^fiotovS"3 UlO LXI1. JteV. BE. U UuMjonl, v tori* 16 aprila 1929. Ceno Din V Izhaja vsak dan popolđnc, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dosovoru. Inscratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopbi se oe vračajo. — Naše tektonske številke so: 3122, 3123, 3124» 3125 in 312§. Nezaslišane klevete laškega časo- pisja proti Jugoslaviji Za holandskim zidom Heineom se je pojavil sedaj rimski gospod doktor Virginio Gayda - Bedasto izmišljeni „dokumenti" o roparskih pri-pravah Jugoslavije - Ogorčenje po vsej Jugoslaviji - Energičen vladni demanti - Posvetovanje zunanjega ministra z diplomati - Nihce v Evropi ne veruje laškim bajkam — Beograd. 16. aprila. Glede na napade italijanskega tiska proti naši 'državi, zlasti pa glede na napade oficielncga »Giornale d' Italia < je izdalo zunanjc ministrstvo naslednji uradni komunikc: »Giornale d* Italia« z dne 14, t. ni. je publiciral s podpisom svojega tržaškega dopisnika Virginia Gayde nekak dokument, v katerem trdi, da je avtentičen in v katerem oštro napada našo državo zaradi vojnih pri-Prav s pomocjo nekakih komitskih organizaciju Kraljevska vlada se čuti prisiljeno, izjaviti, da je publicirani dokument od začetka do konca lažniv in izmišljen. Podrobnosti iz objavljenega dokumenta so tako brez-miselne in vojaško neizvedljive. da se že v tem očitno kaže neresničnost in neresnost tega dokumenta. Omeniti je se dejstvo, znano tuđi našim za veznikom in nasprotnikom iz velike vojne, da je naša vojska v vojni vedno lojalna in da z najvišjirni vojaškimi vrlinami odgovarja svojim dolžnostim.« — Rim, 16. aprila. :,Giornale d' Italia je objavil dne 14. t. m. pod celo-stranskimi bombastični ini naslovi neza-sHšane napade na Jugoslavijo, dolžeč jo, da pripravlja vojno proti Italiji, da vzdržuje ne samo na jugoslovenskem, marveč tuđi na italijanskein ozemlju tajne bande, ki so podrejene direktno ministrskemu svetu in glavnemu gene-ralnemu štabu v Beogradu in ki imajo nalog, ubijati, požigafi, zastrupljati studence, izzivati nemire in rušiti faši-stični režim. Te napade sa ponatisnili tuđi ostali listi, tako da je vsa Italija preplavljena od šonje proti Jugoslaviji. Strah in razburjenje v Italiji - glavni odmev te senzacije — Milan. lb. aprila. Ym tukaisnji listi ohširno ponatiskujejo senzacijonal-na razkritja- ^Giornale d* Italias< o vojnih pripravan Jugoslavije in jim pri-pisujejo seveda veliko važnost. Pišejo ćelo o veliki napetosti med Italiju in Jugoslavijo. Pisava italiianskega tiska je vzbudila v vsei Italiji, zlasti pa v obmejnih pokrajinah velikansko raz-burjenje, v notranjosti Italije pa je napravila zlasti v gospodarskih krogih naravnost poražen vtts. Javno se sicer nihče ne upa uastopiti, skrivaj pa neprestano hujskanje na vojno proti Jugoslaviji in ostalim sosednim državam vse obsoja. Italijanske oblasti so zadnje dni zelo pooštrile nadzorstvo nad sum-Ijivimi elementi in samo v Milanu je bilo tekom včerajšnjega dne aretiramli nad iO ljudi pod obtožbo, da rovariio proti režimu in širijo nezadovoljstvo. Tuđi iz drugih mest poročajo, da se vrše zopet aretacije kar na debelo. Diplomatski poseti v zunanjem ministarstvu Tekom dopoldneva so posetili dr. Kumanudija vsi beograjski diplomati. — Sestanek z Italija nskim poslanikom Gallijem. — Beograd, 1(>. aprila. Nenadni afront Italije proti Jugoslaviji v trenutku, ko je vse kazalo na to, da se dela na obeh straneh z iskreno voljo za zbližanie, je zelo presenetil vse beograjske diplomatske kroge. Tekom današnjega dne so vsi pri naši vladi akreditirani zastopniki tujih držav posetlli zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija« da se pri njem informirajo o tej zadevi. Dr. Kumanudi je pri tej priliki obvestil vse beograjske poslanike, da so vse te vesti docela izmišljene in brez vsake podlage s pristavkom, da mora tako postopanje zelo o te ž kočiti medseboine odnošaje. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da je dr. Kumanudi povabil italijanskega poslanika g. Gallija k sebi ter imel ž njim dolgo-trajni razgovor. V Beogradu preso ja jo situacijo mirno in hladno — Beograd, 16. aprila. Napadi ita-Hjafiskega tiska, kj ima že po notranji uredirvj Italije nekak polu radni značaj, so izzvali v vseh tukajšnjih krogih veliko začtidenje tem boli, ker je splosno znano, da so se baš v zadnjem času vršJfi na inicijativo Italije razgovori glede obnove pogajanj za sklenttev priiateljskega pakta. Ni treba še posebej naglašati, da so vse vesti italijan-^kega tiska o nekak em oboroževanju *n vojnih pripravan Jugoslavije proti Italiji od začetka do konca izmišljene najnovejso kampanjo. Vajeni smo že, da vsako leto spo-inlad:, ko se pričenja tujsko-prometna sezona, navali na nas, da bi odvrnilo med-narodni svet od našega Primorja in pri vabilo tujce v svoja kopališča in Ietovišča, ki se vedoio bolj praznijo. Mučno se opaža, da je pričela kampanja proti Jugoslaviji v trenutku, ko se Tmvdl italijanski tajnik za zujanje zadeve Grand-i v Albaniii, kakor da bi se ho-telo prikriti temne nacrte Plazovi v Italiji — Rim, 15. aprila. V gornji Italiji sta se pripetili vćeraj dve težki nesreč:. V dolini reke Aosta se je v blizini istoimenskesa kraja odtrga! s hriba 15<) m širok plaz ter zasul večio naselbino. Stiri hiše so popol-noma izginile. K sreči stanovalci nišo bili doma, ker so odgnali bas včeraj zjirtraj črede na planinske pašnlke. Po dosedanjih ugotovitvah ie zahtevala katastrofa 10 č!o-veških žrtev. Druga nesreća se je pripetila v blizini Molvcna, kjer je plaz odtrgal cesto, tako da je prekinjen ves promet. Politični pretepi v Avstriji Knittelfeld, 15. aprila d. Pri obitod-u bojnih organizaci.t po kttit;teTie!dsikih uiicah je priilo do iponovnih spopadov med nacžjofl-alist: in socria-I.}sti. V teh pretep-ili ic bMo ranjenih šes>t naoijo-nali-slov in socijaiEsiiCHV, edeo racd njimi toliko ttđfoo, da so st morala poej>elia^i v bolmoo. Manjšinjske spomenice Male antanfe —- Žeaeva, 15. aprila. Zastopniki Male antante, Poljske in Grške so izročiJi vsak posebej tajništvu Društva narodov spomenice o inanjšinskem vpraJanju, ki pa se stase enako. Odbor trojice bo v teh spome-nicah razpravljal na svoji seli v Londotu, nakar bo v začetku i unija poročal Svetu Društva narodov na se;: v Madridu. Nov skof v Dubrovniku — Split, 16. aprila. Za škcfa v Dubrovniku je imenovan moasgr. dr. Joeip Carević, kanonik - župnik katedralne cerkve v Splitu, rojen 16. februarja 1883. Mehiški upor zadušen — Newyork. Ih .aprib. Po vesteh z mehikanske tneje se more smatrati, da je vstaja popolnoma zatrta. Po vzgledu generala Manzoa sta prešla na ameiisko ozem-Ije tuđi generala Villareal in Madeiro. Ob-enem poroča mehikanski konzul v Nogale-su predsedniku Callesu, da sta generala Manzo :n Barant ponudila kapitulacijo vseh svojih preostalih čet pod pogojem, da ne bo nihče kaznovan. Mehikanska vlada je to ponudbo odklonila od generalov, naj se prostovoljno prijavita scmIIŠču. SoTJeti izdali zakon o verah Moskva, 15. aprila s. Mada notranje Rusije ;e fedala zakon, ki ureja pra\-na pcložaj veTskih foorporaeij v natraoji Rnsif:. Po novem zakocu se tnCHrajo verska udružen-;a prijaviti ter ne velja jo kot jmn-dion« osebe. CiospodaTsko ali fcuJturao đelo, ki