PRI NAS 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Išo mo v šaulo… pa mo se slovenski (tö) včijo 

Od letošnjoga septembra de 

ponidi Slovenija (knjige, izlete, leko tak gunčalo v Varaši 9 mali 
jezikovne tabore, zimske šaule mlajšov, steri do šli v prvi klas. 
v naravi) pa kakšne možnosti Zakoj je tau v Varaši takšna 
majo na kulturnom področji. čüda? Zatok, ka je včenjé sloven-
Tau so celau na Slovenskom skoga jezika že par lejt »miralo« 
dnevi pokazali mlajši, steri v monoštrski osnovni šaulaj. 
odijo na gorenjeseničko pa šte-Eške se dobro spaumnimo, kak 
vanovsko šaulo. Vsakša šaula fejst smo vsi čakali, ka naj se 
je pripravila kulturni program 1985. leta zozida v Varaši nauva 
pa malo razstavo, mlajši so pošaula, ka de prej tista dvojezična 
vedali, kakšne prednosti majo, ali celau trojezična (vogrsko-slo
če se slovenski včijo. venska pa vogrsko-nemška). Od 
Za zdaj tak kaže, ka je akcija tej lejpi iluzij je na gnes vejndrik 
uspešna bila, vej se je pa v Varaši samo trojezična tabla ostala na 
9 starišov tak odlaučilo, ka svošauli. S poukom slovenščine 
jo dejte da na slovenski gezik. kak narodnostne materinščine 
(Na Gorenjom Seniki do geseni (nemzetiségi nyelvoktatás) je 
v prvom klasi meli 5 mlajšov, v ešče nikak šlau, dokeč je bila v 
Števanovci pa 3.) Od tü naprej Sakalauvci šaula pa dosti mlaj
je pa odgovornost (felelősség) šov, ka tisti so te od petoga klasa 
na šauli, na slovenski organizanaprej ojdli v varaško šaulo pa 
cijaj pa na starišaj. Šaula mora so se vsi včili slovenski jezik. K 
poskrbeti za tau, naj tej mlajši tejm je vcujprišlo eške par mlaj-zgibili, stariške so tö tak vidli, (bűvös kör), s steroga je težko nec ali celau iz takšni držin, gde dobro leranco ali dobroga školšov iz Slovenske vesi pa Varaša, ka se dostakaj ne navčijo. Par vöstaupiti. Prvi stopaj, ka bi se sta badva stariša Vaugra. Samo nika dobijo, naj stariške vidijo, tak ka se je v devetdeseti lejtaj lejt je tau tak držalo, nekdaneš-z mrtve točke premeknili, se je po konci vrtca se nin »zgibijo«. ka je nej zaman, če se mlajši eške dosti mlajšov včilo sloven-nji mlajši iz sakalauvske šaule zgodijo lani na djilejši Krovne Ideja se je vsakšomi vidla, tak se včijo tau rejč, ka se nika navčiščino kak redni predmet. Gda so vözopodli osmi klas, tak se šolske komisije obej slovenski je letos apriliša, eške prvi, kak jo tö. Leranci ali školniki de pa so pa v Sakalauvca šaulo zaprli, je v Varaša slovenščina pred 3 organizacij, na šteroga so poz-je trbelo dati mlajše notraspisa-rada pomagala pri deli Valerija so se začnili problemi. Tistoga lejtami enjala včiti kak narod-vali predstavnike ministrstev za ti v šaulo, organiziro Slovenski Perger, vej pa večkrat sama ipa je vse več starišov začnilo nostna materinščina, ostale so šolstvo tak iz Slovenije kak iz den, na steroga je prišlo dosta pravi, ka je zatau tü v Porabji. delat ojdti taprejk v Avstrijo, pa samo dodatne ure (csatlakozó Madžarske. Tü se je rodila ideja, starišov, steri do geseni meli Slovenski organizaciji pa moraso vidli, ka de njinim mlajšom óra) ali krožki (szakkör). Šaule ka trbej za populariziranje slo-prvošolčke. Pred tem dnevom ta pomagati pri tom, naj majo več hasnilo, če do se nemški so kazale na stariše, zakoj svoje venščine v Varaši napraviti Slo-so stariške že v roké dobili možnosti vsevečkrat se srečati včili nej slovenski. Zatok so svo-mlajše ne dajo na slovenščino, venske dneve na šauli, ka naj malo knjižico v slovenskom pa s slovensko besedo zvün vör tö, je mlajše nej notranapisali na krive so držale slovenske orga-stariške vejo, ka leko čakajo od vogrskom jeziki, v steroj je višja ali v kakšnoj kulturnoj skupini slovenščino, pri tejm so najbole nizacije, zakoj ne napravijo toga, če do se njini mlajši včili svetovalka za porabsko šolstvo ali pa tak, ka vsevečkrat leko flajsni bili pa so s tejm začnili nika, ka bi stariše nagučale, slovenski. Pa tau nej samo slo-mag. Valerija Perger napisala, dejo v Slovenijo. Dapa völko odništrni stariške v Slovenskoj stariške so se taužili, ka se mlaj-venski stariške, liki vsi stariške, ka vse leko mlajši čakajo, če govornost majo stariške tö, ka vesi. Tak je pa pri slovenskom ši nika ne navčijo, če majo na steri se zavolo kakšnoga koli se včijo slovenski. Pisala je o do svojim mlajšom pomagali, geziki vsigdar menje mlajšov keden eno ali dvej vöre, pa ešče vzroka zanimajo za te gezik. Vej tom, kak se z njimi spravlajo v s svojo peldo njim volau davali, bilau, zatok so ga meli v šestoj tau nej gvüšno, ka z najbole pri-pa vejmo, ka v slovensko skupi-vrtci, kakšne možnosti majo na naj mlajši čütijo, ka je za stariše vöri, gda so se drugi mlajši že merno (alkalmas) leranco ali no v varaškom vrtci ojdi vsigdar osnovni pa srednji šauli, kama veseldje pa radost, če njino dejte leko špilali ali so celau domau školnikom… dosti mlajšov iz takšnij držin tö, leko dejo se tadala včit ptt. Tau guči slovenski. odišli. Mlajši so zatok volau Kak kakšen začarani krog gde je samo eden stariš Slove-je tö notapokazala, ka vse jim Marijana Sukič 

