Priloga Novln.	Cena številki 1 Dinar,
Leto XXVII. 8. decembra 1931. Številka 12.
1
Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren Fahn Izidor v M. Soboti
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA — Pobožen mesečen list.
Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena Marijinoga lista je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. poštnine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje 10 komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga z prilogov Priprava na srečno smrt. Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, če plačajo naprej ke-liko le morejo Smejo pa naročnino plačiivati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar.
Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo Priprava na srečno smrt poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela mročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej.
II.	Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo Priprava na srečno smrt poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dvadinara, zadnji mesec tri dinare.
Cena Marijinoga lista za države Evrope z Novlnami vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8 50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta.
III.	Za države zvun Evrope, kak v Ameriko, Australljo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tiidi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo Priprava na srečno smrt poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Ki ma z Marijinim listom naročene tudi Novine, plača za oboje na leto dva do-lara ali 112 Din. v državaj zvun Evrope. Ta naročnina je mora do konca januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta.
Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv. meš v Linzi v Se-raphinskom društvi i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne naročnike i za vse njihove namene.
V vredništvi M. Usta v Črensovcih, se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 4. knižica: Priprava za srečno smrt 2'50 Din.
Dari.
i.
Na »Marijin fond" so daruvali v Din. sledeči: Gjorek Franc, cerkovnik nabro v Martjancih 15, Pečič Alojz Drobtinci 15, obresti 345 Din 75 par, Godjna Marija Dolnja Bisztrica 10, Godar Biidinci 4, Kolenko Ivan Črensonci 5, Hozjan Ivan Črensovci 2.50 Dm.
Marija povrni vsem obilno.'	Vrednik.
Na Dom sv. Frančiška dariivali v Din.: Vaupatič Karol Črensovci 5, Kolenko Jožef Črensovci 1, Hozjan Ivan Črensovci 3, Šebjanič Jožef Črensovci 2, Šebjanič Verona Črensovci 2, Hren Verona v zahvalo Mar. Pom. ka sin ozdravo Sr. Bistrica 10, Jožef i Orša Jerič Hrastje v spomin zlatoga zdavanja 100, Mlekarska zadruga v Črensovcih 171.25, Čačič Jožef pleb. Črensovci 100, Žitek Terezija i Cecilija Rakičan 22, Horvat Bara Raki-čan 2, Voroš Anna Rakičan 2, Forjan Jula Rakičan 2, Gjorek Ana Rakičan 3, Škrban Kata M. Sobota 10, Bencek Ana M. Sobota 2, N. N. M. Sobota 10, Rajnar Treza Krog 2, Lukač Roza Krog 1, Hegedtiš Treza Krog 10, Bencak Jula Satahovci 2, Flegar Roza Satahovci 3, Horvat Treza, Janoš, Orša, Graj Marija i Taljan Frančiška Bakovci 5, Farkaš Treza Raščice 10, Filip Marija Beltinci 10, Zver Marija Beltinci 5, Berendiaš Geta Beltinci 2, Herman Ana Beltinci 2, Ferdo Križan kralj, notar M. Sobota 33, Jureš Franjo D. Lendava 20, Nemec Janoš Pertoča 20, Wessner Marija učit. v p. Ljubljana 100, Hajdinjak Izidor Črensovci 10, Horvat Janoš i Marko nabrala v Trnji 230, Mešič Ana M. Dolenci 10, Orlaj Matilda i Ludvik D. Lendava 100, Gergorec Jožef Krnci 0 50 Din.
Oča sirot povrni vsem obilno l	Odbor.
Širitelom na znanje.
I.	Oktobra 18. smo obdržali širitelski sestanek v Soboti v Martinišči. Pri toj priliki smo dali vsakomi širiteli za dar edno malo knižico od posvetitve driižin Srci Jezušovomi. Velika večina širitelov je bila navzoči i po toj smo tiidi večim nenavzočim poslali goriimeniivano knižico. Ostali so pa li takši širitelje, šterim nesmo mogli toga maloga dara izročiti. Prosim zato vse tiste širitele, ki te male knjižice ne bi dobili, naj se javijo v Črensovcih, ka njim jo dopošlemo.