ni v ole\-:ni verskegra kulta, je prepovredaiio. Požar v korejski šoK Tekio, 15. aprila, a. V mesran^ki soli v Čemulpu je izbruhnil sredi pouka požar. Med šolarji je nastala velika panika, v ka-teri je bilo nekaj učencev do smrti pohojo-nih, docim je zgorelo v razredu, kjer se jo ogenj začel, 11 deckov. Polejr tesra je Se 24 otrok težko opečenih ter se bori većina iz-med njih ? pmrfrjo, kakor tuđi trije učitelji Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.S6, Berlin 13.485 — 13.515 (13.50), Bruselj 7.906$. Budimpešta 9.90 — 9.93 (9.915), Curili 1094.4 — 10^7.4 (1095.9), Dunaj 7.9806 — 8.0106 (7.9956). London 276 — 276.80 (276.40), Newyork 56.82, Pariz 221.44 — 223.44 (222.44). Praga 16S.10 — 168.90 (16S.50), Trst 297.22 — 299.22 (298.22). Efekti: Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 123 den.. Praštediona 850 den.. Kreditni 170 den., Vevče 120 den.. Ruše 250 — 250. Stavbna 50 den., £ešir 105 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.56. Berl:n \3.5>\ I Amsterdam 22.86, Budimpešta 9.915, iMilan 29Š22. London 276.40, Pariz 222.44. Praga 1G8.5O, Curin 1095.9. IVOZEMSKA BORZA. Curih- Beograd 9.125. Duna] 72.98. Budimpešta 90.55, London 252225. New vork 519^6, Pariz 30.30, Milan 2720, Frasa i 15^75. . ^„- - - —' — - - - - i * Kako dolgo bo fara jal sedanji režim Parlamentarni režim bo obnovljen še le potem, ko bo prerojc-na vsa država in odstranjene posledice politično • strankarskih borb iz dobe prejšnjih režimov. Zujjreb, 16. aprila. Današnje »Novosti« objavljajo na ćelu lista z označ-bo >od poučene strani.< naslednjo vest i/ Beograda: »X razliju ih krosih se postavljajo vprašanja o trajanju sedanjesa režima. Ta vprašanja se postavljalo po običaju iz časa pred 6. januarjem, ko so se režimi pogosto menjali in ko so se pri posta vit vi kakega režima priveli od političnih nasprotnikov šteti dnevi, kdaj se bo uma kn i I. Vsa politika je obstojala v medsebo.inem podiranju režimov in ustvarjaniu take parlamentarne situacije, ki bi mogla dovesti do i/premein-be. Kar se tiče trajanja sedanjega režima, je treba imeti v mislili, da je odvi-sen in ome jen od svojih nalog oziroma od rešitve teh nalog. V vrvenju dnevne-sa življenja se ie skorai pozabito na manifest kralia in na manifestacije vlade in njenega predsednika, ki so odkrito pokazale prave intencije sedanjega režima In vse sedanje vlade. Te intencije celotnega sedanjega režima z ozirom na manifest kralja in manifestacije vlade so naslednje: u\edba popolne ravnopravnosti v državi in ustvaritev čvrstega prepričanja v vsa- kem dr/ii\ ljanu, da ie U popolna ravaS« pravnost v resnici tuđi nastopila. 7 a tem ustvaritev edinstvenc drža>e / edin-stvenim čuvstvovanjem in v državljanih \dan<»t naprum dr/:'\i kot celuti. Wcr je treba >se, War ie do^ej delilo po>a-me/ne pokrajine in posame/ni*e. Odstraniti in ust\ariti p«»P(jIiK>ma nove po-goje za grupacijo ljudi na podlagi eOin-stva države in naroda ter za vedno pre-preČiti, di ne bn niti senca /la, ki je bilo v preteklosti, obnovita v hodoeno. sti. Pri tem Ie sev eda treba Preurediti državo, da bo funkcionirala v >plošn<> zadovoljstvo vseh državljanov. Dokler pa se to ne bo zgodilo, bo traial sedanil režim. Ker bo ta ogromna in veličastna naloga izvršena, bo sklicana ustavotvorna skup>čina. uveljavliena nova ustava in uneden. kakor je krali uaglasil v svojem manifestu, parlamentarni režim. Se-danji režim je režim reakcije na vse strahovite pretekle režime, ki so državo in narod gnali v prepad in ko to p<>sa-mezniki trpeli od prav nebr/danih strankarskih orgij. Ra/ume se, d^ /ahieva ta veličastna naloga nadčK>ve&ke napore v defu in vsekakor dolgo dobo Časa.« Spor med beograjskimiin prečanskimi hisnimi posestniki Beograjčani zahtevajo zase v novem stanovanjskem zakonu posebne privilegije, čemur pa se ostali protivijo. — Zagreb, 16. aprila. »Narodna Po= li tika« poroča iz Beograda, da je došlo do nesoglasja med ljubijanskimi in za* grebškimi hišnimi posestniki na cni strani ter beograjskimi na drugi strani. Beograjski hišni lastniki zahtevajo, naj se v novi stanovanjski zakon sprejme posebna določba. ki bi predvsem šči* tila beograjske hišne lastnikc. dočim zagrebški in ljubljanski hišni lastniki povdarjajo, da bi bili od takc določhe prizadeti, ker so došli do svojega ka« pitala pod mnogo tezjimi pokoji, vslrd česar bi bilo nepravično posebei za« ščiriti beograjske hišne lastnike, tem-bolj, ker so ie doslej vživali posebne privilegije. To pi bi tuđi ne bilo v skladu z intencijami vlade, ki hoće nt vseh poljih uvesti cnakopravnost. Reski junak obtožen zaradi ropa Zanimiv proces proti Gabriellu D' Annunziu pred turinskim apelacijskim sodiščem — L«nd«nT 16. aprila. >Daily HeraMt poroda, da se bo prihodnje dni vršila proe\e potem, ko jira j*» kapitau i/.pla^al 7 Oružba pa s^e }** branila i-l.it*\i1j /ahtevnno vtioto, ker je 1)' Anunnzio l/pov^dal. Aa ]• to storil v interesu domovina, ker bi >ir*»r ne mo*jel držati Uek^. l'akrat jt» bila «.!(■ t uvedena nabiralua akcija, ki (>a i*» dala >u-mo tisoč funtov. ki jih j? nekdo uporakil zase ob priliki volilne a^iUiriif. Z;i raipravu vlada v vseh pravnih krogih veliko rani inaoje, proces pa ima ttidi pikantiio polituro ozadje. Trocki se naseli na Prinčevih otokih Dovoljenje za naselitev v Ncmčiii je preprečil Čičerin. — Tro cki ostane v Turčtji in bo pisal sporni ne. — Berlin, 16. aprila. Čičerin, ki se že dolgo mudi \> Semčiji na zdravljenju, je posetil pred svojim odhodom drja. Stresamanna. I" zvezi $ tem poročajo listi, da Trockemu še vedno ni bilo službeno sporočeno \* Carigrad, da niu Semčija ne dovoli naselitve v Semčiji niti za dobo zdravljenja. Privatno mu je to znano od trenutka, ko je pad!a odločitev. ve pa tuđi, da je sovjct&k* vlada nastopila proti temu, da bi se Trocki nastanil v \emčiji, ker bi bil preveč blizu sovjetski Rusiji in bi // moge! zato preveč škodovati. Trocki se bo nastanil z dovoljenjem turske vlade na Prinče\ih otokih v Bosporu kjer bo pisal svoje spomine. Dr Tuka bo obtožen veleizdaje Tukova afera zavzema vedno večji obsed. — Nova obremenil-na razkritja proti dr. Tukovim tovarisem. .