2 


Pet razstav med Potrno, Soboto in Petanjci 

RAZNOLIKA PONUDBA ZA LJUBITELJE LIKOVNE UMETNOSTI 
Pomurje sodi med slovenske pokrajine, v kateri živi in iz katere izhaja veliko število likovnih ustvarjalcev, tako akademskih slikarjev, v zad
njih letih pa tudi akademsko izobraženih kiparjev. Ta množičnost, ki se potrjuje tudi v kakovosti in odmevnosti v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru, se odraža v likovnih razstaviščih, bodisi z domačimi predstavitvami ali z gostujočimi umetniki. 
Pomemben in zdaj že uveljavljen razstavni prostor je tudi Pavlova hiša -kulturni dom štajerskih Slovencev v Potrni pri Radgoni. Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko pogosto poskrbi za atraktivne likovne dogodke, večkrat pa pripravi razstave za širok krog obiskovalcev iz avstrijskega in slovenskega 


kulturnega prostora. Do 27. junija odprta razstava Preteklo in pozabljeno vsekakor sodi med vrhunce letošnjih likovnih in sploh kulturnih dogodkov v Pavlovi hiši. Gre za fotografsko iskanje sledi izginule judovske kulture v Sloveniji. Avtorja sta znani fotograf in narodnostni delavec 
Branko Lenart, tekst v obsežno monografijo pa je napisala umetnostna zgodovinarka Elisabeth Arlt. Monografija z dvojezičnim nemško-slovenskim tekstom in fotografijami je izšla hkrati z otvoritvijo razstave. Današnje območje Slovenije na prvi pogled ni znano po svoji judovski kulturi. Delež judovskega prebivalstva je bil že od nekdaj manjši kot v drugih evropskih državah. Po natančnejšem ukvarjanju s to tematiko hitro spoznamo, da so Judje, kljub njihovi nezaznatnosti, zapustili sledi. S fotografskim aparatom in iskanjem informacij za tekst sta avtorja obiskala Lendavo, Mursko Soboto, Maribor, Ptuj, Ljubljano, Novo Gorico, Štanjel, Trst in Piran. Po obisku razstave v Pavlovi hiši prebiranju teksta in ogledu črnobelih fotografij spoznamo delež, sledi in sedanjost Judov v Sloveniji. Pavlova hiša z monografijo oziroma knjigo začenja novo serijo publikacij, napoveduje Mihael Petrovič. Ob vsakoletnem dvojezičnem almanahu Signal sta se uveljavili Znanstvena in Literarna zbirka Pavlove hiše. Galerija v Murski Soboti nam v maju postreže s tremi razstavami, in sicer v osrednjem prostoru z retrospektivo črnobelih fotografij avtorja Janeza Marenčiča, v sosednji, manjši dvorani so na ogled ilustracije Žarka Vrezca, na galeriji pa raznolik, slikarsko-kiparski izbor iz stalne zbirke. Na ogled je 60 fotografij pred dvema letoma umrlega fotografa, ki spada med osrednje osebnosti slovenske fotografije 20. stoletja. V ilustracijo le nekaj naslovov: Nevihta grozi, Pomlad, Ob partizanskem ognju, Dubrovnik, Ornament, Zadnji sneg, Koroška pokrajina ... Ob otvoritvi razstave smo slišali za primerjavo med Janezom Marenčičem in Jožetom Kološem Kološo, doslej najbolj uveljavljenim fotografom iz Murske Sobote. S povsem drugo tehniko se ukvarja Žarko Vrezec. Njegove ilustracije uvrščajo med poljudnoznanstvene. Nastale so kot rezultat sodelovanja med umetnikom in znanstvenikom -biologom. Zelo natančno upodablja ptice in žuželke, celo bolj podrobno in za objave v strokovnih knjigah bolj nazorno, kot bi to uspelo narediti s fotografijo. O zanimanju za dela Žarka Vrezca kažeta podatka, da je 

imel leta 1950 rojeni slikar prek 100 samostojnih razstav doma in na tujem in sodeloval na več kot 350 skupinskih razstavah v Sloveniji in celo v Egiptu, Združenih arabskih emiratih in na Kubi. V dvorani enote Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Petanjcih bo dva meseca odprta razstava Kopalci akademskega slikarja Franca Mesariča iz Murske Sobote. Uveljavljeni likovni umetnik Franc Mesarič se je odločil za izbor iz najnovejšega, lani prvič obsežneje predstavljenega cikla Kopal
ci. V zloženki je umetnostni zgodovinar Robert Inhof, sicer direktor soboške Galerije, predstavil dela Franca Mesari
ča, ki se »s svojimi Kopalci navidezno dotakne ene izmed prominentnih tem modernizma... Njegovi Kopalci so verjetno do zdaj njegova najbolj intimna tema ...« V dogovoru z direktorjem ZRC SAZU bo poslej Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pripravljala na Petanjcih vsako leto po dve likovni razstavi in tudi pogovore z umetniki. 
Tekst in fotografije: ERNEST RUŽIČ 



Porabje, 28. maja 2009 

3 



Maust med dvöma vörama 

Če se človek napauti v Dalmacijo, kak smo tau naredili manjšinski novinari Madžarske televizije srejdi majuša, si leko dosta poti vöodaberé. Najkračiša od Pécsa pela prejk Bosnije, med veukimi brgami, 
lejpimi zelenimi vodami pa dosta na nikoj djanimi rami. V zadnjoj jugoslovanskoj bojni je té rosag največ trpo. Na njegvoj zemlej so živeli trgé narodi, vsikši z ovaško vöro. Lidgé so več stau lejt v méri vküper živeli, zdaj po bojni pa sprobavajo, če do se eške gdasvejta leko normalno v 
svojom rosagi, kak saused s sausedom med seuv razmeli. V Mostari, v malom hercegovskom varaši, si je lüstvo dalo eške edno šanso. Mostar je svoje ime daubo od Staroga mausta, šteroga so leta 1557 začnili zidati Törki nad reko Neretva. Dela so trpela devet lejt, zidar Mimar Hajrudin je mogo takši maust zozidati, šteri bi zavolé krepek biu, ka zdrži sodake, konje pa 