II.	Novo leto je tu. Kde ešče neje pobrana naročnina, jo taki poberite i pošljite v Črensovce. Položnice smo dali z tem Marijinom Listi vsakomi poslati. Dobi vsaki dve položnici. Na edno naj zapiše gor odzgoraj: stara naročnina, na drugo pa naročnina za kalendare.
III.	Kalendare bomo začeli pomali razpošilati. Vsaki dobi kalendar, kak nam pošlje notri dva dinara poštnine. Kalendare
po pošti pošljemo, zato moremo prle meti poštnino nabrano, da nemarno svojih penez, ka bi zraven devali, brez penez pa pošta ne vzeme gor.
IV.	Za novo leto bomo dali štampati vsakomi širiteli eden blok, ka de po njem nabirao naročnino. Bomo strogi, ar ovak zagospodžrimo. Vsaki mesec se mora nekaj plačati. Če ne more ednoga dinara, naj da polovico naročnik i te drfigi mesec doda keliko je prle menje dao. Vsaki mesec se mora na mesec pla« čati eden dinar. To je na leto 12 Din i z tem je plačana naročnina za celo leto i poštnina za kaiendar za tiste naročnike, ki majo Mar. List naročen na skupni naslov.
V.	Začnite že zdaj z nabiranjom naročnikov za novo leto. Ne bojte se slabe letine. Kem več date Mariji, tem več vam tiidi ona sprosi. Zbujajte vupanje v njo med narodom ! Mislite ka njeno materno srce ne več tisto, kak je prle bilo I Zmislite si na svoje matere i na sebe ki ste matere! Mogoče je materno srce te trše, če je nevola vekša ? Nasprotno, te je mehkejše. Tak je i Marijino smileno materno srce I Pa v neizmerno vekšoj meri! Zato vsaka hiša naj ma Marijin List. Lepo ga priporočajte! Mariji delate z tem veselje, dušam pa zveličanje nosite! V Marijinom imeni naprej !
Vredništvo i uprava Mar. Lista v Črensovcih.
Martinišče.
Dne 26. novembra je Martinišče obslužavalo godovno svojega patrona sv. Martina. Ltibitelov i prijatelov zavoda se je telko zbralo, ka je kapelica premala bila. Milostlivi naš g. kanonik Szlepec so dariivali sv. mešo, vlč. g. diihovnk svetnik Klekl Jožef so pa predgali. Počastilo je te zavod tfidi več drfigih duhovnikov i civilni gospodov. Popoldne se je vršila tfidi igrica v velko veselje mladine, ki rada obišče zavod.
VSEBINA:
Dragim naročnikom na znanje. Str. 1 Zadoščenje Mariji.	Str.	II
Advent	„ 3 f Jožef Kiizma	„	12
8. december	„ 4 Mama Margeta.	„	lg
Posvetitev Mariji.	„ 6 Posvetitev rojstne hiše našega
Katoliška akcija i naša drflštva „ 7 vrednika Srci Jezušovomi.	,	14
Mešna zveza Marije Pom. „ 9 ^Sveti prt.	„	16
Dragim naročnikom na znanje!
Hvala dobroj materi Mariji, prišli smo srečno do zadnjega snopiča Marijinoga Lista i ga damo do rok vam, dragi nam naročniki. Gda to včinimo, se zahvalimo prav iz srca vam, ki ste ostali verni toj sladkoj vretini, ki teče iz nebes, tem lepim navukom Jezušove svete vere, štera se glasi v lepom Marijinom Listi. Zahvalim se ravnotak vrelim nam širitelom i širitelicam za goreče širjenje dobroga čtenja i je oprosim v Marijinom imeni, naj njej na veselje i sebi za večno plačilo nosijo ešče naprej te sladki križ. Posebno se pa zahvalim preč. g. Bakan Jožefi, prt fekti Martinišča, ki so poleg svojega velikoga posla mi pomagali M. List vrejiivati i najvekši ter pri tom skoz celo lelo nositi, ar slabo zdravje ne mi je dovolilo, da bi mogo sam celo bremen nositi. Naj njim Marija plača trfide i naj njih i vno-ge drtige duše gene, ka do pomočnice pri širjenji. Marijine slave po Marijinom Listi. Gda se vsem iz srca zahvalim za vse ■pripomočke pri vrejuvanji ino izdavanji Marijinoga Lista, prosim kak najlepše vse dfiše, naj mi ostanejo verne pri naročitvi i širjenji Marijine dike po Marijinom Listi. Te list je Marijin dar, ki je spravo jako dosta dfihovnikov k božemi oltari i jako dosta dflš pripelao na popolno živlenje, da ne gučim od neštetih jezer, štere je rešo pogubelne poti i je, spravo na varno stezo zveličanja. Zato prosim v Marijinom imeni vse, naj njemi ostanejo verni i nsj ga širijo z cele moči.
