Italija - Hrvaška _ POSTANI NAŠ SLEDILEC primorski_sport Vozli, ideje in Putin Tržaški zaliv vedno preseneča. Najbrž je v zraku nekaj posebnega, najbrž se križajo magnetne črte ali pa se kdo tam zgoraj rad pošali in vedno zavozla preteklost, sedanjost in prihodnost. Moč boga vetra je bila v nedeljo na morju merjena in ovita v le dva vozla, a bila sta težka kot težka misel. Prvi vozel je razrešila jadrnica Esimit, ki se poslavlja od tega našega močvirja in na Barko-vljanki ne bo več tekmovala, saj jo vabi šar-mantnejša sirena po imenu knez Albert. Za slovo si je privoščila še eno zmago, čeprav jo je popoprala z veliko negotovostjo in celo tveganjem, a mislim, da je bila to le taktika, saj so skušali jadralci Esimita popestriti skrajni dolgčas, ki je že nekaj let stisnil ta množični praznik v pest. Tudi brezveterje je naredilo svoje, a vemo, da v Trstu ugoden, odprt in širok veter le redko zapiha. Kvečjemu burja, ki dvigne veliko prahu kot na primer drugi vozel, ki še dolgo ne bo razrešen in ga predstavlja raba slovenščine v tržaškem občinskem svetu, oziroma strošek za prevajal- sko službo, saj je sam presvitli demokratični župan izjavil, da gre denar porabiti v drugačne namene. Joj, joj, še en prvi občan, ki ne razume nič o enakopravnosti in enakem dostojanstvu in celo jezikovne pravice meri le z enim vatlom- denarjem. Tržnost jezika - nič novega. Fašistoidna teza. Na tem srednjeevropskem območju je vprašanje prisotno že vsaj 200 let in med Slovenci razrešeno še veliko prej. Goričani, ki baje imajo nedemokratičnega župana, so kar nekaj korakov pred to bedno tržaško zaostalostjo. Na Jadranu se pač dogaja to in še marsikaj. Slovenija in Hrvaška še nista razrešili vozla glede veslanja po Piranskem zalivu, košarkarji Jadrana pa morajo v doglednem času odvozlati vozel beligaškega prvenstva. Drugi zaporedni poraz mnoge zaskrblja, a treba je vedeti, da so prestopi na višjo tekmovalno raven prave kopernikanske revolucije. Druga košarkarska liga je zahtevna, že mežika profesionalnosti in treba se je v njej udomačiti, razumeti mehanizme, kar lahko traja še par prvenstvenih kol. To umejo vsi, ki so kdaj tekmovali izven domačijskih ljubiteljskih kurnikov. Nasprotniki so namazani z vsemi žavbami in treba se je pri- lagoditi novim sistemom, v katerih je malo napak in vsaka kaznovana. Zato kaže ma-lodušje pomesti v kot in potrpeti na še kateri tekmi, da jadranovci pridobijo samozavest in prepričanje, da se lahko kosajo z ostalimi košarkarskimi rutinerji. To velja za vse športne panoge. Res pa je, da kdaj pa kdaj tudi zaškripa in če ni dovoljšnje kakovosti je čakanje neuspešno, ker čudežev ni in celo Renzi, ki baje zna hoditi po vodi, jih še ni postoril. Kdo pa bo zacopral čudež pri Krasu? Enajsterico sestavlja kopica dobrih nogometašev, ki se že nekaj časa poznajo, delujejo pa kot tujci. Sestavine moštva so torej dobre, a niso dobro premešane med seboj, kar pa je najbolj zaskrbljujoče je to, da ni videti nobene ideje, svežine in borbenosti. No, ja, z idejami je križ, ne le v nogometu in športu, saj so ideje zelo nevarne, ampak borbenost in ekipni duh pa bi se že lahko poznala. Ali ni pravega dirigenta? Srečko Katanec, ki v intervjujih deluje kot kočevski medved, je po slabi predstavi Slovenije proti Estoniji zarohnel res kot medved, ki ga prebudijo iz zimskega spanja in zahteval od nogometašev predvsem veliko tekanja in izgorevanja za vsako žogo. Brez tega ni uspeha. In se / FORMULA 1 pise Albert Voncina Putin zasenčil tudi Hamiltona Formula 1 se je po več kot stoletju vrnila v Rusijo, zgodovinsko nedeljsko Veliko Nagrado Rusije pa je osvojil Lewis Hamilton, ki je tako dosegel četrto zaporedno zmago in deveti uspeh v letošnji sezoni. Izenačil se je tudi po številu zmag v karieri (31) z najuspešnejšim britanskim dirkačem vseh časov Nigelom Mansellom ter dodatno utrdil vodstvo v lestvici pred moštvenim tekmecem Nicom Rosbergom. Ravno Nemec pa je še enkrat potrdil absolutno premoč Mercedesa, saj se je do drugega mesta dokopal z zadnjih položajev, dirko pa je v bistvu prevozil z istimi gumami, ki na posebnem ruskem asfaltu v Sočiju se sploh niso izrabile. Če je Lewis povedal, da bo po zmagi praznoval z vodko, uspeh pa je posvetil Julesu Bianc-hiju, se bo moral Nico pošteno potruditi na naslednjih treh dirkah, če želi osvojiti naslov svetovnega prvaka. Lewis ima namreč 17 točk prednosti, trenutno pa se zdi na stezi nepremagljiv. Omenjena dvojica dirkačev se je že vpisala v zgodovino, saj je omogočila Mercedesu, da osvoji prvo konstruktorsko lovoriko. Na nedeljski dirki se je ponovno izkazal Bottas (petič na stopničkah letos), izstopala pa sta predvsem McLarnova dirkača Button in Magnussen, medtem ko Vettel in Alonso že razmišljata o prihodnosti, saj bosta v naslednji sezoni oba zapustila svoji moštvi. Hamiltona je v nedeljo nagradil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je v določenih trenutkih medijsko celo zasenčil svetovno znane dirkače in druge osebnosti. O ruskem predsedniku se namreč veliko govori tudi na športnem področju, saj je Rusija letos gostila zimske olimpijske igre, uspelo ji je ponovno privabiti karavano F1, leta 2018 bo gostila svetovno prvenstvo v nogometu, Putin pa se je do prejšnjega petka celo potegoval za Nobelovo nagrado za mir. Naj dodamo še to, da medtem ko se je predsednik sprehajal po dirkališču v Sočiju, je bil v okolici sprejem radijskih postaj izredno moten (Trža-čani pa se verjetno spominjajo lanskega obiska v Trstu). Pravi »mali car« torej, kakor nosi naslov knjiga o Putinu, ki jo je pred leti napisal Dimitrij Volčič. POGLED Z VEJE- , - >u je stvar nagnila v zmagi proti Švici in Litvi. Litovci sicer niso veliki ljubitelji žogobrca, saj je v tej trimilijonski državi nogomet po zanimanju šele na sedmem mestu. Pred tekmo s Slovenijo so bile v časopisih štiri košarkarske vesti, ena teniška in formula ena, kjerje bil zvezda dneva ruski predsednik Vladimir Putin, ki je nagradil zmagovalca dirke v Sočiju Lewisa Hamiltona in se z njim rokoval. Ah, kakšna morala! Dirka se je zgodila kljub sankcijam Evropske unije in ZDA. Pa naj še kdo reče, da ni vse skupaj velika farsa in pesek v oči svetovni javnosti... / ŠPORT Torek, 14. oktobra 2014 1l »Svetovne prvakinje bodo postale Američanke.