ka so nosili pa vozili prejk njega. Sultan Sulejman je Hajrudini pravo, ka ga na smrt osaudi, če se maust dojvtrgne. Vekši tau zidin v varaši so ranč tak postavili v törski cajtaj, zavolo lejpi osmanski iž je Mostar grato najbole znano turistično mesto v Hercegovini. Oprvin je biu krščanjski 
varaš, v törski cajtaj pa je pomalek grato muslimanski. Gnes stogi na grajnci med dvöma vörama. Po sobotaj molijo muslimani Alaha na ednoj strani Neretve, po nedelaj dejo krščanski lidgé na drügoj strani v svojo cerkev. Med jugoslovanskov bojnov v devetdeseti lejtaj je biu Mostar glavni varaš Herceg-bosanske hrvaške republike, šteri rosag so nikdar nej priznali. V bojnski cajtaj so v varaši živeli tak katoličanjski Rovatke kak pravoslavni Srbi pa muslimanski Bošnjaki, zavolo toga je lüstvo dosta trpelo. Če se gnes po varaši španceramo, leko v parkaj dosta cintorov najdemo. Zdaj je Mostar raztalan na dva tala, na lejvom kraji Neretve živejo Bošnjaki, na pravom Rovatke. V drügoj svetovnoj bojni je varaš cuj k fašističnoj Rovački slišo, te so dosta Srbov bujli. Med slejdnjov bojnov je vekši tau srbskoga lüstva zbejžo z varaša. Fronta je ranč prejk Mostara üšla, katoličanjsko katedralo pa muslimanske mošeje (mecsetek) so z bombami pa štükami strejlali. Stausedemdeset lejt staro pravoslavno cerkev so do zemlé porüšili. Več kak štiristau lejt stari Stari maust so leta 1993 rovački sodacke v luft püstili tak, ka so ga več vör strejlali s štükami. Kamli so spadnili v vodau, štera je lesene grede tö taodnesla. Gda je že mér biu, so deset lejt po rüšenji začnili z nemškov pa vogrskov pomočjauv znauvič postavlati maust. Lüstvo v varaši je stelo, ka aj bi nauvi maust ranč tak vövido, kak stari. Tau je žmetno delo bilau, ka je s törski cajtov eden plan nej gorausto. Najšli so samo papére, v šteraj piše, kelko vör so na den delali, pa ka so cuj k zidanji nücali. Najbaukši čednjaki sveta so premišlavali, kak so leko pred štiristau lejtami takši maust zozidali. Oprvin so mogli pogledniti, kak vövidijo kamli, šteri so spadnili v Neretvo, zatok so poslali potapljače (búvárok). Zamerkali so, ka je kamle voda že sploj na nikoj djala ali so je granate razbile. Kamle so s pomočjauv vogr-ski merarov vö z vodé pobrali, fejst so žmetni bili. Te so eške samo gorprišli, ka trbej vse znauva začniti. Maust je biu zozidan iz več kak gezero kamlov, njine mere so v taljanskoj Firenzi na Univerzi vözračunali. Vsikši kamen so mogli ejkstra vömeriti, ka aj bi nauvi maust ranč takši biu kak stari. Za en malo so prišli 


Törki v Mostar – depa zdaj nej zatok, ka bi varaš prejkvzeli. Uni so kamle vöklesali na mero. Krščanjski Rovatke so nej veseli bili, ka so Törki pred delom edno kozo aldüvali. Majstri so delali dvej leti, gda so prišli pomagat eške nemški pa rusoški merarji. Problema se je te pokazala, gda so nej znali, ka aj med kamle dajo, ka aj je vküpdrži. Čednjaki so dvej leti probali gorpriti, ka so zidarge inda nücali, depa se jim je nej prišikalo. Törski delavci so dali tanač, aj stari recejpt vösprobajo: aj zmejšajo limono (citrom), kosminje od koze, pra od čonte pa žuto od djajca. Merari so nej dali valati, gda se je pokazalo, ka te kulimajs iz künje rejsan kamle vküpdrži. Rejsan so kamle s tejm vküpzakelili pa maust eške gnes stogi. V varaši je takša šega, ka mladi podje doj z mostá skačejo (kauli 20 metrov visko), pa tak peneze od prestrašeni turistov zberajo. Tau je bilau trn nevarno včasik po bojni, 
voda je puna min (akne) bila. Gda mosta nej bilau, so donk skakali s tisti kamlov, šteri so ostali. Gnes se leko turisti v Mostari srečajo z vnaugimi kaudiši. Mostar ostane v očaj lidi vsigder povezani s Starim maustom, šteroga je dojnamalo vogrski molar Csontváry tö. Prva kak so ga dojporüšili, se je dosta najgir lüstva prišlo v varaš čüdivat zavolo njegve lepote. Gnes spomina znauvič postavleni maust na tau, kak so inda v méri živeli pa kak leko v prišešnji cajtaj pá vküper živejo vörnicke ovaški vör. 
-dm-


VABILO 
Zveza Slovencev na Madžarskem in Slovenska 
manjšinska samouprava Monošter-Slovenska ves vas 
vabita na koncert 
ansambla GAUDEAMUS,
 ki bo v monoštrski baročni cerkvi 
v nedeljo, 31. maja 2009, ob 16.45 uri 
(po slovenski maši). 

Porabje, 28. maja 2009 

4 





Donela je majska pesem 
pri Gradu 

V nedeljo, 17. maja, so se združili glasovi treh dežel v čudovito majsko pesem. V cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu je z naslovom Majska pesem potekal tretji koncert pevskih zborov in vokalnih skupin Goričkega, ki sta ga organizirala Goričko drüjštvo za lepše vütro in Krajinski park Goričko. Udeležence in gledalce sta pozdravila direktor JZ KP Goričko Janko Halb in župan občine Grad Daniel Kalamar. Na koncertu so se uvodoma predstavili Ljudski pevci Kulturnega društva France Prešeren iz Grada. V nadaljevanju se je pomerilo šest pevskih zborov z območja Krajinskega parka Goričko: Moški pevski zbor Rožmarin Pertoča, Ženska vokalna skupina Zarja Puconci, Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Gorič-

ko, Mešani pevski zbor Sv. Helena Pertoča, Mešani pevski zbor KPD Rogašovci in Moški komorni zbor KPD Rogašovci. Kakovost njihovega nastopa je ocenila žirija v sestavi: Mileva Kralj Buzeti, Lukrecija Marič in Tomaž Kuhar. Na prireditvi sta nastopila še gostujoča pevska zbora, Singkreis Stainz bei Straden z Avstrijske Štajerske in Komorni pevski zbor Zveze Slovencev Monošter iz Porabja na Madžarskem. Po njunem nastopu je žirija razglasila rezultate. Tretje mesto sta si delila Mešani pevski zbor KPD Rogašovci in Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. Drugo mesto je dosegel Moški komorni zbor KPD Rogašovci. Prvo mesto pa si je zaslužila Ženska vokalna skupina Zarja Puconci. 
Nikoletta Vajda 