Cena Marijinomi Listi ostane kak je bila, to je na skUpni naslov 10 Din. Za teh 10 Din. dobijo vsaki mesec Marijin List, kalendar Srca Jezušovoga na konci leta i kda plačajo naročnino knižico »Priprava na srečno smrt." More pa plačati poštnino od kalendara, to je 2 Din. vsaki, kda ga do rok dobi. Tiva 2 Din. poštnine plačajo samo oni, ki plačajo samo 10 Din. naročnine, to je kim hodi na skupni naslov Marijin List. Cena ostane, ali oblika, forma Mar. Lista pa bo lepša. Na lepšem papiri ga bomo najtnre, dali štampati, nas bo koštao več, ali z tem vUpanjom včinimo to, ka nam narastejo naročniki. Smo se odločili na lepšo formo, ka te vsi bole zadovolni i tak več diiševnoga haska meli, ar do kepi lepši v listi. Gda to naz-njam dragim naročnikom, njim ešče nekaj jako važnoga "mam povedati.	, ,
Ka bo to? Letos na Malo me|o .smo meli v Crensovcih dečinski den. Veselje nedužne dece je bilo nepopisno i ž njov vred smo se veselili mi vsi starejši tiSdi. Pri toj priliki sem speznao, da se dečici more posvetiti posebna skrb, vekša, kak se je dozdaj posvetila. Hudobni svet z obema rokama lovi za dečicov, ka bi jo dobo v svoje zamazane škrample i jo pogubo. Smo se toti borili dozdaj tQdi proti tomi njegovomi nakanenji, ali nesmo se mogli zadostno, zato ka nesmo meli orožja, štero bi segalo do vsakoga deteta. Zdaj smo si pa izmislili nekše takše orožje i to je eden listič na čast Deteti Marijiki, ki bo za dečico pisan, v njihovom mišlenji i po njihovom želenji. Z
Marijinim Listom pride vsaki mesec na 4 vekših ali 8 menših stranej i bo namenjen samo za deco, vekšo i menšo.
Gda te svoj namen odkrivam, se obrnem na samo dečico. Draga dečica! Ne moremo pozabiti tistoga veselja, šteroga ste nam spravili letos pri dečinskom dnevi, na god deteta Marijike, na Malo mešo, zato smo se odločili, da to veselje dečinskoga dneva stalno gorobdržimo i vam je vsikdar, vsaki mesec glasimo po ednom listeki, ki de vrejiivan na čast Marijiki samo za vas. Draga dečica, ka vas ne vlovi hudobija, nego ka ostanete dobri, pobožni i na veselje svojim starišom, kak je bila Mari-jika, zato vas bomo vsaki mesec obiskali z tem listekom. Prosili bi vas že zdaj naprej, ka se zbirate pri vaših širitelaj i se pri njih javite vsi, ka te meli te vaš dečinski listek. Me pitate, jeli, ka de pa koštao? Da ste mali i penez netnate, zato de cena mala. Na tri mesece samo eden dinar, to je na leto štiri dinare. Za te 4 Din. dobite vsaki mesec listek Deteta Marijike i ešče nekaj. Ka ešče ? Letos je vsako dete dobilo nekši dar. V novom leti ravno tak bo, vsako dete, štero se naroči na dečinski list, dobi eden mali dar tGdi poleg mesečnoga listeka, ne ka bi njemi trbelo posebi kaj dariivati.
Pitate me draga dečica, kak pa pridete do tej 4 dinarov?! Lepo te je prosili od tistih, ki vas radi majo. Sveta istina je, ka vam je ne odpovejo. Potem pa ešče edna pot je. Vi dosta-krat brez prošnje dobite kakši dar od ajteka, mamike, botre, kume itd. Draga dečica, ne kiipfijte si za te peneze sladkarije, nego je denite k strani i plačajte ž njimi svoj listek. Kak de se vam za to zatajevanje veselila Marijika !