« Tako je v nedeljo pred začetkom finala napovedal tržaški odbojkarski strokovnjak in trener Kopra v 1. slovenski ligi Marko Kalc. Ni se zmotil, saj so varovanke Karcha Kiralyja zasluženo premagale mlade Kitajke, čeprav je v končnici četrtega seta že zgledalo, da bo nov prvak znan šele po tie-breaku. Slovenskega trenerja, ki je bil v svoji dolgi karieri tudi selektor slovenske ženske reprezentance, ni presenetila niti zmaga ZDA proti Braziliji. »Nisem pa pričakoval, da bodo Američanke zmagale tako gladko. Sicer pa so bile na mreži tako v napadu kot v bloku po mojem boljše,« je povedal Kalc. Kakšno pa se ti je zdelo to svetovno prvenstvo? »Na zelo visoki ravni. Najboljše štiri ekipe so bile dobre, razlike med njimi so bile minimalne, tako da so na tekmah odločale malenkosti. Zanimivo je, da sta se od prve četverice v finale uvrstili mlajši ekipi, medtem ko ponavadi na takih preizkušnjah in predvsem z rally point systemom prevladajo izkušnje. Američanke so vsekakor zelo dobre, Kiraly pa je itak fenomen. Prepričan sem, da bodo tudi čez dve leti na olimpijskih igrah odlično pripravljene. Tudi Kitajke bodo zelo kompetitivne in bodo lahko s tako ekipo dolgo časa v svetovnem vrhu. Imajo odlično trenerko, igralke so talentirane, so pa tudi tehnično zelo dobro pripravljene, kar pa vsekakor ne čudi, saj ima Kitajska tradicionalno zelo dobro šolo, in to ne samo pri odbojki. Brazilija ima zelo uigrano in izkušeno ekipo, glavne igralke pa se bližajo koncu svoje kariere, vsaj reprezentančne. Tu mislim na Sheillo, Jacque, mogoče tudi Thaiso. Sicer pa bi lahko vztrajale še do naslednjih olimpijskih iger, drugače pa bo morala Brazilija ekipo pomladiti. Podobno velja za Italijo, ki je tu nastopila z mešano ekipo, v kateri pa so pomembno vlogo še vedno imele določene starejše igralke, kot je na primer Antonella Del Core.« Po zmagah proti Američankam in Rusinjam v tretji fazi je marsikdo pomislil, da se lahko Italija poteguje za naslov... »Občinstvo je gotovo upalo, da bo tako, prepričan pa sem, da so tudi same igralke vedele, da ne bo lahko. Sicer bi lahko Kitajsko mogoče tudi premagale v polfinalu, če bi jim uspelo zmagati četrti set, ki so ga izgubile 30:28. To pa je bil v bistvu edini njihov 'kiks', če ga sploh lahko tako imenujemo glede na kakovost nasprotnic. Do polfinala so igrale izredno, v zadnjih nastopih pa bolj raztrgano. Verjetno se je pri njih začela poznati tudi utrujenost, poleg tega pa so občutile pritisk. Imajo vsekakor nekaj perspektivnih posameznic, zanimivo pa bo videti, kakšna bo nova skupina. Navsezadnje je v odbojki glaven kolektiv. Sicer pa so Italijanke dosegle odličen rezultat in so vsekakor izpolnile svoj cilj.« Kaj pa ostale ekipe? »Povsem me je razočarala Rusija, sicer pa je zanjo itak značilno, da je vse odlično ali pa je pravi polom. Letos Rusinje niso igrale dobro niti na prvih tekmah. Baje pa je imel trener ekipo na razpolago le dvajset dni pred svetovnim prvenstvom, tako da se nanj igralke niso mogle primerno pripraviti. Pred štirimi leti je bilo popolnoma drugače. Med ekipami, ki smo jih videli v Trstu, se mi ZDA prvič do naslova MILAN - Za reprezentanco ZDA so naslov svetovnih prvakinj osvojile prvič, na svetovnem prestolu pa so nasledile reprezentanco Rusije. V finalu so 3:1 (25, 20, -16, 24) dvakratne prvakinje Kitajke (1982, 1986). Bron je pripadel Braziliji, ki je s 3:2 (15, 13, -22, -22, 7) premagala Italijo. Brazilija je tako osvojila četrto medaljo na SP, po treh srebrnih iz let 1994, 2006 in 2010. Italija ostaja pri eni osvojeni medalji, zlati iz leta 2002. Priznanja za posameznice MILAN - Na ženskem SP so podelili tudi priznanja za najboljše posameznike. Največ točk je dosegla Kitajka Ting Zhu, najboljša tolkačica je Američanka Kimberly Hill, najboljša blokerka Brazilka Thiasa, najboljši center Kitajka JungJung Yang, najboljši libero Italinaka De Gennaro, naj-bolojša podajalka Američanka Alisha Glass, najboljši korektor Brazika Sheila in MVP igralka Američanka Beverly Hill (na sliki). ODBOJKA - Marko Kalc o svetovnem prvenstvu v ženski odbojki »Na zelo visoki ravni« IZ UL. MONTECCHI Marko Kalc (zgoraj) je napovedal zmago ZDA v finalu, spregovoril pa je tudi o Italiji, ki jo po četrtem mestu čaka prenova ekipe ansa je zdela zanimiva Srbija, ki je na momente igrala zelo dobro, v ključnih trenutkih pa ji je nekaj zmanjkalo. Turčiji se je poznalo, da je bila brez svoje najboljše igralke, in vsekakor ni na nivoju najboljših ekip. Razlika med prvo osme-rico, ki bi jo lahko razdelili še med prve in druge štiri, in ostalimi je bila očitna.« Bi izpostavil kako posameznico? "Meni je bila zelo všeč napadalka Zhu. Čeprav je še zelo mlada, je res odlična igralka. Pa tudi kitajska podajalka je po mojem zelo dobra, v tej vlogi mi je bila všeč tudi Nemka Weiss, kljub temu da ni zelo velika.