»Vsak kmetič ma svoje veselje…,« spejvle stara slovenska nauta. Leko, ka je tau inda istina bila. Pravim, leko! Leko, ka je veseli biu za dober pauv. Dobro, za njega so inda mogli dosta pa žmetno delati. Depa na kunci je dun veseldje bilou. Pa je veseldje bilou po tejm tö, gda je krava skotila mlado tele ali pa čoka male pujceke. Gnes je vcejlak ovak. Nauvi časi so prinesli nauve šege. Pavrov skur več nega pa tak se ta stara nouta več skur ne čüje. Dobro, geste eške kakši velki paver, depa tisti mali pa napau mali več nega. Tej velki, ka so ostanoli, igrajo drugo nouto. Najbole so radi, če pride do kakše velke baje. Če süša vse doj vmori, če toča vküper zmlati pouv ali pa če povauden pride. Po tejm tak brž začnejo po državi (állam) mlatiti, naj njim brž pejneze da, ka ovak na nikoj pridejo. Tou najraj delajo, kakoli de naoupak, je kriva gé država. Pa po tejm tö, če niške neške küpiti njivi pauv. Od betegov, ka na maro pa na svinje pridejo pa boukše ka sploj ne gučim. Naj država pejneze da, ka ovak na nikoj pridejo, se čüje po teveni, radijoni, pa piše v novinaj. Ka je pa eške najbole špajsno pri vsejm tejm, ka država rejsan pejneze davle. Tak ka bi zdaj leko bila nauva nauta, pa bi se igrala pa popejvala nikak etak: »Vsaki paver ma svoje veseldje, gda vrag vse vzeme pa se nika ne oda, vej njemi država brž dosta pejnez tada.« Ništerni bi leko prajli, ka sam lagvi. Depa rejsan je tak gé. Pa so nej takši samo tisti, ka se z zemlou pa z živino spravlajo. Skur vsi smo takši gé. Leko, ka smo se tou ranč od naši pavrov navčili. Gda je gé kaj naoupak, zovemo na pomouč džavo. Kak bi una nikšne fele Boug bila. Kak bi mejla nekšno čalejrsko mouč, ka vse tak naredi, kak bi bilou najboukše. Inda so gučali »Boug pomagaj!« zdaj že skur gučimo »Država pomagaj!« Pa mamo zato zatoga volo velko veseldje. Rejsan! Tau veseldje se v tejm kaže, kak gučimo od toga. »Vej bi uni vidli! Če bi meni država pomagala, bi njim pokazo, ka bi ge s fabrike naredo. Nej pa ka je zdaj na nikoj prišla.« »Naj nam država pomore! Če škejo, ka mo ribe meli v potoki, naj dajo pejneze pa do je meli!« »Ka naj delam, če pa država nika kcuj ne deje!? Ovak bi mi naredili takši projekt, ka bi cejla Evropa gledala. Ja, tak je tou. Država, država, država! Mi smo pa zatoga volo veseli. Smo veseli, čiglij se čemerimo na njou. Veseli smo zatoga volo, ka brez nje nika ne moremo. Una je gé tista, ka nas ne razmej, ka nam neške pomagati. Mi, mi smo najbole vredi pa eške bole naprej valaun. Samo, una, una… Vidite, zatoga volo je tou naše nauvo veseldje! Ranč tak brodi moja tašča Regina, trno čedna ženska. »Na manjoust bi trbelo porcije spisati. Tou bi država mujs mogla naprajti. Pa bi po tejm té od moje čere mouž brž začno doma bole delati. Nej pa ka moram sama vse kouli rama pa v njem delati. Meni bi mogla država ekstra penzijo kcuj spisati, ka držim tri kikle našoga douma,« vej povedati. Pa je zatoga volo trno vesela ženska. Vej je pa una najbole vesela, če se leko na koga čemeri. Lüblene moje, dragi moji, zdravi, lejpi pa veseli bojte. Pa radi se tö mejte, državo pa za tou nika ne prosite. Una vam toga ne more dati. 
Miki 
Porabje, 28. maja 2009 

5 


»Ka nam trbej, tau vse doma pripauvamo« 

»Ne splača se njivo delati, pa doma pauvati,« pravi že vse več lidi. Dočas ka pri nas zrejliti začne paradajs ali paprika, dočas se že v bauti fal leko küpi. Pa rejsan, če gledamo vasi, vsigdar menje pa menše so njive. V največ mejstaj že samo ogradec majo pri rami, pa tistoma pulonja so rauže. Dapa zato djestajo taši, šteri si od tauga malo ovak zmišlavajo, kak v Števanovce Šatjin Magdi (Merkli Ödönné) pa njeni mauž Ödön, šteriva sta ranč na njivi okapala, gda sam tam odo. 
• Vam se splača doma njivo delati? 
»Pa vejš, ka se splača, ovak bi nej delali. Tau samo tisti pravijo, ka se ne splača, štere je ftraga delati.« 
• Tau pravijo, ka dočas ka pri nas ozrejli pa zraste, dočas se že v bauti vse fal leko küpi. 
»Samo ka tisto je že vse bola tašo umetno (mesterséges). Ranč ne vejo, ka küpijo, tisto so kelkokrat šprickali, drugo pa tau, ka domanjo je vse bola žmano kak bautino.« 
• Ka vse mate letos posajeno? 
»Bagondli (krmna pesa), gra, krompiče, tikvi, papriko, paradajs, lük, bubrike, vse, ka mi doma nücamo, tak ka nam v bauti nika nej trbej küpti. Ešče zdaj mam stari lük doma, gda se že nauvi leko vöbare. Tikvino olje tö domanjo mamo, pa s tisti guščic, štere löjpati trbej. Delati trbej z njimi, dapa itak so baukše kak tiste, štere nej trbej löjpati, zato ka baukši žmaj majo. V zimi človek tak čas ma, malo guščice löjpava, malo se karta špilava, malo pidjeva, tak ka ja pa nej pa sva že zgotovila. Drugo delo tak nejmava, zato ka krave že nejmamo, samo enga konja, svinje pa kokauši.« 
• Konja zaka mate? 
»Drva pa ka trbej, vse domau 
zvozimo z njim, rodjemo, gnoj vozimo, osipavamo, tak ka nam nej trbej foringaša plačüvati.« 
• Dapa konj je nej taši kak traktor, šteri v škednji ta stoji cejlo zimau, pa ga ešče polagati nej trbej. 
»Dapa te ga prežamo, gda ga škemo. Če v gauški mam drva, te se prvin moram moliti foringaši, da mi domau pripela drva, ešče tak tö, ka je plačani. Etak pa s konjom te delava, gda škeva.« 
• Kakšne krompiče mate posajano? 
»Eden žakeu smo küpili, drugi so pa domanji.« 
• Baukši so küpleni? 
»Dobro je, če se kromči menjavajo, zato ka lepši pauv dajo. Lani smo tö telko meli, ka ešče zdaj puno zamanico mamo.« 