Dečica, edno ešče 1 Pri širitelaj Marijivoga Lista se javite tista deca, štera bi rada drGgoj deci delila dečinski list. Ki se javijo, bodo širitelje dečinskoga lista i ga dobijo brezplačno do rok. Vsako dete, štero šče širiti dečinski list, mora se javiti pri širitelaj Mar. Lista ali pri podpisanom i mora nabrati najmenje deset naročnikov. Najmenje teliko jih mora meti, te dobi svoj listek brezplačno. Kem več jih pa nebere, tem bole se bo tomi veselila Marijika, pa vsi dobri liidje tiidi.
Ta do božiča mi javite dragi širitelje i širitelice pa pre-lublena nam dečica, keliko dece se je javilo za Marijikin listek, i to tiidi, jeli ga dečica žele, ka bi ga pisali v našoj domačoj reči, ali pa v kniževnoj slovenščini, kak se dečica v šoli vči. Lepo prosimo do božiča odgovor.
Gda te veseli glas naznanjam našim malim i našim starim, želem vsem blažene božične svetke i prav srečno novo leto I
Marija bodi z vsemi nami I
Črensovci, 1931. dec. 8. na god nevtepenoga poprijetja Marijinoga.
KLEKL JOŽEF, vp. plebanos, vrednik Marijinoga Lista.
Advent.
»Pripravlajte pot Gospodovo* . . , (Jan. i, 22.)
Tiha radost napuni našo dušo, gda se približa advent. Vsi brez razlike radi poslušamo veselo, hrepenečo pesem: „Vi nebesa ga rosite i zemla naj ga da." Čutimo pri toj pesmi, da je
»			■
			-
	j' 1 i ^ • j		
			
Marija Jezušekl:		Jezušek Mariji:	
Ka na] bi ti dala, Kak naj Te zravnala Na trdom ležišči 1 mrzlom prostorčki, Da sladko bi spao, Od Boga senjao Jezušek moj ?!		Mamika draga Je že poslana, Lepo zrahlana, Zibelka zlata: V Tebi počivam, Nebo uživam, Bod' brez skrbi 1	
blOzi Gospod, da je blUzi čas, gda pride nebeška Liibezen, mali Jezuš na našo zemlo. Starejši se pri toj priliki mogoče s skuznimi očmi spomnijo svojih mladih let, gda njim je ešče liiblena mati,
ki že mogoče počiva v hladnom grobi, sklenila vkiip roke i opominala, da se že skoro narodi Jezuš.
Advent je ne samo čas veselja nego tiidi čas priprave, čas pokore. Zadnjo nedelo po Risalaj začne duhovnik sv. mešo z rečmi: »Mislim na mir i ne na pogUblenje". (Jer. 29, 11). O kakša tolažba za nas 1 Gospod nebe i zemle nam šče dati mir i ne. pogubi en je. Bliža se nam že »mir" z božičnov nočjov,zato pa na^ opomina sv. Paveo apostol na prvo adventno nedelo v svojem pismi Rimlanom: BNoč je minola i den se je približao. Odložimo zato dela krnice i oblečimo se v orožje svetlobe" (Rim; 13. 12). Kaj je orožje svetlobe ? Na to nam da odgovor sv. Ivan Krstiteo: . Pripravlajte pot Gospodovo (Jan. 1, 22). Da, pripravlajte pot; »obrni svoje srce na pravo pot" (Jer. 31, 21), pripravite svoje duše,
Očistimo od grehov svoje duše, da bo tudi mali Jezuš, Dete neskončne bože lubezni, najšeo v našoj notrašnjosti svoj dom. Naj se narodi tiidi v našoj dfiši, ne samo v Betlehemskoj štalici, naj počiva tiidi v našem srci i ne samo v jaslicaj sir-maške pastirske Štalice.