« Kakšna pa se ti je zdela formula prvenstva? »Čudna. Po drugi strani pa na tak način res igraš praktično z vsemi in mo- raš vse premagati. Škoda le, da ni bilo tekem za razvrstitev od 5. mesta navzdol. Pa tudi to, da so v drugi fazi nekatere ekipe igrale dva dni v enem mestu, dva pa v drugem, mi ni bilo všeč.« Za konec še mnenje o tržaškem delu svetovnega prvenstva. »Lepo je bilo videti tu pri nas tako zanimive tekme, upam, da bomo imeli tudi v bodoče še take priložnosti. Navsezadnje smo v Trstu videli v živo tako Brazilijo kot Kitajsko. Vzdušje v dvorani, ko je bila polna, je bilo zelo lepo, od-bojkarji so pač prišli gledat tekme, na žalost pa drugod po mestu sploh ni bilo razvidno, da imamo pri nas svetovno prvenstvo in ni bilo tako velikega zanimanja. To so občutile tudi same ekipe.« (T.G.) KOŠARKA - Pallacanestro Trieste Prva zmaga, a proti res slabemu Vanoliju Startalo je tudi prvenstvo A lige, kjer je Pozzeccov Varese zmagal prvi derbi s Cantujem, sicer pa sta slavila tudi lanska finalista Milan in Sassari. Barcolana pa je prinesla srečo obema tržaškima ekipama: Calligaris je premagal Orvieto z 79:66 ( Vida 18, Cosby 19, Miccoli 11), takoj za njo pa še Pallacanestro Trieste glavnega kandidata za zadnje mesto Veroli. Tržačani pravzaprav niso imeli večjih problemov, si takoj priigrali zanesljivo prednost in jo obdržali do konca tekme. Veroli ima velike finančne težave in razpolaga le s petimi bolj izkušenimi košarkarji, tako da se bo težko kosal s komerkoli. Vseeno pa je spodbudno dejstvo, da je v napadu tokrat dal dober doprinos tudi Holloway, ki se postopoma vključuje v igro ekipe. Kaj več o realnih možnostih Dal-massonove ekipe pa bomo izvedeli že jutri, ko bo na sporedu 3. kolo: Tržačani odhajajo na gostovanje k Barcelloni, kjer bo glavni problem zaustaviti trojico (zelo) visokih centrov Garri-Borra-Da Ros. Če bo Dal-masson našel pravo rešitev, bo to dobra napotnica za nadaljevanje prvenstva. V prvi tekmi je Trst izgubil boj pod košema in doživel visok poraz, v drugi pa ga zmagal in zlahka osvojil dve točki. Izid: Pallacanestro Trieste - Basket Veroli 81:62 (25:18, 52:27, 68:41). Pallacanestro Trieste: Coronica 1, Fossati, Tonut 27, Venturini, Grayson 10, Marini, Holloway 25, Prandin 3, Mastrangelo 5, Candussi 6, Carra 4. Nekaj statističnih podatkov: skoki Veroli 27, Trst 40, pridobljene žoge Casale 7, Trst 13. Marko Oblak VRAČA SE - Slovenskega košarkarskega prvoligaša Šenčur je tudi uradno okrepil Hasan Rizvič, ki je nosil dres slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Turčiji. Tridesetletni košarkar, rojen v Zenici, ki ima tudi zlato medaljo z evropskega prvenstva do 20 let v Brnu (2004), je v preteklosti igral za Čelik, Zlatorog, Union Olimpijo, Bosno, Azovmaš, Unics, Budučnost, Jenisej, Volgograd in v minuli sezoni za turški Pamukkale. GIMNASTIKA ZDA prve s svojo junakinjo NANNING - Ameriška telo-vadka Simone Biles (na sliki) je postala najuspešnejša posameznica 45. svetovnega prvenstva v športni gimnastiki v kitajskem Nannin-gu. Sedemnajstletnica, ki je prva po ruski zvezdnici Svetlani Horkini ubranila mnogobojski naslov, je skupno osvojila štiri zlate kolajne; poleg mnogoboja je bila najboljša še z ekipo ter na gredi in parterju. Skupno je Bilesova na tem prvenstvu osvojila pet kolajn, saj je bila še srebrna na preskoku. Reprezentanca ZDA je prvenstvo končala kot najuspešnejša država po številu osvojenih medalj, saj jih je skupno osvojila deset, od tega štiri zlate. Na drugem mestu so končali gostitelji Kitajci, ki so pobrali sedem kolajn, od tega tri zlate, med katerimi je tudi sporna moška ekipna, ko so v finalu ekip Kitajci za rekordni šesti naslov zgolj za desetinko točke ugnali Japonce. Slednji so skupaj osvojili šest medalj, edino zlato pa jim je prinesel neverjetni Kohei Učimura, ki je postal najuspešnejši telovadec vseh časov. Pri komaj 25 letih je Uči-mura namreč kar petkrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka v kraljevski disciplini mnogoboju. Slovenija čaka na svojo prvo kolajno vse od leta 2007, ko je bil Mitja Petkovšek zlat na bradlji, Pegan pa srebrn na drogu. Tokrat je bil zelo blizu medalje Sašo Bertoncelj, ki je v finalu na konju z ročaji za tako želenim odličjem zaostal za vsega 67 tisočink točke. c O) o O) "D C JÜ < Zakaj nam gre dobro Rezultati tekmovalnih ekip naših društev v najbolj množičnih moških športih, kjer je največja tudi konkurenca, so bili v minuli sezoni presenetljivo dobri. Nogometaši Krasa Repen so se tretjič vrnili v državno ligo D, Jadran je po dolgih letih spet prestopil prag državne lige B, združena ekipa odbojkarjev Olympie, Vala in Soče se je že v prvem letu svojega obstoja v državni ligi B pridružila Slogi Tabor, ki se je v njej že utrdila. K temu je treba dodati še vrsto napredovanj na deželni ravni, med temi napredovanje nogometašev Vesne, ki svojo uspešnost že zelo vidno »podaljšujejo« v novi sezoni elitne lige. Čeprav so si »zgodbe« o teh uspehih med sabo zelo različne in stanje morda tudi ni tako trdno in zakoličeno kot se danes zdi, lahko trdimo, da že dosegajo ali celo presegajo meje, ki jih lahko objektivno premore takšna skupnost, kakršna je naša. Posebn,o ker za tolikšne potrebe nimamo ustrezno dovolj širokih mladinskih sektorjev. Vse drugače, tako se zdi, je zdaj v vrhu lokalnega italijanskega športnega sveta. Njegov potencial je, kajpak, sorazmerno bistveno večji, a so rezultati slabi. Stebri