— Praga. l*x aprila. Afera dr. Tuke. o kateri se ie zdelo. da se že pozablji in da izginja v meglah zavlačevanja in abolicije, je ponovno izbruhnila na dan. Vsi listi se bavijo z najnoveišlmi odkritji preikave, naj-več pa z obtožbami vohunstva v velikem slosu. vNarodny Listyc pišejo, da so hišne preiskave pri soobtoženih tovariših dr. Tuke, zlati pri madžarskih poslancih in v ma- džarskih uredništ\iti odknle takšne Joku-mente iz dunajskih arliivov, da mora \ /hujati začudenje, kako so mogli tuji dr"j\ i akti največjeza pomena priti v posevt teli privatnikov. Na podlagi teh dokument >. bodo dr Tuka in njegovi tovarili obto^cnt. zlasti zaradi vohunstva in dogovarjmh i neprijatelji države. Makulaturni papir kg š Din 4- prodaia uprav« MSlov. NarodaM Stran 2 »SCOVENSKT NAROD, dne 16. aprila 1929. Stev 86 Podpolkovnik Turudija o dogodkih v Afganistanu Razgovor z znanim vojašlrim »t rakovu jakom, ki je med svetov-no vojno z velikim uspehom branil strategični ključ soSke fronte Banjsko visoko planoto. Podpolkovnik v uok. Turudija, o katcrem smo pred kratkim poročali, da se je udcležil 185 bitk, je dovolil našemu uredniku naslednji razgovor: — Kaj mislite o do«odkih v Afganistanu? — Gre za staro rivaliteto med Anglijo in Rusijo v obinejnili severoindijskih pro-vincah Afzanistan, Belučistan in končno Perziji. Pred 20. leti, ko so bile za Anglijo bolj ugodne razmere ko sedaj, je imela Rusija 1 eeno važno stratesično in politično točko za upad — Pamirsko visoko planoto (4500 m). Tam so se Rusi in Angleži več desetleti.i sovražno gledali, vedrio pripravljeni na boj, ker bi od tam Rusi lahko vdrli v Indijo ali Angleži v ruski Turkestan. Krvave iiotranje boje v Afganistanu spremljajo z velikim interesom Rusi in Angleži. Afganistan je za vojaške operacije mnogo več-je važnosti kot Pamirska visoka planota, ker le teren tam mnoso širši in pota za vojsko boli ugodna, /lasti pot iz Induske gornje doline preko gorovja v nizino okoli Kabula In od tu v dolino ruske in afganske reke Aniurdarja in Sirdarja. Ce bi se razsirili nemiri še ćez Belučistan, potem bi imelo to nedosežite posledke za odnošaje med Ru-sijo in augleškimi kolonijami na Daljncm vzhodu. Pomislimo samo, da je do sedaj ob-vladal ansleški premoć stoletja ves svet in vsa morja. Kaj bi bilo, će bi na Indijski ocean došla ruska nafta v svetovno proti-konkureuco angleškemu premogu! Znano je, da je nafta mnogo cenejša od ansleške-ga premoga. (Opozarjamo na zemljevid A^ije, pred-vsem na zemljevid ungleškili kolonij. Tur-čija, k> je z Rusijo v prijateljskih stikih, sigurno ne bo inima, ker je glavni dcl Mezopotamije s petrolejskim! vreki v rokaii An&lezev m je Turčija, kukor znano, izgubila po vojni s\oie najlcpše in najbogatejše province v Vzhodni Aziji in še pol Arabije. Perzija i? nedavno skleniia z Rusijo prijateljsko trgovinsko pogodbu za sedem let. Ista država je naklonjena Amanullahu, ki lioče udušiti ustaše, protežirane po Angliji. Položaj b' hil za Anglc/e posebno nevaren, če bf se pridružili angleškim neprijateljem se Kitajci ,ki so jim Angleži povzročili mc-švansko vojnu, da ne priđe do ujedinjenja Kitaj.ike. kar bi bilo proti uiigleskim interesom. Ne pozabimo na važnost veletrgov-skega vzliodno-azijskega pri^tanišča Hon-kong, du ne omeujamo drugih luk, iz ku-terih je Angliia stoletia izvažala zlato. — Opomba ured.) — Kaj pravite u bojih v Mchiki? — To so dolzoletne zadeve severoame-riški držav, ki bi hotele dovršiti Panameri-ko. Videti je, da pomazajo Zedinjene države ustaSem in vladi, da bi si olajšale svoj po-sel. Sicer pa o tem drueič kaj več. —k. l>odi>ctko\nik 'l'utudija -- Prednju Indiju^ Afganistan in Belučistan, kjer je sedaj osre> dotočena vsa pozornost Angleiev in Rusov pri njihovi borbi za vpHv v Aziji. Rusi si očit no prizadevajo, da dospejo do Arab* skegu niorja, kjer bi se utrdili in ogražali Angleže v Indiji. Priprave za kongres Mednarodne trgovske zbornice Danes prispo v Ljubijano odbor niki nacijonalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice iz vseh krajev države Ljubljana. 16. aprila. Jutri ob io. <]ofu»tdue t»e bo vršila v {>n»-sturih Zborni«*** TOI »eja uaiijonalne^ja ml-bora M^dnarodiip trgovske zbornice. Odbor-niki-prtMNedniki in delonui lujniki «_'Oipo-• larekih zborim- i/ Zagrebu, Beograda, Splita, Nov. j>ada, Vojikega Bečkereka in Skop-l.(H, prispo tekom današnjega dne v Ljub-ljauo. Kakor /.naiio, je sklii'al a«»jo prelstM-nik ljubljanske zbornice TOI g. Ivan J e-I a č i n ml. po na roči!u pred*«*dnika iuu*io-riMlrif'VM ih I bora 7.urianj»hu>i niini-tra dr. Yo-m M ;t i i 11 k o v i (• a, Ui želi, da •• ueoLjgl.i^i;; itn-d |;oiipi-»l-neditikoraa veleindu^t^ijall:eni y. Arkom in g. Vaso Jovan ovićem poravna cke de-lavM#ti. Oiajšati ima ixmenjavo blaga med narodi, realizirati harmonično eoglasnost v vseh mednarodnih vprašanjih, ki se tic^jo trgovine, financ i u industrije, prispevati k napredku in k viuirževanju miru s pospe-ševanjem prisrenih odnošajev ined pripud-niki različnib držav in s pospeševanjem 6o-delovanja poslovnih ljudi in organizacij, ki delujejo za razvoj, trgovine, financ in industrije. Nadalje sklicuje Mednarodna trki iborniri, osuovati ii prijavljenih in sprejetih elaaor *ar*dni odbori, ▼ katerih me raj« biti la-topane vse jeo^podaritke fttroke in to po načinu. Li najbolj ustreia rMm^ram r H*ti#Mi tlri&vi. Nacijonalni odbor ninia samo dolinaijti, -rejo postati industrijske, trgovs'kc in fi-nančne korporacije, individualni pa posa-BMcniki, tvrdite, zasebf-i za\>xli in družtc Naša zbornica za trgovino obrt in industrijo je bila sprejeta za aktivnega člana im seji 6. februam 1925. Aktivna elana sta še Zveza industrijcev na sloveirskem ozemliu in Zveza sremijev in zadrnc za Slovenijo v Ljubljani. Kot itidividualen član se je v Sloveniji doslej prijavila in b:!a sprejc-u samo LiuMJanska kreditna banka. >evi!o članov v drugih pokrajinah, zlasti v okolišu zagrebške zbornice, je precejšnje in neobhodno potrebio bi bilo, da se posveti tej velevažni mednarodni ustanovi tuđi pri na> \«čia pozornost in da se število CUnov pomnoži, da bi se moglo v čim izdatnei^i meri posl'.i-žcvati li odlične gospodarske insiitucije in ua bi bi mogli po njei uvoljavki n«*šc i»o-^podarske zahteve. Predstavljamo odlične predstavnike gospodarske strofe na slovenskili tleh in jim /eh'ino v delu za pov/disfo našeut ao^po-darstva čim več uspe ha. Nove ljubavne senzacije slovenske filmske zvezde Ite Rine Famozen članek Ijublfanskega dopisnika »Vremena« o vroči ljubezni Ite Rine in nevarnosti, ki preti od te strani nieni slavi Včerajšnje beograjsko »Vreme« objavila pod srorenjim naslovom dopis iz Ljubljane rzpod peresa. Iji>bljarts"vC2:a dopisniku O. G. Ambroza, Ivi se je s palnhn imeno:r tildi podpisal. Clanek je tako zanimiv, dj si ne moromo kaj, da sa ne bi prioćili doslovno in v celoti s sliko Ite Rine. ker Ani-brožev članek poživlja in istotako slfkj naše filmske i^ralke. Ambrožev senzacijo-nalen članek je da. ti ran s 13. aprilom, objavljen je bil pa 15, aprila. Pripomniti je treba, da po t>r;ivos4a\ -nem ko!edarju pade 1. apri! na naš 14. april, Ali gre za aprilsko šalo na račun naše I:e Rine? Ljubljanski novina ni so začeli sami će-lati senzacije, začenja Ambrožev članek. G. Ambroz je ohtel na>brž reci »ljubljanski do-pisniV »Vremena< dela sam senzacije«, p;i se »ljubljanski novinarji« bolje sliSi. Ta\oi nato začne popiso\rati avto:nobi!sko nesre-Čo Ite Rme, o kateri je pred dnevi že podrobno poročal v »Vremenu«. Po a\:omo-bilski nesreći Ite Rine, nadaljuie s:. Ambroz, pri kateri se je težko poskodoval slovenski šampijon tenisa Miron Blehveis in dobil težke notranje poškodbe in katerega stanje je še vedno ties:ot je imel čast pozdraviti zadnje dni že nekolikokrat na ulici. Ker ha Rma nikoli ni hodila v liujbljansko druž'bo, se tuđi ni mojjla uinak-r.iti vi nje. Pač pa ie ni več videti v druib; l.iu'bljan^kesa dopisni'ka A're-nena^. Zakaj. je dopisnik sarn pojasuil v dolsrem članku pred tedni v »Novostih", ko ie napravil senzacijo z Itino sliko. Mnosri so mis-lili, da se ie vrnila na Du-n:^j, pravi nadalje p sec, kjer je aneažira-na pri Sacha filmu. To tajinstveno veden:e Ite Rine je bJ povod |ii?bliansk;m uoviiiar-jem, da so se resno zanimali za nio in skle-nili so dojmati Taz-loge. zaradi katerih se ie Ita Rina tako dolgo zadržala v Ljtihljani. Prefskovanic novinarjev je dovedlo do sci-zacijonalnih od-kritij. V svoji vili v dalini Rož uživa idilo, kakršno je mosroče videtl samo v fttmu. Ita Rina bo gotovo vesela, ?