• Leko ka bi pulonja dojšlo saditi kak lani? 
»Če maš zemlau, te nika moraš saditi. Moj mauž, Ödön, 
on ne ostane. Baug vari, ka bi njiva prazna ostala ali ka bi nej emo konja. Ranč ne vejm, ka bi te delo. Zdaj že tau gleda, gde bi enga dobroga žrebca leko küpo.« 
• Kak vögleda tau leto, lejpi pauv baude? 
»Zdaj se ešče tak kaže. Vse je lopau vöprišlo, vlaga tö dje, samo naj toča ne pride. Tam v dolej spodkar pšenico mamo posejano, tista je tö lejpa. Lani smo s tiste njive več kak tresti žaklov pšenice dobili. Sto je nam žeu, tau pravo, ka v dosti mejsti je odo kauli v Porabji, dapa taša njiva nej bila nin nej, gde bi tak lopau dalo. Dočas ka va ladala, dočas va delala, gda pa že neva ladala, te pa že tak ejnjati trbej.« 
• Vidim, ka paradajs pa parpou ste že tö vöposadili. Flanco ste küpli ali doma ste meli posajano? 
»Dja vsigdar doma posejam, etak vejm, kakšne fajte so, pa tak sam vpamet vzela, ka je lepša, pa se baukše primle tö.« 
• Dosta se je žaurgalo, ka je lani paradajs pa parpou fejst gnilo. 
»Tau je za volo dosta megle bilau, dapa pri meni je nika nej zagnililo. Dja sam taši lejpi parpou pa paradajs mejla, ka je lejpo bilau gledati. Vejn zato, ka sam dja mrežo (háló) mejla gorapotegnjeno, tau je te vejn že telko pomagalo. Ta mreža je ešče zato fejst dobra, ka obrani, če bi toča bila.« 
• Ka delate s parplom, paradajsom pa z bubriki? 
»Mlajšom, sestram, materi je tazdavam. Na zimau dosta ta ne kladem, zato ka tak te že nejmava nateltja radiva. Tak prautoma, kak zrejli, tak tau pomalek gorponücamo. V bauti mi paradajs pa tašo sploj ne kipüvamo, zato ka tisto niši žmaj nejma. Samo na formo pa na farbo je paradajs, nika drugo nej« 
• Kakšen lük mate, ka na več rase raste? 
»Tau je taši »csoportos« lük. Te dugo tastoji, pa dosta je pod njim, tauga zato mam posajeno.« 
• Ka delate zdaj na njivi, zato ka vi drugo delate pa vaš mauž Ödön tö? 
»Zdaj müva tak delava, kak prvin v TSZ-a (zadrugi). Dobro vrejmen je bilau, kromči so brž vözrasli pa vse nagnauk delava. Dja okapam, Ödön je pa včasi osipava. Tak se tau pri nas dela.« 
K. Holec 


Porabje, 28. maja 2009 

6 


Novomeščani so pá bili pri nas 


lepo posrečila. Tak smo vidli, pa so prajli gostje tö, da so se dobro počütili. Naglasili so tau tö, da smo že prijatelji, to smo že mi tö povedli. Zato so pomembna taka gostovanja, srečanja s skupinami z matične domovine za nas zamejske 
Slovence, da se padašivamo, vej smo vsi Slovenci in tau se vidi, da smo prijatelji. Če pridemo v Slovenijo in se srečamo, nas vsi z veseljem sprejmejo in so nam radi. 
Novomeščanom smo pokazali najlepše znamenitosti Budimpešte, v nedelo pa smo šli v malo mesto Sentandrej (Szentendre), stero se jim je trno vidlo. Vüpamo se, da so z lejpimi doživetji potovali domau. V slovo smo si želeli, naj se šče srečamo. Najlepše se zavalim tistim, steri so pomagali pri tejn, ka je ta skupna prireditev tak lejpa bila. 
Irena Pavlič predsednica društva 
Slovensko društvo v Budimpešti na svojij programaj dostakrat ma skupine iz Slovenije. So takšne skupine, stere so že večkrat bile pri nas. Zdaj se je 
tö tak zgodilo. Člani Društva Mavrica iz Novega mesta pa njini oktet je zdaj že o drugin bijo pri nas. So pa takši člani 
tö med njimi, steri so že trikrat bili pri nas. Radi smo bili, ka so nas pá obiskali pa so meli slikarji pri nas razstavo. 
Tau prireditev smo meli 16. majuša. Tak se je zgodilo, ka je slovenska samouprava v Lőrinci (18. okrožje) tö na te den mejla program vküper 
z drugimi južnimi Slovani (Srbi, Hrvati). Zato smo te vküper držali tau prireditev. V Lőrinci smo meli Den Juž
noslovanov. Mi smo se zato pridrüžili, ka naj lüstvo našo vküper baude, ka na dva tala ne morejo titi. 

Prireditev je bila v Bókay parki. Začnili smo v dvej vöri. V velki dvorani so umetniki pripravili razstavo. Pozdravili smo goste in je potejn predsednik Društva Mavrica gospod Marjan Maznik odpro razstavo pa je notri pokazo slike. Sploj lejpe kejpe so meli. Zdaj je naš gost bijo župan Novega mesta, gospod Alojz Muhič tö. Gospod župan je tö pozdravo našo lüstvo in se je zavalo za vabilo pa nas pozvau k njim. Potejn je spejvau oktet. Čüdovito so zapeli pesmi, med njimi Oj, Triglav, moj dom..., Slovenec sem. Vsakšoma se je vido program, ka nejsmo samo Slovenci bili na razstavi, liki drügi tö, Hrvati, Srbi, Bolgari so bili zraven. Kak vsigdar, zdaj smo tö pozvali na naše programe goste iz Veleposlaništva Republike Slovenije. Naš gost je zdaj bila svetovalka Angelina Trajkovski. Poglednili smo kejpe, šče vogrski parlament so namalali. Gda smo tü končali, te smo šli v taum parki na tisto mesto, gde je velki oder. Tü so nastaupile kulturne skupine drügi južnoslovanski narodnosti tö, nej samo Slovenci. Prvi so bili naši gostje iz Novega mesta, moški oktet. Spejvali so slovenske ljudske pesmi, sploj lepau. Fejs so jim ploskali, tak ka so mogli nazaj na oder. Tak so spejvali, ka je vse grmelo tam. Dosta moški glasov vküper je čudovito. Že v dvorani je bila publika navdušena, vanej pa šče bola. Tak, ka so meli velki uspeh (siker). Za našimi slovenskimi gosti so prišli na oder Bolgari, bolgarska folklora v Budimpešti. Notra so nam pokazali bolgarske plese. Sonce je fejs peklo, a to njim je vseeno bilau, tak so plesali pau vöre, če nej več, kak da bi nikdar nej steli tak njati. Fejs so vedli, prajli so, ka sploj dobroga koreografa majo, ka je notri vči, ka je v Bulgariji bijo koreograf. V bolgarski skupini so bili mladi plesci v trno lejpi narodni noši. 
Srbska manjšina je mejla malo drugačen program. Ena pevka je spejvala francoske šansone, spremljau jo je harmonikaš. Ona je tö dobila velko ploskanje, ka je dobro spejvala pa harmonikaš je enkraten bijo. 
Za njimi so prišli Hrvati, so tö lejpo nošo meli, v tej skupini so starejši tö bili. Odličen program so meli. Hrvatje so bili na konci in so pozvali publiko na oder na ples. V dobrom 
razpoloženji se je končo kulturni program. Vse štiri južnoslovanske narodnosti so v parki mele postavlene šotore. Vsakši je zasedo svoj šotor pa vanej smo tö sejdli. Bila je mala pogostitev in smo začnili spejvati. Nam, Slovencom je naš Hugo Čerpnjak igro na harmoniki in smo se veselili skorok do kmice. Člani našoga društva so se tö lepau zbrali. Radi smo bili, ka se je ta skupna prireditev tak 




Porabje, 28. maja 2009 

7 



Slovenščina mu ne dela preglavic 

Laci Pinter, sem dobro pripravljen, potem odstotkov. Kakšne naloge moral še vaditi razne dialoge, s l o v e n s k i 
bom poskusil tudi 


te čakajo pri ustnem delu 

ki jih bom moral na maturi jezik.« 

maturo. 