tržaškega in goriškega športa so zdaj le še bled spomin. Na (relativno) visoki ravni obstaja le še tržaški košarkarski klub (liga A2 Gold): pametno voden, a finančno slabokrven. A za njim že stoji Jadran. Nogomet je s Triestino in Pro Gorizio zašel v slepo ulico, v Trstu so v težavah tudi amaterske nogometne postojanke. Legendarna Ponziana se je letos celo izpisala iz lige. Juventina je tako v goriški občini po rezultatih na članski ravni klub številka ena, Vesna pa v tržaški klub številka dva. Moška odbojka na Goriškem že leta govori samo slovensko, na Tržaškem je Sloga zgled za druge, ki stopicajo na mestu. Kako je to mogoče? Kar zadeva poklicni šport, tega je odpihnila gospodarska kriza. Kar zadeva amaterskega so razlogi tudi drugačni. Izpostavil bi vaško dimenzijo našega športa, ki v tem primeru pomeni prednost. Medtem ko so postale mestne četrti, nekdaj organizirane skoraj kot vasi, zdaj neprepoznavni aglomerati, ljudje (tudi Slovenci) pa se med sabo niti ne poznajo, je identifikacijski faktor na vaseh še vedno močan in klubom nudi ustrezno zaledje. Svojo vlogo marsikje odigrava tudi narodnostni naboj, »manjšinski sistem« pa deluje v športu boljše kot na drugih področjih, ker ga ne bremenijo ideološke delitve. Vaška dimenzija je hkrati lahko tudi zaviralni faktor, ko gre za uveljavitev skupnih projektov višje ravni. A je to že druga zgodba. 260 Torek, 14. oktobra 2014 AKTUALNOSTI, MNENJA, RUBRIKE Bor vs. Breg Zbrali smo podatke derbijev med Borom Radensko in Bregom, ki sta jih ekipi odigrali od sezone 2009/10 do danes v deželni ligi C. Preverili smo, kdo je bil v teh letih najboljši strelec v medsebojnih obračunih in kdo je največkrat nastopil. Po-polen statistični pregled lahko preverite na www.pri-morski.eu. t¡5 140 0 1 120 100 BO 60 _ 40 o ~ 20 /19 _!_ Slovenci spet v boju za nogometni Euro 2016 Na 10. strani Marko Kalc »za nas« analiziral SP v odbojki Na 11. strani Rolkarji ŠD Mladina uspešni v Trentu Na 17. strani Naša pot o Sokolih Na 17. strani Za uvod boljše kot so pričakovale TfmM p^Njj POGLED Z VEJE IT KRIŽANKA y^20 ? ♦ 33 VPRAŠANJ /^20 TA JE PA DOBRA /M0 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine t □ Available on the . AppStore Jr(J,P,|Lf 14 Torek, 14. oktobra 2014 AKTUALNOSTI, MNENJA, RUBRIKE 21 let, že drugič zapored prvak MOTEGI - Marc Marquez (Honda) si je z drugim mestom na VN japonske (zmagal je njegov rojak Jorge Lorenzo) že privozil naslov svetovnega prvaka elitnega razredamotoGP. Marquez je tako še vedno «španska senzacija» motociklizma, saj ima šele rosnih 21 let, tokrat pa je naslov prvaka osvojil že drugič zapored. «Takšnega uspeha si nisem mogel predstavljati. Morda je marsikomu vse skupaj videti lahko, saj se zmeraj smejim in sem vesel, ampak prav tako občutim velik pritisk,» je dejal novi stari prvak. Mezgec zdaj prvi po točkah PEKING - Slovenski sprinter Luka Mezgec (Giant Shimano) se na četrti, gorski etapi kolesarske dirke po Pekingu ni najbolje odrezal, vendar je z dobljenim sprintom na letečem cilju na začetku etape prevzel vodstvo v razvrstitvi po točkah. Etapo pred koncem ima točko naskoka pred Američanom Ty-lerjem Farrarjem. Četrto etapo v skupni dolžini 157 kilometrov je dobil Irec Dan Martin (Garmin Sharp), vodstvo v skupnem seštevku pa je zadržal Belgijec Philippe Gilbert (BMC). NOGOMET - Slovenija z dvema zmagama spet resno v igri za uvrstitev na Euro 2016 Odlično izhodišče LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca je oktobrsko akcijo v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 opravila z odliko. Selektor Srečko Katanec si je pred domačim obračunom s Švico in gostovanjem v Litvi zaželel šest točk ter jih tudi dobil. Kot pravi selektor, je to odlično izhodišče za nadaljevanje kvalifikacij. «Vemo, da je naš razpored tekem zelo težak. Ne predstavljam si, kaj bi bilo, če ne bi zdaj imeli nobene točke. Vi bi me zamenjali že desetkrat.. Ampak imamo šest točk, tako da je izhodišče super. Toda mi bomo kvalifikacije reševali na zadnjih tekmah, proti Litvi, Estoniji in San Marinu. Te bomo morali zmagati,» je po nedeljski zmagi v Litvi, za katero je z dvema zadetkoma poskrbel Mi-livoje Novakovic, povedal Katanec. Na vprašanje, ali so v slovenskem taboru morda celo malce precenili tekmeca, je Katanec odgovoril: «Ne precenjujem nobenega. Litovci so premagali Estonijo, mi je, resda vgosteh, nismo. Tudi Anglija je imela veliko težav v Tallinnu, vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ne bi Estonci na igrišču ostali le z devetimi igralci. Angleži so v prvem polčasu le dvakrat streljali. Za podobno predstavo smo bili mi tako kritizirani, samo da spomnim,» je dejal Katanec, ki ima novo željo. «Rad bi videl, da mediji ne bi delali takšnega pritiska že na začetku kvalifikacij. Ker to ne pelje nikamor. Fantje tudi berejo. Pohvalil bi Andraža Kirma. Toliko je negativnih stvari, ki jih preberem o njem. On pa je pozitiven, deloven, tudi proti Litvi je igralfantastično. Pa igra na Cipru. Toliko pozitivnega je dal reprezentanci, pa še vedno toliko negativnega o njem. Vse to vpliva na fante tako, da na tekmah mogoče ne dajo tistega, kar so dejansko sposobni,» meni Katanec, ki je izpostavil tudi litovske navijače. «Tudi pri nas bi rad videl tako navijaško kulturo kot v Litvi. Fantastično je bilo videti, ko so domači navijači po tekmi ploskali svoji reprezentanci, pa čeprav je ta izgubila. To se pri nas ne bi zgodilo. Mi bi jih poslušali, da bi bilo veselje .... Očitno je navijaška kultura