\o bo od i. dopisnika zvedela, da so se ljubljanski novinarji krvavo zanimali za njeno zagonetno in tajinstveno usodo. Gotovo pa ne bo u/i-ljcna, da so se pri tem posluievali diskre:-nih merod. s katerimi so prišli na s*Ied »seiu zacijonalnim odkritjem«. Slovenski filmski zvezdi se ie pripetilo, kar se pripeti \"sakemu dekletu. nadali u :c dopisnik »Vremena«. Strašno se ie zaliuhi-la v nekega zelo slmpatič-neffa ml ade ni ča. Ta mladenič g. S. S. (Savo Sancin?) je ugleden član akademskesra šporrnega kluba Primorje. Ita Rina je stalno v njegovi družbi in ne stori ničesar brez niesrovega do-voljenja. Zaman so poskušali vsi njeni prijatelji in zlasti novinarji, s katerimi je bila vedno prijamna, da jo pregovore od te fatalne I.iubezni in ii svetujeio, da se vrne na vnt slave. Istotako so novinar« pretovar-jalj g. S. S\, da pusti Ito Rino. da gre po poti, kl ji je na*nenjena. To ie torej senzacijonalno odtkritje liub-lianskih novinarjev! Spoznali so. da je Ita Rina zablodila s fatalne poti filmske igralke na še fatalnejšo po-t ljubezni. Toda I:a Rina, ti si narodova. si ponos domovine. Zato so novinarji dolini, da te spravijo na pravo pot. In ;i nepridiprav £. S. S., ti si izđa.ia-Kc domovine, usrabil ii nam zvezdo, da ječi v sponah prve ljubezni. v katero si jo zapletel. Mi ti za sedaj še svetujemo, pusti Ito Rino pri miru, če to ne l>o zaleglo pa aitf biks«. Razumete. z. S, S.? Pojasnila ortopedskega zavoda Atena z oairoin na poročilo o driavui j)olikliniki v >Slov. Narodu? it. 84 zlasli uvHbi in ureditvi Solske ortopedske ielovadniro v Ljubljani. Plačilne obve/e v ortopedskem uvodu Atena «o tako urejene, da }e tavorf prUt«p«B tuđi uajro>»rišim *Ujein in iln danes ni bil ravrnjen nob*n po«am**/^!i slučaj pro«ilca. Atena ;,e izvojevala pri raznih zavarovalnih uradili, tako pri Okrož-nem uradu za "tava rovan ie delavrev, Trjjov-ski bolni&ki podporni blagajni, l>ir«kt-iji državnih leleznir v Ljubljani itd., da s> iz-pla^uje vsem Članom ludi ia ortopedsko zdravljenje potrebne takse, kar omo'joča najiiršim slojem dostop v njen lavod. lMa-čilni tarifi v wvodu so iloločeui r» tdrav-niški xbornui in je morale društvo »anje pristati. Polne takpe plačujejo torej le oni, ki nišo velanjeni v nobeni podporni lataro-valni organizaciji in eo v takeni socijalnim položaju, da »o placila zinožni. Poniaujklji-vost zavoda so laenkrat 1« za^ilni prostor i. Ortopedsko telovadnico v Okroinem unnlu bi bil viel na^ 5wvoi, ki naj posjiešijo. tla dobi naš zavod vsem zahtevani in prilik-iin od^ovarjajoči novi krov bodisi v bokem domu v Ljubljani. Zavod bi iroel po«»ben o«ldel^k za zdravljenje mladin«, kar je v praktič- luni {toalovanju mlatliuskega »krtw*lva posebne važnosti. StatistiTen od*to*ek o na-pakah o drži in okostju pri naii deci -taht«-va nujno ureditev ra/iner. Pripomniti bi bilo še nekaj. Za usp^h ortopedskega zđravljenja je ]H>trebno č«** i ti potrpljeuja. Mnopi faktorji credo pa preko tega momenta in mislijo, Ja je vainri^e. ie izplačaj za kratko doba ^tevilčno niu*>-gim osebajii poiiporo, kakor pa 1a jili 'ip kaj r«*snično oz-dravijo. V tej tovki ^e kr'-iajo naša [Kita in zato beleiinio ninojjo ^'u-cajev, katere z*1ravi At<»na Jalje m& l**tn« &tr««k«. akoravno bi spadali v Uolor^ito planino kategorijo. — Ta.tnislv » Atfia. Dan nesreč v Kranju Kran.i. l-t fa*al*»n. l'ripotilo se je voč teikili ii^r^-, o.i tefa t-elo «»na s siiirtniiii i&idoni. Dve teiki u«**reci sta >e pripetili v jugočeški teluitilni tovarni. Po-poMne se je v tovarni na delavt-a Ivana Skumovva zrušil težak betonski >trop. Stomaku je -skoro |X'4>uhionui tinečkalo lilavo. kijub temu je bil pa š.^ žjv. Tovarila je t»>-lefonično obvestila o n**sreči rešilno postajo v Ljubljani in rešilni avto j** takoj kreni I v Kran.i. Na povratku pa j^ imel reštlni avto v ient Viitu rnanjši defekt in teiko i^-njenega Skumovva »o morali naložiti i.a drug a\t". I'akoj po prevozu v bolnico .je, pa siromak umri. Pokojni Sukmov#e je bil star 37 let. Popoldne so v bolnivo prepel ah tuđi de-•avko Katarino Jenko, zapos'eno v »Jugo-če>ki«. Pri deki jo je zagrabi! s:roi za de*n© roko in jo težko poskodoval. — Z istim vlakom je bi! prepeljan tud. M'^avničar Anton Bradaška, ki jo je puteno sktfpil pri preteku. V Scnčuriu pn Kranju c b.\* \ nedelio birma. Kot po ruv^Ji so td dokodek zopet proslavih s tr^diciionalaim strcljanjein t •ncžnarii. Pri sTrel^ani-u je bi tefko pov%o-doviMi 24:etni delavec Ivan PiSaT iz SenČur-ja. Tcateresa so moru! prepeluti v 'jubli^n-sko bolnico. KOLEDAE Danes: lorek, 1«. aprila 19*J9; Lat^hra-ni: Ben. Jos ; pravonUvni: 3 marra, Nik^t. DANAŠNJE miKFDUVK. tirama: /era: Salome. C. Kino Matira: Neoieaj^n »oprog. Kiiij Ideal: (> t-lovek ne #me ljubiti. DEZl'RNE LEKAENE L>aue>: l'itt-oli, hunajska r^M.i. Bakj;ćič, Sv. Jakoba trg. — Dm»tt« >^^^4lc v Ljubljani nam mja vseni elanom in pri.iMtp|j«.Mii. da >*» vr>i v «oboto 10. t. m. v ftaloiiu pri Levu »kiopti*:-no predavanje » hrat*ki r«lj%ki. G. ri^tia-felj Karl M a h k <» t ;■» nam ho prikazi in pojasuj'vtI u^jiep»»- (oi-ke — mtftta in druge pokrajine Poljak** — N# *tt»«dite *• tepe prilike, ihl*»lr?,it»- #♦■■ vni teffa w\f> /a»n-mi\''jra pre«iavan,U», kjor bo*\r imeli priliko videti naio pr»»kr;ko Potjtko. V*top proft, Prič^^k «>b |hv| 9 uri iv#»c*»r. l)dbor. -41 rt (Presveta 9\cr\iv fiaiiv* s^ Dj-rJt« >Icod->r n Coin;>.«. k; 'tr § &raridfu wcds'M m «wv)jji)'k.riit j»rtifkuietii.n.i *i*u»c;;a-" rabaval« obi:.nstvo :cm ho-Ir, Ver im« g. ^ ■ :k» :■• \T*:mj vloir-v. M- -.n- i'-A\"? v'oftt- >c. .»rali g%. tt\tw>n\i. KraV, L\-,r n l^.ar. — V ojvtr«««* p*cJ>'ava »Opofii ' . . k..^a«. !*o!b4 h"**« i* >nr«ijU f. 1 - ; -rZ*\t &vacn<* :n tn 1 >' n v«l;x \e!H. - -jkovI. Tud' o>r«-' >■ ' < : w. Castna in potkivllni prt4*ta\a 1. Zvoni* mlr\* Kocuza. I'ređ 'dhoik.jii v Prago se bo jvo%!ovi' odi'ični Č!*n l.i'ufcHii^H^kc dr^me g. £.vo~ mmst B»goa «4 **hti* < Siu^tvj. « p«*W>v<;*»o pfW»-*vo v aoitf 4me 21. t. m. Ha vo *>rtd->U\<> v'i»ji.-*T^*i» vm9 p^njatiTje o4lii» tix >n.-j al>>n:iu * ,)c:;-' ,»rrastavo v torek dn« 1*. t. m. UpT'JBor.i sr v!;.hij»\* opera »Saloni*« m Sj*e1t««ov ba'f tVcd T^a-tmi vetmo* >t>i.. •Or#4 La&s*MtMr$.kl. 7a »' r "t 'l«Js* \ 7 z i'.'ć'Ccm k"T i - "*m '*. . ■ 1T. :. ni. Vika Pod*cor>Wa \ »Krosu > kredo*. \ soboto 2*\ t. ni. costn.ic \ liubl,ian>ki dr««-mi naža rojakinja in odlična čUnic-i 24j:Teb-škeca slcdali^ča ta. Vika Podmorska \- KU-bundovi priliublieri Kitai^ki n;ri Krog s kredo . Igrala bo glavno \ louo haitancc. ki io ie že pred leti / velikim nr>pcliom krcuaU v Zagrebu. Ostala /asedba običajna. Ceue normalne. Ker je zanimanje /a to predstavo i/redno veliko, opozariamo obćmst\o. du si vstopni^e pravoJasno nabavi odnosna rezervira. Tel. št. }MH<. Prihodnja premUera v ljubljanski dri- mi bo tekom priliodnieca redna m sucr drj-rruiuaci.iu stovitevia Parriereo\ -ev;a romana Bitka . Snov ie zaicta i/ rusko - iap«»nske pomorske voine in predvta\1i*i zagrireno borbo med belim in žoltim plemenom. V ciavnih \ los alt M»deluieio: j*-». AartCeva. ga. Mira Panilo\a. ^2. Skrbinšek. !c\ar. Lipali in Krali. Režijo ima u. Ciri! I>ebt\ec. SvC-nični osiuitki so delo r;. prof. N'avpotiča. Opo/arlamo na Iranco^ko kt*m«dik» »Pravkar i/iU>-. ki se itfr*« \( l.iuhlianski drami v sredo 17. t. m. /a 4l>oi!ente reda B. Abonenti red« A inu to v sredo 17. i. 111. ob po! JO. uri zvećer \p ljubljanski operi svojo predstavo. Ypri7ori se Leliarleva opereta »("irof LuksetnJntrškt« z jc. LKibt*»> Hi-Ćićem kot jiostorn \ naslovni vloci. Iz nolin^ke kronike l.