11. maja smo imeli pisni del 

mature? 


odigrati s profesorico. Te teme • Slovensko 

ski gimnaziji, je precej 
aktiven pri pouku sloven-ščine. Že lansko leto je opravil izpit iz slovenskega jezika na srednji ravni, letos marca je dosegel prvo mesto na državnem tekmovanju, 11. maja pa je predčasno opravil maturo iz tega jezika. S slovenščino se pa srečuje v okviru zunajšolske dejavnosti, saj je že več let član Mladega gledališča Zveze Slovencev na Madžarskem na monoštrski gimnaziji. 
• Zakaj si se odločil, da boš iz slovenščine maturiral eno leto prej? 
»V zadnjem času sem se veliko ukvarjal s slovenskim jezikom, saj sem na začetku šolskega leta opravljal jezikovni izpit, letos marca pa sem se udeležil državnega tekomovanja iz slovenščine, zato sem mislil, da če sem se že toliko učil, in mature, zdaj pa me še čaka ustni izpit, ki bo sredi junija.« 
• Kaj pa ti je pri pisnem delu delalo največ preglavic? 
»Zame je bil najtežji slušni del. Precej hitro so govorili in sem težko razumel besedilo. Razumevanje pisnega besedila je bilo enostavno, pa tudi slovnični del ni bil težek. Morali smo napisati tudi spis v dolžini 200 besed. Jaz sem izbral pisanje pisma staršem. Situacija je bila, da študiram v tujini in staršem moram napisati, kakšno je mesto in kakšni so profesorji in da sem navezal več novih prijateljstev.« 
• Verjamem, da boš tudi ustni del opravil z lahkoto, saj da si zares dobro pripravljen, dokazuje tudi, da si na pisnem izpitu dosegel malo več kot 90 


»Pri ustnem delu bodo podobne tem, kot smo jih imeli na državnem tekmovanju. Tam so precej zahtevali, od literature do splošnih tem, kot so naprimer varstvo okolja, možnosti potovanja pa tudi spoznavanje Porabja. Ker sem se te teme že naučil, jih moram za ustni del mature samo malo ponoviti. Zdaj bom pa dialogi se žrebajo, upam da mi bo uspelo izžrebati kakšno dobro temo, o kateri bom z lahkoto pripovedoval.« 
• Ali že veš, kaj in kje boš študiral po končani gimnaziji? 
»Glede tega, ali bom študiral 
v  Sloveniji  ali  doma  na  
Madžarskem,  se  še  nisem  
odločil,  študiral  pa  bom  

zagotovo matematiko in informatiko. Ta dva predmeta se najraje učim. Izmed jezikov pa imam zelo rad slovenščino, ker mi je všeč, pa imamo zelo dobro učiteljico Ireno Fasching Libricz, ki nam na zanimiv način podaja snov. Oziroma samo meni, saj se v tem letu v našem letniku le sam učim slovenščino. V tem šolskem letu se moja sošolka uči na Hrvaškem, naslednje leto pa se bova spet skupaj učila 
se učiš tudi izven šole, saj že več let igraš v gledališki skupini Mlado gledališče v slovenskem jeziku. 
»Ja, že pet let – najdalj časa 
– igram v skupini, v kateri se zelo dobro počutim. Naš mentor je Miki Roš, ki nam piše igre. Naša zadnja igra je Teta puberteta, ki jo igram z Gabrielo Labric. Pred tem smo še imeli tri igre, pri katerih nas je bilo več in smo se na vajah ogromno smejali. Včasih smo kar težko delali, ker smo se toliko hecali. Tudi to mi je všeč, da veliko potujemo v Slovenijo, včasih pa tudi v Avstrijo in Italijo, kjer predstavljamo igre. Moram povedati, da bom kar pogrešal te vaje in predstave s skupino.« 
Nikoletta Vajda 

9. maja, v soboto, zadvečerka kauli 5. ure je bilo okoli kulturnega doma na Dolenjom Seniki vse živo. Otroci so začnili vküper titi. Najprva je z Gornjega Senika kombi pripelo šolske mlajše, potem so z vesi prišli sošolci, ki se učijo na seniškoj šoli. Prišli so najmlajši tö, ki obiskujejo vrtec na Dolenjom Seniki. Vse to se je godilo zato, ka je seniška slovenska samouprava organizirala kulturni zadvečerek. Povabljeni so bili osnovna šola Gorenji Senik in domanji vrtec, naj bi se malo nutpokazali, kaj vse znajo. Do pol 6. ure se je kulturni dom napuno. Program se je začno s pozdravom. Ildiko Treiber je s toplimi rečami pozdravila publiko in pravla, ka mo vse 
vidli v programi. Dva 

radi bi plesali. Patrik Bajzek »Mladost našoga dejdeka«. 
na klarineti in Benjamin Zašpilali so v domanjom sloSukič na harmoniki. Zašpi-venskom jeziki. Igro je napi

lala sta dvej naute: Slovenija, sala Irena Kalamar s Trdkove. 

on mladi. Vnuki so ga spita
vali, kak je bilo inda svejta. 
On je z veseljem pripovedoval njim. Mislim, ka so se med gledalci starejši malo leko spominali na svoja mlada leta, ka je »stari dedi« dosta takšoga pripovejdo, ka so oni preživeli tistoga cajta. Lepo je bilo. Malčki so že težko čakali, ka bi prišli na vrsto. Plesali so, spejvali so, igrali so se, pa šteli izštevanke. Fejst so lušni bili, nika so nej meli tremo. Tak so se obračali, če bi vsakši den to dela
li. Pevski zborček se je vmes micami pozdravljali mamice in babice. Zaradi tega, ka smo praznovali materinski dan tö. Deca je gučala madžarski, slovenski in nemški. Zborček je ešče dvej pesmi zapel, ki so nam segali do srca. Za konec je stopila na oder otroška folklorna skupina. Zaplesali so porabske in goričke plese. Na harmoniki ji je sprvajo Matej Smej. Ildiko Dončec se je zahvalila vsakemu, ka so poglednili program, prosila nji, naj na konci fejs ploskajo, naj naslednje leto pa pridejo. Tak se je končo naš program, vsem skupinam, učiteljicam, vzgojiteljici lepa hvala. Veseli nas, ka so pokazali, kak se leko naš materni jezik ohranja. Upam, ka se bo čim več starišov trüdilo ešče 


pete štrme-gornjeseniške šole »Seniške gledati vse to, samo se je žaur-Lepa naša domovina. Otroci z tak zvejzdice«. Naslov igre je bijo go, kje so tista leta, gda je biu nižji razredov so z lepimi pes-
Porabje, 28. maja 2009 
muzikanta odkod lepote tvoje in Mi se Pokazali so nam v igri, kakša pripravo. Oni so bili na vrsti. naprej za to. 