precej drugačna kot pri nas,» razmišlja selektor, ki je v bolj veselem in šaljivem tonu odgovoril na vprašanje, koliko so se fantje kaj pritoževali zaradi igranja na umetni travi na vilniuškem stadionu. Izbrana vrsta bo 15. novembra gostovala v Londonu pri Angležih. Ti ga proti Estoncem niso prepričali. «Angleži imajo kup novih igralcev, kup pa je bilo poškodovanih. Ni bilo Raheema Sterlin-ga in drugih teh majhnih, živahnih igralcev. V prvem polčasu je Wayne Rooney streljal le enkrat... No, Angleži so proti nam favoriti, ampak v nogometu je vse mogoče. To se je videlo na tekmi proti Švici. Tekmo, ki bi jo morali gladko izgubiti, smo zmagali. To ti da nov zagon, voljo. Po domače - odpre se ti. To se nam je zgodilo in smo, seveda, zelo veseli,» je zaključil Katanec. Skupina E Estonija - Anglija 0:1 (0:0), Litva - Slovenija 0:2 (0:2), danes ob 20.45 San Marino - Švica Anglija Slovenija Litva Estonija Švica San Marino 3 3 0 0 3 2 0 1 3 2 0 1 3 10 2 8:0 9 3:1 6 3:2 1:2 0:3 2 0 0 2 2 0 0 2 0:7 0 PRIHODNJI KROG (15.11.) Anglija - Slovenija, San Marino - Estonia, Švica - Litva Srečko Katanec se je po dveh zmagah malce tudi obregnil ob medije, ki po uvodnem porazu proti Estoniji niso varčevali s kritikami, ki so se pokazale za nepremišljene ansa (0 k n o ■o (0 a u ¡s »Na klopi jih ne smem. Ampak v Empoliju, kjer ni pregrad, vedno dobim navijača, ki mi da, da potegnem.« (Nogometni trener Maurizio Sarri o cigaretah, La Repubblica, 8.10) »Ko me je prvič poklical Lotito, da bi prišel igrati k Laziu, mi je rekel nekaj nerazumljivega. Prosil sem ga, naj ponovi, on pa me je vprašal, ali govorim latinsko. Prosil sem ga, naj pokliče mojega zastopnika, saj se nisva razumela.« (Belgijski nogometaš Gaby Mu- dingay, La Gazzetta dello Sport, 8. 10.) »Kaj prekršek, rokoborkba za zlato medaljo!« (Komentator Andrej Stare ob prekršu švicarskega nogometaša, RTV SLO, 8. 10) »Redkokdo se lahko pohvali, da je z ženo pretekel maraton in se ob tem imel dobro.« (Žiga X Gombač, 7. Val, Primorske novice, 10. 10.) »Je fenomenalen igralec. Včasih se mora še malce več boriti, včasih ga moraš še malo brcniti v ta zadnjo, ampak tudi zato sva prijatelja.« (Nogometaš Kevin Kampl o De-janu Lazareviču, STA, 10. 10.) »Glede na to, da sem Italijan, se počutim kot bi bil zaščitena vrsta.« (Košarkar Alessandro Gentile o družbi mnogih tujih košarkarjev, Sportweek, 11. 10.) SKUPINAH Tesna zmaga Italijanov na Malti Malta - Italija 0:1 (0:1) Strelec: Pelle v 23. min. Italija: Buffon, Bonucci, Dar-mian, Chiellini, Candreva, Verrati, Pasqual, Marchisio, Florenzi (od 59. Florenzi), Pelle (od 76. Ogbonna), Immobile (od 65. Giovinco). VALLETTA - Tako kot že prejšnji petek proti Azerbajdžanu Italija tudi tokrat ni blestela, a je vseeno dosegla še tretji zmago in obdržala stik s Hrvaško, ki je dosegla sinoči zvenečo zmago. Italija je proti skromni Malti poleg zadetka debitanta Pelleja (igral je solidno in borbeno) dvakrat zadela prečko s Pellejem in Can-drevo ter vratnico s Chiellinijem in Giovincom, vendar je globalno gledano igrala zelo skromno. Že po 22 minutah je igrala Malta z igralcem manj zaradi nerazumljive izključitve Mifsuda, a kljub temu gostje niso za-gospodarili na igrišču in so le s težavo prebijale nasprotnikovo obrambo. Po izključitvi Bonuccija v 77. min., ki je nepravilno zaustavil Schembrija, pa je Italija le še varovala tesno zmago. Še največ je na koncu pokazal Gio-vinco. Skupina H Hrvaška - Azerbajdžan 6:0, Malta - Italija 0:1, Norveška - Bolgarija 2:1 Hrvaška 3 30 0 10:1 9 Italija 3 30 0 5;1 9 Norveška 3 30 0 5:1 9 Bolgarija 3 10 2 4:4 3 Azerbajdžan 3 00 3 2:10 0 Malta 3 00 3 0:6 0 PRIHODNJI KROG (16.11.) Azerbajdžan - Norveška, Bolgarija - Malta, Italija - Hrvaška _ POSTANI NAŠ SLEDILEC primorski_sport Vozli, ideje in Putin Tržaški zaliv vedno preseneča. Najbrž je v zraku nekaj posebnega, najbrž se križajo magnetne črte ali pa se kdo tam zgoraj rad pošali in vedno zavozla preteklost, sedanjost in prihodnost. Moč boga vetra je bila v nedeljo na morju merjena in ovita v le dva vozla, a bila sta težka kot težka misel. Prvi vozel je razrešila jadrnica Esimit, ki se poslavlja od tega našega močvirja in na Barko-vljanki ne bo več tekmovala, saj jo vabi šar-mantnejša sirena po imenu knez Albert. Za slovo si je privoščila še eno zmago, čeprav jo je popoprala z veliko negotovostjo in celo tveganjem, a mislim, da je bila to le taktika, saj so skušali jadralci Esimita popestriti skrajni dolgčas, ki je že nekaj let stisnil ta množični praznik v pest. Tudi brezveterje je naredilo svoje, a vemo, da v Trstu ugoden, odprt in širok veter le redko zapiha. Kvečjemu burja, ki dvigne veliko prahu kot na primer drugi vozel, ki še dolgo ne bo razrešen in ga predstavlja raba slovenščine v tržaškem občinskem svetu, oziroma strošek za prevajal- sko službo, saj je sam presvitli demokratični župan izjavil, da gre denar porabiti v drugačne namene. Joj, joj, še en prvi občan, ki ne razume nič o enakopravnosti in enakem dostojanstvu in celo jezikovne pravice meri le z enim vatlom- denarjem. Tržnost jezika - nič novega. Fašistoidna teza. Na tem srednjeevropskem območju je vprašanje prisotno že vsaj 200 let in med Slovenci razrešeno še veliko prej. Goričani, ki baje imajo nedemokratičnega župana, so kar nekaj korakov pred to bedno tržaško zaostalostjo. Na Jadranu se pač dogaja to in še marsikaj. Slovenija in Hrvaška še nista razrešili vozla glede veslanja po Piranskem zalivu, košarkarji Jadrana pa morajo v doglednem času odvozlati