}Ma>fIa«a. In. aprila Včera.i in daiies jc bilo ua policitf lirecei živahno. Arctiranih ie bi!o več ra/graiačtv in kalilcev noćne-ja miru, eden radi javntta naskilitva in rt>pa, tden radi tatvine, trhe komunisti. d\e vb^usi in Mariia Z.. ki i« u^ihmliena detomora. Prijavljenih je bilo tinJi več niaJii*«*! T^rvin. Taka ic bila delovodi; Antonu Me?« nariču \t. hjrake na Ze!en! pot i ukridciu ci na /niiska *suki!ja, \ rednu .** i> iJin, poši-neniu zvanicniku Antonu Mtgliču, itanujo-L-ernu na Kar!o\5-ki cesti, ie pa nekdo r. uvor:Sia oJncst! ilir- mlade «'cc, vrtdnt «»kol: .'»ij Uin. Slusu v Strojnih lovarn.th in livarnah Mak*> U. je tie-Javnu i>p«*iU da mi^iirVsi \ajcncw Artemio L. v dclavnict ba^rva Vo4c». Ovadil je to i^olici*i. ker se tnu ie tde*o varenćevo vočetie sunljivo. fant ie bil i«-s!:šan in je trdil. da je kolo last ntketa niegovega y .. <"* \z Vodmau. r*nHciji ie p^jlskaU 1 c* ^iia prijatelja, k: ni !m*l pojma o kolesu. Končiiu je i>rise1 L. t l»if« vu na dan rt ie prunal, da ie kol-o ukrasti iz kleti v &k(>4]i ulici. Kolo ie tast dr. Tumt. .NVadcja :atu izroči policija sodi&wU. VCcrui ic bi) aretiran Albcrt R., ki jt osumlicu tatvine a\tomobila ne\csa 'mh. liunsktfi;^ trgovca. Najvećii uljudnost. — - Kdu je Jiajbuli u.>udcn na *veiu? — ZivinKi/Jra\ nik, Vi »poz4rj^^f govedo. Pr#vkJno*<. — Kaj je ukreu;! zdravfiik J>roli blab*>krvno6)ti tvojih nioiganov? — PM i! jt vn*pr*i pđač«*!. "# *• Ta idila je portala predmet živih ko-nientarjev v Ljubljani, nadaljuje z. Ambroz, večinoma med mladini svetotn in mladce, v katere^a se je zaljubila .jelo filmska zvezda, je postal idol Uubljanskiti deklet. Moški i:a -^ledajo z oćittio ^avistjo. Lepim Ljulv ijanćankatn je postal ideal (nainreč ii. S. S.). ker je za ti je nierodajen okus hc Kine. To je idila! Ita Riua v svoii idilični vili v idilični Rožni dolini 1 idiličnim in simpatičnim famom - tiranom in diktatoriem. predmet Živahnih pomenkov po Ljubljani. Sedaj nam je jasno, zakaj Pepce ni bilo iz Zasreba v Ljubljane Ne. to bi bilo preveč, kar dve senzaciji v purgarski Ljubljani. Bela in Crna z\ezda, prva s simpatičnim fantom,drusa pa s cvičkom in kranjsko kloha-so. (1. S. S., mi smo vsi zeleni od zavisti! Zato, ker si nam vzel Ito Rino in ker si postal idol iu ideal vseh Liubljančank. Kar se pa Vašega okusa tiče, gdč. Ita Rina, bo-mo poskrbeli in ukrenili vse potrebno, da se bo zajezil njejja ugodni vpliv na naša de-kleta, kaiti sicer smo vsi iziiubljeni. Vobetja ras ne bo več pogledala, ker nas bo idol izpodrinil. Da bi jo vrnili filmu, v katerein je do-sejila že tako lepe uspehe. /aključuie gosp. dopisnik, so se združili nekateri prijatelji Ite Riiie. Ti z vsemi silami delajo na to, v velikih ^krbeh za njeno nadaljno filmsko karijero, da jo izvlečejo iz delikatne^a položaja. Zato so sklenili priti po nio z avtoino-bilom in jo odpcljati v ponedeliek W t. m. na kolodvor ter io spraviti v dnnaiski brzo-vlak. Novinarji so pa sklenili, da bodo avto spremljali v drusem avtoinobilti ter od blizu opazovalt to nenavadno ujirabljenje filmske zvezde. Istočasno je bilo poskrbljenu, da bo tuđi g. S. S. vplival 11a Ito Rino, da se vrne na pot slave. Tako bo Ljubljana priča prizora, ki se more dogoditi morda samo v HoHv\voodu. Tak je torej konec novinarske race o novih ljubavnih seuzacijah slovenske filmske zvezde Ite Rine. Dopisnik pravi o novih ljubavnih senzaeijah. kar da misliti, Ja ve še o starih ljubavnih senza-cijah Ite Rine. S temi bo postregel najbrz v času kislih kumaric in potem, ko homo Ito Rino -per Šub-^ poslali na Dunaj. Stev 86 »SUOVENSKI NAROD* Ashi<, s katerim se je pripeljalo 100 amrfeških tu-rittov, ki pomjejo po Sredozemsikein moriti. Danes j>rwpe v Split večja skupina netn-šk:h letoviščarjev. V neddjo so jprispdi v Spkt nemsfkn letovisčasii iz Leipzta in Frankfurta pod vodstvom profesorja Onrn-pca. Nemški Studenti ostaneio v i^plitu 20 dtii, ProciČevali bodo morsko floro in fav-no ter zbirali mater?jal za. svoje Studije. — Izplt pripravnikov Poštne hranilnice. V generalni di.rekciii Poštne iiranflnice so iue vršili te dui državni strokovni ispiti pri-prrvmikov II. in IH. kategorije ra prehod v pomožme uradnteke »kupine. Izvit it polo-*U med drugi mi t>r pravnik Milan b*x>rn vz Ljubljane. , _ .. _ Prijave ia drHibeni davek. Po elenu 105. zakona o neposrednih davkih morajo riavčni zaveftanci. ki plačujejo davek na do-biček podjelij. zavezanih javnemu polaganju radunov predložiti prijavo v 5 me*ecih po preteku i»oslovnega leta. Če se je pa vr-£il občni zbor pred 15. majem, je treba predložiti pripvo najka?neje v 15 dneh po občnetn »boru, na katerem %o bili končni računi odobreni. Davfni zavezanci, ki bi iz posebno t*»htnih razlogov ne mogli zadostiti tpj zakonski dolinosti. smejo po cl. 4. rit. aakona zapržiti fin. direkcijo, da jim rok podaljša. Take prošnje ?« raorajo violi ti, dokler teče rok, sicer bi se ne mogle uvaže-vati in bi se moral predpisati 15% ni kazen-»tri davek. — Ispiti podnih pripraviiikoT. V glavni upravi pošto in brzojava se bodo vršili 29. in 90. aprila ter 1. in 2. maja izpiti kandidatov &a prehod iz pripravnih v poraožne •kupina II. kategorije. — Dirigent ali opera? V nekem hrvatskom listu čitamo, da ie ljubljanska opera zakijoČiSa z ravnateljstvom sđedalfške«u ćruitva. v Splitu ipogajania arled-e ffostova-nia v Splitu m sicer «a šest predstav. Dotični 1wt poroća. da vprrzori naša opera v Splitu opere -»FausK, * Zaljubi ten v tri oranže«. »Boris GokJuhov«, »Dalibor«, Lfju-hezen tre4i kraljeve m »Balatika«. Poznamo dirigenta Balatfco, or>cre pod tem Imenom pa ne. — Isčejo se dediii pokc>ine«a Miliaela Strelca, rojene-sra 24. av^usta 1875. Strelec je umri nedavno v Ameriki. Njegovi dediči naj se jav+jo Tzseljet»i$kemu komfoariiatu v Zagrebu. — Vrem«. Vremenska najtoved nam I« Tedno obeta oblačno in deževno vresne. Tuđi včeraj je bilo v pretežni večiui krajev nade države oblačno in deževno. Deževalo jp v Ljubljani, Nfariboru, Zagrebu. Beogradu in Splitu. Maksimalna temperatura je rnačala v koplju 20, v Splitu 18. v Sarajevu in Beogradu 17, v Zagrebu 15, v Ljubljani 11.2. v Mariboru 10 »topinj. Davi je ka»l baromefer v Ljubljani 756 mm, tempera-rorea j« znaiaU 7 stopinj. __ Tragedija sloTen«ke i] rutine t A me« riki. >Amerikanski Sloveneo< poroča o pre-tr*»!»ljivi tragediji slovenske družine v Cle-vplandu. V ClevHandu, ki je največja slovenska naselbina v Ameriki. ista bivala tuđi zakonca Debevev. Toda med njima ni bilo harmonij/* in prišlo je tako daleč, da sta •e ločila. Sredi raarea sta bila sakooca »odno lofena, dne 22. marca pa ja priSel jvečer okoli 2*2. Janez Debe%«eo k svoji ženi in ji vprifco obeh hčerk pognal kropio ▼ trlHvo. l'ebevec je nato tuđi proti *ebi na-peril »amokres in dvakrat &proouX Imel pa jp še toliko moći. i na stefcw t«r Jo do neusraUje-n>a pretetsH. Poikaja tt uvodi a predstavo in je zločincem že na 4!edu. Zdl se. da sre za (i«veto, kor ^lo^nci samostana n!so oro^ pali — Trgovina t dekJeti. Iz Osijeka poro-**io, da je protekli toden tajrostveno iagi-nila 16le0oa Kata Baker. Policija Je taikoj poizvock^vaia, toda ckoaiej deki Ma še ni ntS-U. Zdi «e, da t« postalo dekle žrtev tr»ov-cev z žšvfa blagom. LjiMfje so Kato vMeJi v družbi nekec* 1«P° otrfećen&sa gospoda, M Jo Ie najbrž pod pretYcao. '\rbel dobro sluibo, proda4 v kako javno iiiSo. Iz Osiidca >© v »adnjtm času taiki-stveoo izgšnUo že već deklet. W jih nis-j več na«i Zfo se, da v teh krajJh cve-te tr-iov!tia z dekleti. — Dvojni umor v Vrfcu. PredvčeraJS- Mjim sta postala žrtvi doćancev ffostitntCar /Ilehii Mtfiajio Binfceuer in njegov ljetni ^ii. CjowtHničaT je a^aprl gostilno in Šel 8p*t. Si>a! je v sohi na đvnfšće in ime? je okno \ cdfio ctjprto. aočtnol so ce »pdaiiii v sro- stilrricarjeino sobo najbrž čez dan in se skrili pod poveljo afe so pa v-drfi v njo, ko je ffostilničar že spat Spečejf-a jrostimJčarji so napadli s seiciro hi ga ubili. Nato so oro- pdU žetono blagajno m vzeii iz nie eha. — Med prijateljicami: »Svetujem Vam draga po«pa. da vzamet** ta pranje perila SCHICHTOV >RADI0Nc Poglejte dana§-nji oglas!< GRADSKA LEKARNA, Kamenifa ul Ih Uporabi jal sem vse in vsakovrstoe stva* ri, pa mi ni bilo nič bolje, dokler nis©m naletel na lek «R«umatis», ki j© tako iz» \-r»tno zdravilo, da temu n© more ugovar» jati rrihče na svetu. Mato Zinić, Vidu&evac, p. Glina. Iz Ljubljane —lj Pretekava vin po ljubljanskih gostil-nah, ki Jo je odredil rnestni ffieikat, ie bila voto^e za na§e srostilne ugodna. Preiskava vina so se po kemični atialtzi izkazala sa zdrava in pristna. Le v štrrih prlitierih Je prelska\pa dognala prepovedana. ker Škodljiva in neužitna »-polvlTia«; dotičniiki bodo ka«novatii. Preiskava se nadaljuje. ^-lj Tržne cene mesa t Ljubljani. Tržni odsek obeinskega sveta je na svoji seji Une 8. aprila 1929 odobril kot upravičene n.^-slednje cene govejemu mesu: prve kvalitete zadnji del s privago 18 Din, druge kvalitete zadnji del s privago Din 16, Iretje kvalitete sadojf del s privago 12 Din, prednji del 8 Din. Istočasno se je izvedla kla-sifikacija klavne iivine v mestni klavnici v tri kategorije, I., II., III. vrste ter je meso žigosano in se občinstvo opozarja, da na fci-ge pazi in plača meso po gori navedenih cenah. Prva kvalitett ima it. 1, druga 2. tretja 3. Veaka zloraba naj te z točno na-vpdbo kupca in mesar ja nemudoma nazna-ni, Če mogofe še isti dan takoj po nakupu mestnemu tržnemu nadzorst\-u osebno ali telelonično. Če ob&nstvo ne kontrolira na-kupa, ni inogoče odpraviti vseh uedostat-kov in zlorab. Nakup je treba kontrolirati glede teže in cene. —lj Predsednik trinega od»«.k* nbl-ln-ftkega eveta g. n —1] Zikovct 1J bodo v L^ibliami kojicert"-rali v ponedeljek 22. t. m. v PiHiarnionični dvorani, so v zimskih mesecih absohirali :elo vrsto koncertov v liaafiu, Amsterdamu in Londonu % naivečjim unietniSkim uspe-hoai. V jeseni 1929. bodo zopet v Sipani i i, katero bodo rretjić po>setili s svojimi kon-:erti. V Spaniji uživajo Ziko\xi največje caninianje in pozornost. Ker so oni izredno priljubljeni xn!iovtio oejjsiko javnost v.a zamrnivo gostovanje mariborskejfd Nar^dnesra gledah šča, ki bo vpfizorilo jutri v našem gledali-sću kar dve predstavi m sicer popoldne ob 16. uri mladins!«) isrro =Jae pripeHal zastonj iz Zagorja v Čehe k vojakom, le bil na kolodvoru prijet 22-letni Ignac Niosraidc iz Ve4iSce Preske pri Lftij*. Izroćen !© bli vojaSd oblasti. Istotako so iCTočfli v vojački lapor 23-1emega ddavca Josipa Shij^), ki je opolnoči razcraial piian na Giavnenn trgu. Dcjal je, da ie spremil brata !c vojak on, sam pa da je že od^lužil ro-k v Nišu. Na stražnici pa ie pomeje pri-znal, da ie sam »ajnrikal«. pa se rrm Se ni dalo iti v vojašnico. Harmonika ie v Celju prepovedan instrument, bodfsi v zasebnih ali t>a jaMiih lokaiih. Ker je isral na harmoniko, je bH včerai cvaden neki costi!-ničar, neki drugi njegov tovariš pa radi i sranja v gramofon brez dovolienja. Vdova Marija N. iz Gaberja :c bila zasačena pri cerkvi sv. MaksrmfHjana v Qaber1u, kjer je iemala z lesnega skJadišča drva. Skota fei pa-č drugare ni moda preskrbeti kuriva. Radi kalenja nočnega miru sta bila ova-dena dva mlada celjska razgTaJača, radi prestopika cestncpolicijskesa reda m avto-predpisov pa neki ^^oznik in neCri sofer. —c Izgubljeno In nafdeno. Izeubljena je bila crna ženska ročna torbica z ramo vse-bino in 60 do 70 Drn Kotovme, podobna torbicti pa je bila naidena. Na Deđravetn trgu ie našd sluibu)oči strainUc naočnike \z bele kovine. Lastirik jih dobi na potidiji. —c Podružnica Jn*osk>v«tske Matlc« v CeHu i-na dne 20. t. m. ob 19. uri rvečer v spodnjih prostorih Naroduega doma svoj redni letni občni zbor. V slućajti nesklepč-rosti se vrši tetf ob vsaki uddeft* 1 uro ka^ne^©. Halo! Halo! Zadnji *Po>$tni giasnik< ob.iavtii pod naslovom »Kako telefonirajmo?« satamiv čla-nek z navodili, ki merejo v praksi pfiiura-niti mno«o nepotrebne jeze in potretmega časa. Prav bi bilo, ako hl jih upoštevali tuđi tišti, ki obćujejo z ureduištvi listov, kjetr je čas tuđi drag. Med drugim piše člankar: Pri našem teiefonu se usporablia beseda »halo« brez potrebe. Većina telefonskih na« ročnikov smatra, da brei »halo« sploh telefonirati ni mogoče. Pri nas se zove s ha'o, centrala s=e javi s halo, po'dicafl! se predstavi s halo. V telefona čujemo halo in to-pc halo. Posebno pri medkraievntfi zve* zati, če se napravlja zveza f»reko već postaj, postane ta nesrečni halo vzrok, da ne prida pravočasno ali Pa sploh ne do pogovora. Pri vsakom telefons\em pogovoru se porabi pri nas za halo po več sekund. Te sekunde na-rastejo dnevno na ure. Stooda za čas. kl ostane neforabljen, gsre vsak dan v tfsoćake. Besedo »halo« so cotovo irporah-lja.ll naši prediiiki, ko telefona ie ni bilo. Klicali so se s haflo od enega hrilba na dru-gega. F¥vi telcioii tuđi ni imel še pripra\-e, s katero bi se poklicalo. Umevno je, da je bik takrat beseda »halo« pri teJeionu potrebna. Danes imamo telesfon že tako ii»po-poJnjeo, da pozovemo z zvx>ncaoi; pri nove jšili aparatih tuđi to ni već potrebno. Pokličemo, če slušalo vrđiriiemo % aparata. Čemu torej danes le »halo«?! Če tuđi je ta beseda v telefonu tako Iepo donoča, se je moramo odvaditi, ker ovira ori tcldoni-ranju. V telefon govoritno tako, kakor se običajno pogovarjamo. Pri nas ie navadi, da večeru telefonskih riaročnikov zahtevajo n. rir.: »Prosjtn, a«-spodičaia, zveiite me z X. Y. — Srevilka 1238.« čemu to? Zalrtevmjte: »1236!« Stori-te to k-rat*o brez vsake Vociveraaci e. Če se tcfelotiKtinja smatra za de4 aparata, ne po-trebuje v službi prav nobenih Vonmliin^i-tov. Vsak tdelonsW narooni^k nai zahteva od centrale siimo štcvilko. Z vsako drufo besedo zadfžuje telefonista in e\ira ntani-pu>Iacrjsrko služfro. Vsem teieionivkim naroč-nikom mora biti znano, dd daje informaciji o službeni]] zadevah upravnik urada oatiro-ma kcMitrolor leleionske centrale. Tricfon:-sci so samo za v/posravljanje ZAe-7 v centrali in nJC drujeja. Proden za^nevo fovorkl, %t prtdatavl-mo tuđi poklicanenu. da bo ta vedeL s kon covoii. Oovorlao t noroialiiln clau«, ne previsoko, ne prenizko !