mamo radi. Potem je na oder je danešnja mladina. »Stari Dvej lepe pesmi so zapeli z na
stopila gledališka skupina dedi« nej mogo poslüšati in slovom Kaj sam jaz zvedo in Marija Čato 

so nam 



PETEK, 29.05.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 ODRASEL KOT OČKA, KRATKI FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KRVAVA LETA, DOK. SER., 14.05 DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 
15.10 
MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 RISANKA, 

16.05 
IZ POPOTNE TORBE: LEGENDE, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 TV POGLED, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.50 TV POGLED, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.05.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL 


PETEK, 29.05.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 11.50 TV PRODAJA, 12.20 GLASNIK, 12.45 UMETNOST IGRE, 13.10 BESEDE IN SLIKE, 13.20 EVROPSKI MAGAZIN, 13.50 ČRNO BELI ČASI, 14.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.05.1991, 14.30 ŽOGARIJA, 15.00 TV PRODAJA, 15.30 MOZAIK, 16.00 CIRCOM GRAND PRIX 2008, 16.25 PRIMORSKI MOZAIK, 16.55 ŠTUDENTSKA, 17.15 MOSTOVI -HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA -NOSTALGIJA S SCENOGRAFOM JOŽETOM SPACALOM, 20.00 TAJNI ARHIVI INKVIZICIJE, AVSTRAL. DOK. SER., 20.50 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 21.40 KRVOLOČNA MAMA, AM. FILM, 23.45 PREDVOLILNE SPLETKE, DANSKI FILM, 1.30 SVITANJE, AM. NAD., 2.15 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 30.05.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: RAK; ZAJČEK BINE: VITEZI, LUTK. NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; ZLATA PRAGA, OTR. NAD., 9.05 IME MI JE EVGEN, ŠVIC. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 ROŽNATI PANTER: ROŽNATE ROŽE, RIS., 14.00 ODRASEL KOT OČKA, KRATKI FILM, 14.20 OČARLJIVA MARIE, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 
17.20 ZAKAJ PA NE, 17.25 NA VRTU, 17.50 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU, FR.-NEM. FILM, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 HRI-BAR, 23.50 RIM, ANG.AM. NAD., 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 30.05.1991, 
1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL 
SOBOTA, 30.05.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.55 TV PRODAJA, 8.25 SKOZI ČAS, 8.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 30.05.1991, 9.00 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009, 10.00 POSEBNA PONUDBA, 10.20 CIRCOM REGIONAL: CIRCOM GRAND PRIX 2008, 10.45 PRIMORSKI MOZAIK, 11.15 ŠTUDENTSKA, 11.35 TAJNI ARHIVI INKVIZICIJE, AVSTRAL. DOK. SER., 
12.25 
GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.20 TV PRODAJA, 

13.55 
EVR. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 15.30 ALFI NIPIČ -45 LET,17.00 EVR. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 17.55 KOŠARKA (M), DRUGA TEKMA FINALA KONČNICE LIGE UPC, 19.45 EVR. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 19.55 NOGOMET, TEKMA POKALA HERVIS, FINALE: LUKA KOPER 


-INTERBOLOCK, 22.05 BLEŠČICA, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 
ŠKORPIJONOVO PREKLETSTVO, AM. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
NEDELJA, 31.05.2009, I. SPORED TVS 

7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS., MARČI HLAČEK, RIS., 
9.50 ŽOGARIJA, 10.15 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 
15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.20 MAKS IN RUBI, RIS., 18.25 JANI NANI, RIS., 18.30 ŽREBANJE LOTA IN SUPER LOTA, 
19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: ŽARKO PETAN, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 KAKO SEM DOBIL VOJNO, ANG. FILM, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 31.05.1991, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL 
NEDELJA, 31.05.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 SKOZI ČAS, 9.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 31.05.1991, 9.40 GLOBUS, 10.10 MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR, 10.40 TV PRODAJA, 
11.10 
TRANZISTOR, 11.45 POMAGAJMO SI, 12.15 RAD IGRAM NOGOMET, 

12.45 
SLOVENSKI MAGAZIN, 13.10 TURBULENCA, 14.00 TV PRODAJA, 


14.30 
KOLESARSKA DIRKA -VELIKA NAGRADA KRANJA, 14.55 EVR. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, (M) C2, 15.05 EV. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, FINALE (M) C2, 

15.40 
EVR. PRVENSTVO V KAJAKIHIN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, FINALE 


(M) K1, 16.30 ZGODBA Z ZAHODNE STRANI, AM. MUZIKAL, 19.00 GAL IN GALERISTI, 20.00 NEVA, NEMŠ. DOK. ODD., 20.45 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 21.40 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.30 NA UTRIP SRCA, 
0.00 SEDEM VELIČASTNIH, AM. FILM, 2.10 INFOKANAL * * * 
PONEDELJEK, 01.06.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.30 RISANKA, 9.40 ŽOGARIJA, 10.05 LEGENDE, 10.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 10.55 SANTONINO V SAVINJSKI POKRAJINI, DOK. ODD., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.40 GALA KONCERT SKLADATELJEV M. SEPETA IN J. ROBEŽNIKA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOTOVILČICA, RIS., 16.10 ČEŠKA - ZLATA PRAGA, OTR. NAD., 16.25 PRESENEČENJE, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z 

Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 

BORISOM KOPITARJEM, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
19.55 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009, 21.00 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 01.06.1991, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 01.06.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 SOBOTNO POPOLDNE, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 10. MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 2009, 12.30 SLOVENCI V ITALIJI, 13.00 POSEBNA PONUDBA, 13.20 RAD IGRAM NOGOMET, 13.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.06.1991, 14.10 OSMI DAN, 14.55 GLASBENI VEČER, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 
18.00 FRASIER, AM. NAD., 18.25 ROKOMET (M), TEKMA EHF POKALA: GUMMERSBACH -GORENJE, FINALE, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK, 
22.50 DNEVI RADIA, AM. FILM, 0.15 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 1.10 
INFOKANAL * * * 
TOREK, 02.06.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SIVČKOVI SPOMINI, LUTK. PREDSTAVA, 9.35 ČEŠKA - ZLATA PRAGA, OTR. NAD., 9.55 PRESENEČENJE, LUTK. NAN., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 12.00 VEČERNI GOST: ŽARKO PETAN, 
13.00 
POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.40 UMETNI RAJ, 

14.05 
DUHOVNI UTRIP, 14.25 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 RDEČE ČEŠNJE RADA JEM, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 


18.00 
KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 

19.00 
DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ŠOLA POD FAŠIZMOM, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KARIZMATIČNOST V POLITIKI, FR. DOK. ODD., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 