vozel beligaškega prvenstva. Drugi zaporedni poraz mnoge zaskrblja, a treba je vedeti, da so prestopi na višjo tekmovalno raven prave kopernikanske revolucije. Druga košarkarska liga je zahtevna, že mežika profesionalnosti in treba se je v njej udomačiti, razumeti mehanizme, kar lahko traja še par prvenstvenih kol. To umejo vsi, ki so kdaj tekmovali izven domačijskih ljubiteljskih kurnikov. Nasprotniki so namazani z vsemi žavbami in treba se je pri- lagoditi novim sistemom, v katerih je malo napak in vsaka kaznovana. Zato kaže ma-lodušje pomesti v kot in potrpeti na še kateri tekmi, da jadranovci pridobijo samozavest in prepričanje, da se lahko kosajo z ostalimi košarkarskimi rutinerji. To velja za vse športne panoge. Res pa je, da kdaj pa kdaj tudi zaškripa in če ni dovoljšnje kakovosti je čakanje neuspešno, ker čudežev ni in celo Renzi, ki baje zna hoditi po vodi, jih še ni postoril. Kdo pa bo zacopral čudež pri Krasu? Enajsterico sestavlja kopica dobrih nogometašev, ki se že nekaj časa poznajo, delujejo pa kot tujci. Sestavine moštva so torej dobre, a niso dobro premešane med seboj, kar pa je najbolj zaskrbljujoče je to, da ni videti nobene ideje, svežine in borbenosti. No, ja, z idejami je križ, ne le v nogometu in športu, saj so ideje zelo nevarne, ampak borbenost in ekipni duh pa bi se že lahko poznala. Ali ni pravega dirigenta? Srečko Katanec, ki v intervjujih deluje kot kočevski medved, je po slabi predstavi Slovenije proti Estoniji zarohnel res kot medved, ki ga prebudijo iz zimskega spanja in zahteval od nogometašev predvsem veliko tekanja in izgorevanja za vsako žogo. Brez tega ni uspeha. In se / FORMULA 1 pise Albert Voncina Putin zasenčil tudi Hamiltona Formula 1 se je po več kot stoletju vrnila v Rusijo, zgodovinsko nedeljsko Veliko Nagrado Rusije pa je osvojil Lewis Hamilton, ki je tako dosegel četrto zaporedno zmago in deveti uspeh v letošnji sezoni. Izenačil se je tudi po številu zmag v karieri (31) z najuspešnejšim britanskim dirkačem vseh časov Nigelom Mansellom ter dodatno utrdil vodstvo v lestvici pred moštvenim tekmecem Nicom Rosbergom. Ravno Nemec pa je še enkrat potrdil absolutno premoč Mercedesa, saj se je do drugega mesta dokopal z zadnjih položajev, dirko pa je v bistvu prevozil z istimi gumami, ki na posebnem ruskem asfaltu v Sočiju se sploh niso izrabile. Če je Lewis povedal, da bo po zmagi praznoval z vodko, uspeh pa je posvetil Julesu Bianc-hiju, se bo moral Nico pošteno potruditi na naslednjih treh dirkah, če želi osvojiti naslov svetovnega prvaka. Lewis ima namreč 17 točk prednosti, trenutno pa se zdi na stezi nepremagljiv. Omenjena dvojica dirkačev se je že vpisala v zgodovino, saj je omogočila Mercedesu, da osvoji prvo konstruktorsko lovoriko. Na nedeljski dirki se je ponovno izkazal Bottas (petič na stopničkah letos), izstopala pa sta predvsem McLarnova dirkača Button in Magnussen, medtem ko Vettel in Alonso že razmišljata o prihodnosti, saj bosta v naslednji sezoni oba zapustila svoji moštvi. Hamiltona je v nedeljo nagradil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je v določenih trenutkih medijsko celo zasenčil svetovno znane dirkače in druge osebnosti. O ruskem predsedniku se namreč veliko govori tudi na športnem področju, saj je Rusija letos gostila zimske olimpijske igre, uspelo ji je ponovno privabiti karavano F1, leta 2018 bo gostila svetovno prvenstvo v nogometu, Putin pa se je do prejšnjega petka celo potegoval za Nobelovo nagrado za mir. Naj dodamo še to, da medtem ko se je predsednik sprehajal po dirkališču v Sočiju, je bil v okolici sprejem radijskih postaj izredno moten (Trža-čani pa se verjetno spominjajo lanskega obiska v Trstu). Pravi »mali car« torej, kakor nosi naslov knjiga o Putinu, ki jo je pred leti napisal Dimitrij Volčič. POGLED Z VEJE- , - >u je stvar nagnila v zmagi proti Švici in Litvi. Litovci sicer niso veliki ljubitelji žogobrca, saj je v tej trimilijonski državi nogomet po zanimanju šele na sedmem mestu. Pred tekmo s Slovenijo so bile v časopisih štiri košarkarske vesti, ena teniška in formula ena, kjerje bil zvezda dneva ruski predsednik Vladimir Putin, ki je nagradil zmagovalca dirke v Sočiju Lewisa Hamiltona in se z njim rokoval. Ah, kakšna morala! Dirka se je zgodila kljub sankcijam Evropske unije in ZDA. Pa naj še kdo reče, da ni vse skupaj velika farsa in pesek v oči svetovni javnosti... / ŠPORT Torek, 14. oktobra 2014 1l »Svetovne prvakinje bodo postale Američanke.« Tako je v nedeljo pred začetkom finala napovedal tržaški odbojkarski strokovnjak in trener Kopra v 1. slovenski ligi Marko Kalc. Ni se zmotil, saj so varovanke Karcha Kiralyja zasluženo premagale mlade Kitajke, čeprav je v končnici četrtega seta že zgledalo, da bo nov prvak znan šele po tie-breaku. Slovenskega trenerja, ki je bil v svoji dolgi karieri tudi selektor slovenske ženske reprezentance, ni presenetila niti zmaga ZDA proti Braziliji. »Nisem pa pričakoval, da bodo Američanke zmagale tako gladko. Sicer pa so bile na mreži tako v napadu kot v bloku po mojem boljše,« je povedal Kalc. Kakšno pa se ti je zdelo to svetovno prvenstvo? »Na zelo visoki ravni. Najboljše štiri ekipe so bile dobre, razlike med njimi so bile minimalne, tako da so na tekmah odločale malenkosti. Zanimivo je, da sta se od prve četverice v finale uvrstili mlajši ekipi, medtem ko ponavadi na takih preizkušnjah in predvsem z rally point systemom prevladajo izkušnje. Američanke so vsekakor zelo dobre, Kiraly pa je itak fenomen. Prepričan sem, da bodo tudi čez dve leti na olimpijskih igrah odlično pripravljene. Tudi Kitajke bodo zelo kompetitivne in bodo lahko s tako ekipo dolgo časa v svetovnem vrhu. Imajo odlično trenerko, igralke so talentirane, so pa tudi tehnično zelo dobro pripravljene, kar pa vsekakor ne čudi, saj ima Kitajska tradicionalno zelo dobro šolo, in to ne samo pri odbojki. Brazilija ima zelo uigrano in izkušeno ekipo, glavne igralke pa se bližajo koncu svoje kariere, vsaj reprezentančne. Tu mislim na Sheillo, Jacque, mogoče tudi Thaiso. Sicer pa bi lahko vztrajale še do naslednjih olimpijskih iger, drugače pa bo morala Brazilija ekipo pomladiti. Podobno velja za Italijo, ki je tu nastopila z mešano ekipo, v kateri pa so pomembno vlogo še vedno imele določene starejše igralke, kot je na primer Antonella Del Core.