■ ne kricima. V telefoMi ja •omatei tim »aibol] raa-unl]K-. Po«ov«n naj bodo po močnosti kratki. Nezsod« isv«n sluibt. -- GosTK^d šef, včeraj sem se oženi inlsiniv\> stati-stiJo o 1eilotov. Ne smemo namreč pozabiti, da leiaio v Ameriki ttrdi ljudje hrez preU-pisađiih letalskih iapitov. 3.45 od'stotka nesreč ie zakrivilo osobje na letalnih, 16.59 ocl-stotka pa defekti v inotorjih. V Ameriiki so zgrabili lani 5.(KX) le-tal in 3500 letačkih iiK)torjev, kar predstavlja \ rednost 75 imlijonov dolarjev. Od 5.000 letal je bilo 3780 potniških in trgovskih. druga so bila pa nainen-jena za vojaško službo. V proizvodu ii letal je bil na -prvem meslu Newyork. Moto rjev sma dvokrovn k" !«'aztveije ir ec1 dv( krov-niki in ennkrovniki je 2 : 1. Po mne-nm zrakoplovne sekcije ameriške trsrov-ske zbornice ni pričakovati, da bi nastalo v Ameriki središče letalske industrije, kaker je nastalo središče avto-mobilske industrije. Za prvenstvo v le-talski industriji zelo velik razmah, ker začine poslovati zveza podeželskih letalskih klubov pod imenom »Contry Avia-tion Clubs«. V Ijubezni se človek zredi Profesor niedkinske fakultete v I;ila-delfiji Mili je objavi! v novinali oglas, da išče mrSavega mladeniOa, s katerim bi napravit zatumiv eksperiment. Profesor ie hotel znanstveno dojfnat., kako vpHva Ijubezen na človeka. Nekateri namreč trdijo, da se človek v Ijubezi zredf. dru-i;i pa, da postane mršav. Prof. Hill iz-podbija splošno naziranje, da postane človdk od ljubez^ni mršav. Svojo trditcv je tndi dokazal. Za svoj eksperiment je dobil dva miadeniča. r:den je nil fleg-niatik, živci ie samo za znanost, o Iju-be*ni r*a ni hotel ničesar slikati. Pruci je bil jurist, za znanost se ni zmenil. pač pa je bil navdušen za ženski spol. Profesor je dal obe*nu \ svoji vili breziplaono 5tanova»nje in hrano. Dobivala sta na.fijnjišo hrafK> in ^icer oba enako. Vsak dan sta se morala tehtati. Prvemu je dal profesor na raiz-polaffo vse knjige. Iki so ga zamimale. Don Juan ie pa stanoval v profesori«vi v li s svojo ljubico in nžival vse življeiiske slad-koisti. Čez šest me*secev je profesor oba itehtal. Prvi študtm je ohranil svojo težo, dniifri se Je pa zredil za 6 kg. Trgatev pomaranč v Kaliforniji Ponuraiiile. limune in ^r*pe fruits (križanje limone in poniaranJe) so pra-^i bla^oslo\- južne Kalif-»rnije. Trgattv posnaranć se prione okrog lM)liii in doseže \ i^ck v ia'M-uariu, febrnarfu in mar-cn ko je dc!o \ polncm razmahu. \ se je Čudovito organiziram*, od zaun.rh la>tnikov pu;nar posebnimi peć čami iui dc-trolej, iz katerih v^ \al; tjost, crn dim. Dim ostane pn tleh m varuje pt>ma-raii^nu drevesa mraza ali pre^rovih solncJuh 2arkov. Kadar nauove mete^)-rološka ivo.staja suio. stopi'o \ akc.K* posebne naprave, kj do\a>au> \ nasade vodo, da se drevie ne po*uš:. Najran^nivejše je pa de'o v hišicah, kjer spravlja jo pomaraivče \ zabojc. Uii pomaraučnih nasaditi seda deček s košaro pomaranč, na kateri je napbatio. da stane 12 pomadanc 5 ccn«tov. Po-marance so med irrar\ix> v Kal.fontiti zelo poceai. I\>mararće najprej obero, potem pa gredo skoti mnoge roke m kotično pridejo za pci minut v ton-lo v-odo, kateri ie pri-ne^ana posebna ra^-topina. ki poinarai^e deanflcira. Pn-tem jih i u vroče:n iraku pokuse in ra-vijejo v s\ilen )apii Končno pridejo v zahoje. v kato*ih rooMiu rx> svetu. Iz sovjetskoga humorja V /ud!. ■ i^iLin, ; Modiiv priđe lovur n \ ^»ra^a; Imate i^amu'^ Sni ^ošijka, mu odeovore. To\aii& f-t-ć^jie rolme-ti: I*rx>klettd v1*da, to :e rad, sr^in u> UaJi, poionti:! Ko •• p^-koliko ix>miri( \&:Ua, 6c imalo WaJ ^ladtkorja. 2e \« tednti %*. filfte-\\K)t mu oifcovore. _. Hv«ša i«oa za tako vlado, še čaj moramo (au b-+z ^lad^onja. — se )az: tovarti Uu^nv da JU: befete ix^^rc^ •^■fl t moto. --V.se zalo^« !imm» v Mootfvn ao oftpi-ne, mu ovkmort. Vrat ^1***** tato> vlado, \tse je treba ^ostre^a«' rofcacr tov a ni. - Pazite n« evoj *SŠi. tova--■ v o sovjetski \ladi ** oc "ene talro *; *.ir,:n, — ga pjevan p^otiajeJec Kdo pa govor: o eevieuk v^dl? Ja« guvur-in o camJk \tt&.. 2« .cA U •«< je zadostoveio ojeoft raAoc v ti. let« jih je pa ^mandkaik. Poctuivalec BeneA. — Kako :< v <*n opajalo v B<***>-kah? NiHcar mi r>« teumrOe o oftti Z tono s\a ostala cam aano ir« d4 Vse mesto je Mio pocie*#aem. Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D« dne 16. aprila 1929. Stev 86 pkami, ki so koketirale med glavo in temnozeleiižm klobučikom z velikim belrm peresom. Njeno divno čelo nad pre-krasniini čr-nimi obrvmi ni potrebovalo drugega, neigo svojo vršino in nežno kožo, da je mamilo in očaralo mošike. Skratka, vsa no'ena zuna-n'jost je pričala o kratici v deželi lepote, zavedajoči se svojih čarov. Toda poznalo se u je, da nima Časa, da bi se spominjala svo-jih preišnjih zmag, kajti dan za din em so padale nove žrrvre njene le-pote. Crn., 5 henmeJlinoin oibroosltaTiištva v Parizu sporoga, da je našel rokopis, ki se točno uit-ma s pisavo morilca treh Cehov: Klike, Macharovsikega in Miil-".erja v Louvres pri Parizu. OsuimLieni monter ^ikaMy je bil, kakor smo že včeraj poročali, aretiTan in je trojni uimor priz'nal. Tako je bil po skoro d've-1-etoii preiskavi odkrit zločin, ki je raz-buril vso franeosko in češkoslovašsko ja\nost. Skalsky je mož nizke, slabatne postave in napravi vtis 151etnega dečka. Sele zdaj, kp je prišlo na dan, kako je izvršil trojni umor, je pojašnjeno, kako je kot slabio premagal in umoril tri rrtfade, krepke rojake. Globoko ud rte oči v izžetem. bolestnem obrazu pri-čajo o prečuitih nočeh. Ska^siky je med zasdišanoeTn pflakal in videti je b;l' Louvres. Ska-isky, ki je bil v denarmh stiskali, je sMemil svoje rojake umoriti in oropatl. V ta naman si je i>reskrbel revolver in spotoma je silil svoje rojake, da so mnogro pili. PaČunal je, da jih bo alkohol ojrm tii ustrehl pet krat. Vseh pet krogel je zadelo tretjo žrtev v jdavo. Drugi dan po uimoru se je Skal'sky od^elial v Prago, kjer je bil aTefiran radi sleparije. Na Slovaskem je namreč izvabil umio-giim naiviieženi večje z^neske pod ;>re-tvezo. da j'h odpromi v Kanado. Ob-sojen :e b:I na mesec dni težke ječe. ki jo je odsedeL Konceni novem-bra 1923 je odootoval k roditeljetn, kjer je ostal do konca jarmaria 1928. Pozneje se je preseli! v Ce§ke Bure za kako silepanjo. Ves dan mu nišo poveda.li, zakaj je bil are-tiran. Taktiki izkušenih kriminaiistov k pripsati, da je morilec s\x)j zločin brez obotavljofiia priznal. Tri trajedije v Parizu Pretekli teden so se v Parizu odigrale tri tragedije v enem dnevu, vse tri posledica ljubosumnosti. Pr\*a se je odigrala v elegantnem damskem las-ničarskem salonu na Rue Beubourti. Pošlovodja salona, kamor zahaja veči-noma mondeni svet. je bil neki Jean Fartfes, oče treh otrok. Mož se pa i ženo ni razumel in nedavno je vložil tožbo za ločitev zakona. Se preden je ljubavno razmerje z neko mlado ma-nekirko, ki je bila tuđi zaposlena v salonu. Pozneje si je pa premislil in se pobotal z ženo. Ker sta se pa za-konca še vedno preplrala in je žena v salonu delala skandale, je bil končno