V spomin
stotniga rojstniga dneva
barona Žiga Cojza,
33. listopada 1747.
V.
W em, de pomorje je vtihnilo In  vse valove svoje milo
Zibalo na Teržaški hreg; Vem, de ogorje je gorensko Se radovalo po slovensko,
Gromel de je v Bohinji jek:
Ko blaga nam je Rojenica — Vsih blagodušnih tovaršica —
Poslala Žiga verliga 5 Res de iz laške korenine, Prijatla vunder domovine
In pa serca slovenskiga.
Zakaj vtihnilo je pomorje? Zakaj se radovalo ogorje,
De je gromel v Bohinji jek? Odgovor da vam Terst, Gorensko, Odgovori vam vse Slovensko ,
Odgovori vam celi vek!
Kar mertvo je poprej ležalo , Kar večno bi pod zemljo spalo,
Poklical Žiga je na dan: De Vodnik in Kopitar slujj De Ind železo nase kuje, —
To storil Žiga je poslan.
1
Zato se danes še pomorje Raduj, gorensko ti ogorje
Iz jekla Njemu vence kuj 5 Ti pa, Modrica domovine Zanesi med vse svoje sine
Ime, in s slavo ga osnuj!
Malavašič.
List 47.