« Po zmagah proti Američankam in Rusinjam v tretji fazi je marsikdo pomislil, da se lahko Italija poteguje za naslov... »Občinstvo je gotovo upalo, da bo tako, prepričan pa sem, da so tudi same igralke vedele, da ne bo lahko. Sicer bi lahko Kitajsko mogoče tudi premagale v polfinalu, če bi jim uspelo zmagati četrti set, ki so ga izgubile 30:28. To pa je bil v bistvu edini njihov 'kiks', če ga sploh lahko tako imenujemo glede na kakovost nasprotnic. Do polfinala so igrale izredno, v zadnjih nastopih pa bolj raztrgano. Verjetno se je pri njih začela poznati tudi utrujenost, poleg tega pa so občutile pritisk. Imajo vsekakor nekaj perspektivnih posameznic, zanimivo pa bo videti, kakšna bo nova skupina. Navsezadnje je v odbojki glaven kolektiv. Sicer pa so Italijanke dosegle odličen rezultat in so vsekakor izpolnile svoj cilj.« Kaj pa ostale ekipe? »Povsem me je razočarala Rusija, sicer pa je zanjo itak značilno, da je vse odlično ali pa je pravi polom. Letos Rusinje niso igrale dobro niti na prvih tekmah. Baje pa je imel trener ekipo na razpolago le dvajset dni pred svetovnim prvenstvom, tako da se nanj igralke niso mogle primerno pripraviti. Pred štirimi leti je bilo popolnoma drugače. Med ekipami, ki smo jih videli v Trstu, se mi ZDA prvič do naslova MILAN - Za reprezentanco ZDA so naslov svetovnih prvakinj osvojile prvič, na svetovnem prestolu pa so nasledile reprezentanco Rusije. V finalu so 3:1 (25, 20, -16, 24) dvakratne prvakinje Kitajke (1982, 1986). Bron je pripadel Braziliji, ki je s 3:2 (15, 13, -22, -22, 7) premagala Italijo. Brazilija je tako osvojila četrto medaljo na SP, po treh srebrnih iz let 1994, 2006 in 2010. Italija ostaja pri eni osvojeni medalji, zlati iz leta 2002. Priznanja za posameznice MILAN - Na ženskem SP so podelili tudi priznanja za najboljše posameznike. Največ točk je dosegla Kitajka Ting Zhu, najboljša tolkačica je Američanka Kimberly Hill, najboljša blokerka Brazilka Thiasa, najboljši center Kitajka JungJung Yang, najboljši libero Italinaka De Gennaro, naj-bolojša podajalka Američanka Alisha Glass, najboljši korektor Brazika Sheila in MVP igralka Američanka Beverly Hill (na sliki). ODBOJKA - Marko Kalc o svetovnem prvenstvu v ženski odbojki »Na zelo visoki ravni« IZ UL. MONTECCHI Marko Kalc (zgoraj) je napovedal zmago ZDA v finalu, spregovoril pa je tudi o Italiji, ki jo po četrtem mestu čaka prenova ekipe ansa je zdela zanimiva Srbija, ki je na momente igrala zelo dobro, v ključnih trenutkih pa ji je nekaj zmanjkalo. Turčiji se je poznalo, da je bila brez svoje najboljše igralke, in vsekakor ni na nivoju najboljših ekip. Razlika med prvo osme-rico, ki bi jo lahko razdelili še med prve in druge štiri, in ostalimi je bila očitna.« Bi izpostavil kako posameznico? "Meni je bila zelo všeč napadalka Zhu. Čeprav je še zelo mlada, je res odlična igralka. Pa tudi kitajska podajalka je po mojem zelo dobra, v tej vlogi mi je bila všeč tudi Nemka Weiss, kljub temu da ni zelo velika.« Kakšna pa se ti je zdela formula prvenstva? »Čudna. Po drugi strani pa na tak način res igraš praktično z vsemi in mo- raš vse premagati. Škoda le, da ni bilo tekem za razvrstitev od 5. mesta navzdol. Pa tudi to, da so v drugi fazi nekatere ekipe igrale dva dni v enem mestu, dva pa v drugem, mi ni bilo všeč.« Za konec še mnenje o tržaškem delu svetovnega prvenstva. »Lepo je bilo videti tu pri nas tako zanimive tekme, upam, da bomo imeli tudi v bodoče še take priložnosti. Navsezadnje smo v Trstu videli v živo tako Brazilijo kot Kitajsko. Vzdušje v dvorani, ko je bila polna, je bilo zelo lepo, od-bojkarji so pač prišli gledat tekme, na žalost pa drugod po mestu sploh ni bilo razvidno, da imamo pri nas svetovno prvenstvo in ni bilo tako velikega zanimanja. To so občutile tudi same ekipe.« (T.G.) KOŠARKA - Pallacanestro Trieste Prva zmaga, a proti res slabemu Vanoliju Startalo je tudi prvenstvo A lige, kjer je Pozzeccov Varese zmagal prvi derbi s Cantujem, sicer pa sta slavila tudi lanska finalista Milan in Sassari. Barcolana pa je prinesla srečo obema tržaškima ekipama: Calligaris je premagal Orvieto z 79:66 ( Vida 18, Cosby 19, Miccoli 11), takoj za njo pa še Pallacanestro Trieste glavnega kandidata za zadnje mesto Veroli. Tržačani pravzaprav niso imeli večjih problemov, si takoj priigrali zanesljivo prednost in jo obdržali do konca tekme. Veroli ima velike finančne težave in razpolaga le s petimi bolj izkušenimi košarkarji, tako da se bo težko kosal s komerkoli. Vseeno pa je spodbudno dejstvo, da je v napadu tokrat dal dober doprinos tudi Holloway, ki se postopoma vključuje v igro ekipe. Kaj več o realnih možnostih Dal-massonove ekipe pa bomo izvedeli že jutri, ko bo na sporedu 