Glejte, paščijo se v cerkev k zorjenicam, ne stavi jih ne zima, ne sneg, ne delo. Hodimo vsi 1 O stokrat srečni vi — predragi ki se paščite iz liibezni do Jezuša. O pridite vi srečni, pripravite svoje diiše i srca za prihod maloga Jezuša, ar „On prihaja, naš Zveličar . . . Korona nebeške dike je na njegovoj glavi. On kraluje od morja do morja, do zndnje vode, do konca zemle." „Kak mati tolaži svojo deco, tak ščem tolažiti jas vas pravi On". To bo za nas vse pravo krščansko veselje i tolažba, če smo pripravili naša srca v nam tak jako Itiblenom adventi za božično noč „sveto noč, blaženo noč."
Velko veselje bo pa tUdi za Srce maloga Jezuša, našega nebeskoga Krala. Z mirnim srcom bomo te lejko šli k Betle-hemskim jaslicam, gde leži Liibezen naših daš, ki je „pot, pravica i živlenje". Naša duša pa, okinčana z belimi lilijami, bo pri pounočnici z duhovnikom vred puna nebeške radosti zaspe-vala pesem, štero so spevali angelski kori pri jaslicaj: »Dika Bogi na višavaj i mir ludem na zemli."	SPES.
8. december.
„Zdrava, milosti puna,
Gospod je s tebom" . . . (Luk. 1, 28.)
Sunce je nisiko, komaj se pokaže i se že pašči za gore. Zimski čas je l Vsa lepota sveta i zemle vmira. Korine po poli ne cvetejo več, tihe so postale nebeške ftice, ne čUje se več njihovo lepo popevanje. Srce Človeka strepeče, gda zagledne po dolini i bregaj belo oblačilo, sneg, ki pokriva zemlo. Zima, mraz i nema tišina okoli nas napuni z nekšov žalostjov.
V tom časi, gda je minola vsa lepota zemle, pa se začU-jejo vesele reči sv. Evangelija, pozdrav nadangela Gabriela:
»Zdrava, milosti puna, Gospod je stebom^ ... To je pozdrav Mariji, Kralici nebe i zemle. Sv. Cerkev nam na te način šče pregnati žalost, nas šče zdignoti v nebeške višave, nam pokaže lepoto i dobroto nebes.
8 december je Marijin den, Marijin svetek. V adventi ga obhajamo, gda čakamo Odkfipitela sveta. Te svetek je kak zaj-trašnja zorja pred vzhajajočim božičnim suncom. „Dnes je Marija nevtepeno poprijeta, dnes je zdrobila glavo kači".- Svetešnjo veseli den je svetek Marijinoga nevtepe-noga poprijetja i dnes častimo Marijo, Mater celoga krščanstva.
Častimo jo pa s celim srconil Pfistimo zemelsko veselje, ar ona je „dika Jeruzalema i veselje Izraela" (Judit 15, 16), veselje krščanstva, veselje naše. Odprimo svoja srca I Hodimo k njojl .Pridite k meni vsi, ki me lfibite", nas zove sama.
Mami nas svet, zove nas s svo-jov lepotov, ar nas šče odtrgati od neskončne i večne Ifibezni, od Jezušovoga Srca I Marije. Ne pustimo se l Ostanimo verni! Možje i žene, očevje i matere, ki liibite Jezušovo Srce, liibite i častite tfidi nebeško Mater. I Vi mladi, dečki i dekle, ki vas šče meti najbole svet, ne pozabite na Marijo ! Spomnite se, da ste rože v ogradi nebeskoga Vrtnara. Bodite trdni, če vam ponuja svet svoje veselje i dobrote, ne dajte se zapelati; morete biti kak gora v divjem i razburkanom morji. Naj valovi morje, naj valovi veselje sveta, Marija vas zove 1 Naša najbolša prijatelica i pomočnica je Ona v vseh težavaj i nevolaj.
Svetno veselje, ki ga mamo v živlenji tfi na zemli mine. O ešče kak hitro! Nanč si ne mislimo i končano je vse. Marija nam ponfija nebeško veselje. Pri njoj so vse lepote i dobrote, obdana je s suncnm nebeške nedužnosti i nevtepene čistosti i svetosti : „Vsa lepa si Marija i sence greha nega na tebi" (Vis. pes. 4, 7) moli sv. cerkev. Marija nas tolaži, nam pomaga V boji za mir i veselje, ki ga ete svet nemre dati.