-TV DNEVNIK 02.06.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL 
TOREK, 02.06.2009, II. SPORED TVS 
6.00 ZABAVNI INFOKANAL, 6.40 TV PRODAJA, 7.10 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 10.05 NA LEPŠE, 10.35 BLEŠČICA, 11.05 STUDIO CITY, 12.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 02.06.1991, 12.30 GLASNIK, 
13.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 14.00 TENIS ROLAND GARROS, ČETRTFINALE, 19.55 LJUBLJANA: KOŠARKA, 3. TEKMA FINALA LIGE UPC, 
21.45 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 21.50 PRAVA IDEJA!, 22.15 IMPERIJ: AVGUST, PRVI RIMSKI CESAR, NAD., 23.45 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 
0.35 3 - 2 - 1, ROKOMETNI MAGAZIN, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
SREDA, 03.06.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 MOTOVILČICA, RIS., 10.00 RISANKA, 10.10 RDEČE ČEŠNJE RADA JEM, 10.25 SLOVENSKI VODNI KROG: GRADAŠČICA, DOK. NAN., 10.55 KNJIGA MENE BRIGA, 11.15 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 11.50 ŠOLA POD FAŠIZMOM, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2009, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 
17.00 
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 

18.30 
ŽREBANJE LOTA, 18.40 TINČEK, RIS., 18.45 OZI BU, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 KRALJICA, ANG. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.06.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL 


SREDA, 03.06.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 SPET DOMA, 9.55 HRI-BAR, 10.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 03.06.1991, 11.20 PRAVA IDEJA!, 11.45 GLASBENI VEČER, 13.15 TV PRODAJA, 13.45 ČRNO BELI ČASI, 14.00 TENIS ROLAND GARROS, ČETRTFINALE, 20.00 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 20.30 SLAVNOSTNI KONCERT OB JUBILEJNEM LETU AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI, 22.35 STVAR JURIJA TRAJBASA, POSNETEK GLEDALIŠKE PREDSTAVE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ, 
0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, VOKAL XTRAVAGANZZA: PERPETUUM 
JAZZILE IN BR6, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
ČETRTEK, 04.06.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: TAKSISTIČNI MRK, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 IZUMITELJICA, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO: POTOVANJA, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 
18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 
21.00 
DRUGA SVETOVNA VOJNA -ZA ZAPRTIMI VRATI, ANG. DOK. SER., 

22.00 
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 BESEDE IN SLIKE, SERGEJ KAPUS - ROJSTVO PLANETA II. (1994), 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 04.06.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL 


ČETRTEK, 04.06.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.30 TV PRODAJA, 9.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 04.06.1991, 9.25 NEVA - OD LADOŠKEGA JEZERA DO SANKT PETERBURGA, NEMŠ. DOK. ODD., 10.05 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 
10.30 NA LEPŠE, 11.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: VOKAL XTRAVAGANZZA: PERPETUUM JAZZILE IN BR6, 11.55 TV PRODAJA, 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 LYNX MAGAZIN, 13.30 TO BO MOJ POKLIC: PODJETNIK, 
14.00 TENIS ROLAND GARROS, 20.00 KAČJI PASTIR, AM. FILM, 21.35 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.20 APRIL PRAZNUJE, AM. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL 
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada 

VABILO 
na POHOD OD GORNJEGA SENIKA 
DO VERICE - RITKAROVCI 
v soboto, 6. junija 2009 

(po trasi bodoče ceste med obema vasema) 
Organizator: Generalni konzulat RS v Monoštru Dolžina: cca. 14 km Zbirališče: ob 9.30 uri pri trgovini na Gornjem Seniku Prijavnina: 2 EUR -560 forintov Prijavnina je simbolična, hvaležno pa sprejmemo prostovoljne prispevke,  ki jih bomo namenili v dobrodelne namene. 
Za otroke prijavnine ni! Ko se zberemo, krenemo po asfaltni poti do temeljnega kamna bodoče cestne povezave med Gornjim Senikom in Verico-Ritkarovci. Od tu nas vodi pot (včasih so ji rekli “mašna pot”, ker so ljudje po njej hodili k maši) proti Ritkarovcem do starega zvonika, kjer bomo ob krajšem postanku pogasili žejo. Nato nadaljujemo pot proti Verici do prenovljenega Kulturno - informacijskega doma, kjer se bomo odpočili in okrepčali. Pot nadaljujemo v smeri Ritkarovcev in skozi gozd do Grbenščka, kjer se po krajšem postanku spustimo nazaj do Gornjega Senika. 
Pot, po kateri bomo hodili, je speljana po prekrasni, kulturni krajini Porabja. 
Prav prisrčno vabljeni in veselimo se vašega prihoda, 
Generalni konzulat RS v Monoštru 
Zaradi lažje organizacije vas naprošamo, da se prijavite na tel. št.: 
0036 94 553 111. 

Udeležba na pohodu  je na lastno odgovornost! 
Pri organizaciji pohoda so nam priskočili na pomoč: 
Časopis Porabje  Zveza Slovencev na Madžarskem  
Gábor Ropos – župan Gornjega Senika  Javni zavod Krajinski park Goričko  
András Doncsecz – župan Verice – Ritkarovcev  Center za zdravje in razvoj M. Sobota  
Državna slovenska samouprava  

MEGHÍVÓ 
FELSŐSZÖLNÖK – KÉTVÖLGY 
GYALOGTÚRÁRA 
2009. június 6.-án, szombaton 

(a két községet összekötő leendő út nyomvonalán) 
Szervező: Szlovén Köztársaság Főkonzulátusa Túraútvonal hossza: kb. 14 km Találkozó: 9.30 órakor a felsőszölnöki vegyesboltnál Nevezési díj: 2 EUR -560 Ft (A szimbolikus összegű nevezési díj mellett további, jótékony célú felajánlásra kerülő támogatásokat is örömmel fogadunk) 
Gyerekeknek a részvétel ingyenes! A gyülekezést követően aszfaltos úton indulunk a Felsőszölnök – Kétvölgy-Ritkaháza községeket összekötő út elhelyezett alapkövéhez. Innen utunk a miseútnak nevezett vonalon (régen az emberek ezen az útvonalon jártak misére) vezet tovább Ritkaházára, a haranglábhoz. Itt kisebb pihenő alkalmával lehetőség nyílik szomjoltásra. A túrát folytatjuk a kétvölgyi felújított Kulturális és Információs Központig, ahol lehetőség nyílik pihenésre és felfrissülésre. Kétvölgyről elindulunk Ritkaháza irányába, majd az erdőn keresztül a Kakasdombon tartott kisebb pihenő után visszaérkezünk Felsőszölnökre. 
Az túra útvonala Rába-vidék gyönyörű tájain vezet keresztül. 
Szeretettel várjuk és örömmel fogadjuk részvételét, 
Szlovén Köztársaság Főkonzulátusa, Szentgotthárd 
Kérjük, hogy a szervezési munkálatok megkönnyítése érdekében részvételi szándékát jelezze a következő telefonszámon: 0036 94 553 111 
A túrán való részvétel saját felelősségre történik!