3. kolo: Tržačani odhajajo na gostovanje k Barcelloni, kjer bo glavni problem zaustaviti trojico (zelo) visokih centrov Garri-Borra-Da Ros. Če bo Dal-masson našel pravo rešitev, bo to dobra napotnica za nadaljevanje prvenstva. V prvi tekmi je Trst izgubil boj pod košema in doživel visok poraz, v drugi pa ga zmagal in zlahka osvojil dve točki. Izid: Pallacanestro Trieste - Basket Veroli 81:62 (25:18, 52:27, 68:41). Pallacanestro Trieste: Coronica 1, Fossati, Tonut 27, Venturini, Grayson 10, Marini, Holloway 25, Prandin 3, Mastrangelo 5, Candussi 6, Carra 4. Nekaj statističnih podatkov: skoki Veroli 27, Trst 40, pridobljene žoge Casale 7, Trst 13. Marko Oblak VRAČA SE - Slovenskega košarkarskega prvoligaša Šenčur je tudi uradno okrepil Hasan Rizvič, ki je nosil dres slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Turčiji. Tridesetletni košarkar, rojen v Zenici, ki ima tudi zlato medaljo z evropskega prvenstva do 20 let v Brnu (2004), je v preteklosti igral za Čelik, Zlatorog, Union Olimpijo, Bosno, Azovmaš, Unics, Budučnost, Jenisej, Volgograd in v minuli sezoni za turški Pamukkale. GIMNASTIKA ZDA prve s svojo junakinjo NANNING - Ameriška telo-vadka Simone Biles (na sliki) je postala najuspešnejša posameznica 45. svetovnega prvenstva v športni gimnastiki v kitajskem Nannin-gu. Sedemnajstletnica, ki je prva po ruski zvezdnici Svetlani Horkini ubranila mnogobojski naslov, je skupno osvojila štiri zlate kolajne; poleg mnogoboja je bila najboljša še z ekipo ter na gredi in parterju. Skupno je Bilesova na tem prvenstvu osvojila pet kolajn, saj je bila še srebrna na preskoku. Reprezentanca ZDA je prvenstvo končala kot najuspešnejša država po številu osvojenih medalj, saj jih je skupno osvojila deset, od tega štiri zlate. Na drugem mestu so končali gostitelji Kitajci, ki so pobrali sedem kolajn, od tega tri zlate, med katerimi je tudi sporna moška ekipna, ko so v finalu ekip Kitajci za rekordni šesti naslov zgolj za desetinko točke ugnali Japonce. Slednji so skupaj osvojili šest medalj, edino zlato pa jim je prinesel neverjetni Kohei Učimura, ki je postal najuspešnejši telovadec vseh časov. Pri komaj 25 letih je Uči-mura namreč kar petkrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka v kraljevski disciplini mnogoboju. Slovenija čaka na svojo prvo kolajno vse od leta 2007, ko je bil Mitja Petkovšek zlat na bradlji, Pegan pa srebrn na drogu. Tokrat je bil zelo blizu medalje Sašo Bertoncelj, ki je v finalu na konju z ročaji za tako želenim odličjem zaostal za vsega 67 tisočink točke. c O) o O) "D C JÜ < Zakaj nam gre dobro Rezultati tekmovalnih ekip naših društev v najbolj množičnih moških športih, kjer je največja tudi konkurenca, so bili v minuli sezoni presenetljivo dobri. Nogometaši Krasa Repen so se tretjič vrnili v državno ligo D, Jadran je po dolgih letih spet prestopil prag državne lige B, združena ekipa odbojkarjev Olympie, Vala in Soče se je že v prvem letu svojega obstoja v državni ligi B pridružila Slogi Tabor, ki se je v njej že utrdila. K temu je treba dodati še vrsto napredovanj na deželni ravni, med temi napredovanje nogometašev Vesne, ki svojo uspešnost že zelo vidno »podaljšujejo« v novi sezoni elitne lige. Čeprav so si »zgodbe« o teh uspehih med sabo zelo različne in stanje morda tudi ni tako trdno in zakoličeno kot se danes zdi, lahko trdimo, da že dosegajo ali celo presegajo meje, ki jih lahko objektivno premore takšna skupnost, kakršna je naša. Posebn,o ker za tolikšne potrebe nimamo ustrezno dovolj širokih mladinskih sektorjev. Vse drugače, tako se zdi, je zdaj v vrhu lokalnega italijanskega športnega sveta. Njegov potencial je, kajpak, sorazmerno bistveno večji, a so rezultati slabi. Stebri tržaškega in goriškega športa so zdaj le še bled spomin. Na (relativno) visoki ravni obstaja le še tržaški košarkarski klub (liga A2 Gold): pametno voden, a finančno slabokrven. A za njim že stoji Jadran. Nogomet je s Triestino in Pro Gorizio zašel v slepo ulico, v Trstu so v težavah tudi amaterske nogometne postojanke. Legendarna Ponziana se je letos celo izpisala iz lige. Juventina je tako v goriški občini po rezultatih na članski ravni klub številka ena, Vesna pa v tržaški klub številka dva. Moška odbojka na Goriškem že leta govori samo slovensko, na Tržaškem je Sloga zgled za druge, ki stopicajo na mestu. Kako je to mogoče? Kar zadeva poklicni šport, tega je odpihnila gospodarska kriza. Kar zadeva amaterskega so razlogi tudi drugačni. Izpostavil bi vaško dimenzijo našega športa, ki v tem primeru pomeni prednost. Medtem ko so postale mestne četrti, nekdaj organizirane skoraj kot vasi, zdaj neprepoznavni aglomerati, ljudje (tudi Slovenci) pa se med sabo niti ne poznajo, je identifikacijski faktor na vaseh še vedno močan in klubom nudi ustrezno zaledje. Svojo vlogo marsikje odigrava tudi narodnostni naboj, »manjšinski sistem« pa deluje v športu boljše kot na drugih področjih, ker ga ne bremenijo ideološke delitve. Vaška dimenzija je hkrati lahko tudi zaviralni faktor, ko gre za uveljavitev skupnih projektov višje ravni. A je to že druga zgodba. 284 Torek, 14. oktobra 2014 AKTUALNOSTI, MNENJA, RUBRIKE Bor vs. Breg Zbrali smo podatke derbijev med Borom Radensko in Bregom, ki sta jih ekipi odigrali od sezone 2009/10 do danes v deželni ligi C. Preverili smo, kdo je bil v teh letih najboljši strelec v medsebojnih obračunih in kdo je največkrat nastopil. Po-polen statistični pregled lahko preverite na www.pri-morski.eu. t¡5 140 0 1 120 100 BO 60 _ 40 o ~ 20