lastnik sak>na prisiljen odpovedati pošlo vodji in mladi manekirki službo. To je izbilo 6odu dno. V petek je nianekirka vpnčo številnih dam poteg-iiiia samokres in poznala poslovodji tri krogrle v glavo. V salonu ic nastala straliovita panika. Dame so v panič-iiem straliu napol obkčene be2ale iz salona, neka dama, kateri so baš on-dulirali lase in se ni mogla ganiti, je dobila hud živčni napad. Mlada ate-n-tatorica si je nato sama pognala dve krogli v glavo in je bila takoj mrtva. Skoro istočasno se je odigrala ljubavna tragedija v neki vili v pariškem predmestju. Marija Devries, v^letrgov-čeva žena, je osumila svojega moža, da jo vara z ISletnoHolandko Lucij^> Van Caneghem. ki je stanovala v so-sedni hisi. Sklenila je osvetiti se za-peljivki. Odšla je k sosedovim, s kate-ri*m je bila v prijateljskih odnosajih, na obisk. Vrata ji je odprlat, nič lnidega sluteča mladenka sama. Devriesova ii je takoj očitala, da zapeljujc njenega moza. Dekle. ki se ni čutilo prizadeto. e protestiralo. Tada Devnesova je vakor furua plamla nanjo in ii z brit-k'.»» prerezala vrat. \ opol danskih urah je nrLd dam* v ^jjiki strejjaU na uradnico, ki ji je nenjala denar. Sprva so lrli vsi pregrijani, da gre za roparski napad in .rudje so prestrašeni bežalj, iz bank«. \tcntatorica se je pa pustila mirno iretirati. Gre za neko študentko, ki ie itenta izvrgla iz osvete. ker ii je >ančna uradnica prvzela fanta. Ogromne poneverbe v Pragi Policija v Linzu je koncem Unskega cta aretirala bivieg« tovarn&rja v Pai iubicah Bohumila Zeithammerja in ar. litekta Joscfa Vlachi. ki ju je nt ra* itevo praške policije v Cetrtek izroCilt ia meji čcškoslovaškim oblastem -3rožniki so ju odvedli \ zaporc pr«» ikega sodišća. S tem je zopet oživela ifera ogromne poneverbe, katere frtrv ita postali Praška denarna dni/ba in ?rva ljudska posojilnica v Pragi. Po* leverba je zahtevala tuđi človeikc rrtve. 67-letni predsednik upravnefii »veta obeh denarnih zavodov dr ^trvch ie je lani v novembru ustrelil, ravna* elj Svoboda je pa brez sledu izginti. 3olgo so ga iskali, končo so Ca pa na ili v gozdu telko ranjenega I \trelil *e c v glavo in je malu umri Prciskava je dognala, da grc /* )jjromnc poneverbe, pri katerih je nai-,cč zakrivil bivši tovarnar Zcitharn* ner. Mož ima za seboj burno pretek* ost. Pred leti je bil obsojen radi raz-lih sleparij na 1,430.000 Kč clobe in na ri leta ječe pogojno Kot sokrivec ie >il obsojen tuđi arhitekt Vlach in oba ta se ibrnila na finančno ministrstvo ; prošnjo, naj ju začasno i/pusti. Ob* .ojena sta bila **amreč radi dohodnin« »kih. odnosno davčnih slcparij. Prošnji - hilo ugodeno, toda sleparja sta po^ >egnila v inozemstvo. Ko se je izka/a* o. da sta zapletena tuđi v poneverbo >ri omenjenih denarnih zavodih, ic bi-a izdana za njima tiralica. /cifhammi r ►i je da jal od Stncha in Sv obode i/pla« revati milijonske zneske na tuje ime. "Vmcverbc pri obth /avodih so /našale ?0 milijonov Kč. * Pri sled a liski blagajni. — Se«deii na desni strani so it -aziprvodani. Ali bi se zadovoLi1!: s se-iežem na lev i strani? — Ne, alravmtk tn". je zabicil. da rd le\i straivi na snicrn spati. Dota. — Zd'i st mi, da -grc sosedovi-rn 9dai slabo. iz česa pa .sdcleipaš, da žive v »lab'h ipmotmiti razarterah? — Ko sem bil oni dan T>t: n«rrfi. sta grala dva na en klavir. Princeska Zvezdana lepa knjiga za naše inalčke s 120 mičnimi risbami o čude/nih prij^>dah male princeske. Staae santo Din 12.—, po pošti Din 13.—. Dajte otrokom nedolžnega veselja in dobre volje Knjige je dobiti v oglasnem oddelku »Jutra« v Prcšcrnovi ulici štev, 4* Vsaka beseda 5O par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol — Na vprašanja brez znarrikt ne *=sm» odgovarjamo- — Najmanjši o£las Din 5-—. «■»■« Ribje olje sveže. o&jfinejSe. aocve&ko. li W-karae dr. G Picooli-Ja v UabOaal se priporoča bte4im, &tabotiristi išcbam 257 Čevlje v kemičuo barvanie spreie-ma tvrdka M. TREBAR, Ljubljana. Sv. Petra c. 6. Najbol'jše barve za barvanje čev-Ljev znamice »Wilbra« in »Renoid« vedno v za!o£i. 46/L Moćno kolo s priklo-puirn matorčlcom, oboje v brezhibnern stanju, kupi po pd-merni ceni Kumer v Ribudci na Dolenjskcm. 761 Gramofon (kovčeg) nov, s ploščami, zelo ugt>dno naprodaj. Ogleda se: Postojnska ulica 22, »Stan in dome 761 Spalne divane, otomane zimnice in vse tapetni§ke tedelke kupite najceneje in aajbolj« pri FRAN JAGER. tapetnik Ljubljana, Sv. Petra nasip St. 29. 34/L Z najboljšim uspehom se nad 23 let apor&bljAJo Laorick) krozGce za ozdravljenje spobuh bo-leini (tripet bete kapanje) V vsalri le&arnf i>u§Sca Din 25. S poSto po§Ue lekama Blmo, Sabo-tfea. 294. NAJBOLJSE TAMBURICE tarka^evejja in sremsKega sistema izdelu'e in razpo5i1ta ob iamptvii stara hrw. tvornica tamburic Stjepan IM. Gilg 25.L Sisak 610 Kačićeva ulioa 174 (Hrvatska) Cenovnik tamburic pošliem na ^ahtevo lastom Odlikovan / dvema r'at:ma kolainama Gostilno od.dam v najem. Nasi-'V v ucva-vi Slov. Naroda. H>2 Dynamo eoafco&ffnc raii to'K. r-a-bi^en. v dc-br«oi stanju, 220 Voitov S—10 K Watt, s stikalno t^iblo kuj)ikn. Pouudbe na na^Io-v: Parna stru-gama Je%Tema Pianojcviča, Ušće, Kraljevo, Srbija. ^01 »Ford« avto novejše ti'pe, koma] 16.000 K;n \TOZen, naprodaj za 15.000 Dm, event. proti odp-la»čiJu na obroke. Pojasnila daje Stanko Vesenjak, avto taksi, Ptuj, Slovenski us. 500 Lepo posestvo dvx>jmo positepće, h-iino poslo^'j-e zidano, s stresno opeko kri to, blev tesea s slamo krit, lep vinograd, coste njive, travniki, v&eca sđcupaj piribliino 6 oraJov, vretec kJsle vode, voda za knbo pri hoša, v malo viseči !es5 !>ri slavni čest*, 1 aro od Roeaške Slatine, četrt me od železni§ke postoae Kostrtv-nica Podplat. Cena 40.000 Din. Emerih S&ramss, z.;dar. 799 Makulaturni papir kg a Din 4#—• pri narodlu 100 kg kg a Din 3'50 prodaja uprava Slov. Naroda Fanta s harmoniko zdrave^u :a iz.rsinc*^ ni-LzkaTi-ta, spreime takoj r»otnjoče c!ez\\d z liaiiiioderne^sirn avtobusoui z-namke AUSTRO-MAT. Po&tajališće: Lju-Mjana, Marijin trz — Krekov trs: - Aiii^roiev tri: — Bolnica, splošna — Bolnica, voj»na — Udimat, pošta — Žrebčama — Moste, srostilna pri Sedimici — fužinc. raz4X)tje — Stu-dcnec — Gostilna pri Jatrčetu — D. M. v Po-lju — Trsovi-na Ran^t — Ve\če. OdtvKl Mariji« irs*. ob 7.0« 11 .M 14.M \%.— 17.M 21— O4to*4 Vtvć«; ak 7.M K.M 9.M it.M IIJM 12.M 1I.M UM IfJM UM I7.M It.M t9.M 29.H Vozni red: i sa no oh aetf^iah ia pru aiklh \uzn-i čas zadnjega odlhoda se po naročilu lahko po. Jabša, če se za to prijavi najmani 20 potnikov; pri manjšem števihi oseb je od odlhodne postaje plačati za 20 potn.kov. — Naročila za mesečne im te-denske Istkc sprejema sprevodnik. VABILO na 49. občni zbor ki ga bo imela KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani v četrtek, dne 2. maja 1929 ob 15 uri t se^ni dvorani posofUnice v Ljubljani, Dunafska ______ cesta šicvflka 18. --------- 5. Razdelitev dobička 6. Volitev predsednika, pod-predsednika in treh članov načelstva. 7. Volitev treh članov nadzor-stva. 8. Predlogi zadružnikov* 1929. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. V Lfdbljani, dne 15. aprilć Urejujc; Jt«ip ZupanćiC; — Za «Nuodno tukunoi Ezm Jeserfok, — Z* ofmivo Ia ču««iai del iiita; Otoa Chrtttoi, «• Vrt ? L^nhUmi