Popotniki smo v večno domovino. Nemarno tfi stalnoga prebivališča v toj dolini skuz. A je trnjava i strma pot, ki vodi v našo drfigo domovino. Mi moremo iti po toj poti, či je ravno trnjava i strma. Mati neskončne smilenosti i „Kralica brez greha poprijeta" nas bo vodila po toj poti, ki je puna trnja i skuz, na naš novi dom, k Jezuši. „Pazim na vse, ki so na sveti" je pravila sama sv. Brigiti.
Lubimo Marijo, častimo jo, Mater i »pomočnico krščeni-kov", potem bo liibila tfidi ona nas vse dni našega zemelsko-ga romanja!
»Pritegni nas k sebi nevtepena Devica, da bomo hodili po
VSA SI LEPA.
tvojih potaj-'! Glej, sunce tvojega svetka se že mirno i tiho nagibie za gore; zadnja zorja nam šče sveti. Naj nastane tiidi v nas zorja lObezni do tebe, Kralica nebes i do tvojega Sina, našega Kristuša Krala, da bi se razveselili vsigdar tvojega svetka i tvojega pozdrava: „Zdrava, milosti puna, Gospod je s tebom . .	SPES.

•M
•M
•••
••• ••• •••
•••
•••
••• •••
•M
Gda je Jezuš na svet prišo, ka bi nas dobo, se je nlkomi drugomi ne zročo, kak Devici Mariji i sv. Jožefi. Zato čte ti ščeš k Njemi priti, Njima se zroči I »Dev, Marija, sv. Jožef prlpelajta nas k Jezuši!"
•M •••
•••
•••
^i£sss£iiiiisiiiiii§si3fii£iiisiiiiisi£iissis^
Posvetitev Mariji.
Vsaka moja naj reč, ki jo roka piše, v pesem se izbira i lubezen riše, v lubezen duše Ji detinsko vdane, dokeč srce večno biti ne obstane!
Viktorija Razlagova-
Katoličanska akcija i noša društvo.
Sv. Oča Pius XI. jako pogosto ob razni prilikaj priporočajo širjenje takzvane Katoličanske akcije, kaz drUgov rečjov telko pomeni, kak delo v katoličanskom dohi. Po zamisli sv. Oče naj bi katoličanska akcija obstojala v tom, da dobri katoličani, šteri so nej diihovniki, pomagajo duhovnikom v širjenji pravoga is-tinskoga verskoga živlenja, po navukaj sv. Cerkve.
Vnogi razmijo pod Katoličanskov akcijov edno popunoma novo drfištvo, posebno ešče, gda sveti oča priporočajo, naj bi se po mogočnosti v vsakšoj fari ustanovo odbor Katoličanske akcije.
V istini ne je Katoličanska akcija nikše novo društvo. Sv. Oča samo pozivajo vse dobre, poštene katoličanske ludi, šeri živijo po navukaj sv. Cerkve, naj pomagajo diihovnikom v njihovom apoštolskom deli.
Lepo je, če skrbimo za svojo dušo i živimo tak, kak nam dober Bog zapo-vedavle da moramo živeti, če ščemo dosegnoti veki-večen žitek. Nego pri tom nesmemo preveč samo na sebe gledati i včimti samo ravno telko, kelko bi po našem mišlenji zadosta bilo za naše zveličanje. Pri takšem računi nam zna na konci velka šuma staliti i nas zna vse to ščista inan pripelati, kak smo si pa sami računali.
Glejmo, pa ravno v priporočanji Katoličanske akcije nam kažejo sv. oča izredno lepo priliko, gde lehko vnogo, vnogo dobroga včinimo drfigim i s tem v prvom redi svojoj dflši. Pomagati duhovnikom v njiivom apoštolskom deli I Kak lepa služba je to I S tem opravlajo pravo apoštolsko delo tiidi tisti, šteri nej so duhovniki, zato, ka spunjavlejo tiste reči dobroga našega božanskoga Zveličara, štere je povedao svojim izbranim rekoč : „Idite i včite vse narode." Prava apoštolska služba je to, štera se z dr&gov rečjov imenuje tiidi laični apostolat, ka pomeni telko, kak apoštolsko delo tistih liidi, šteri so nej duhovniki.
Kak teda naj spunimo želo sv. Oče v pogledi Katoličanske akcije i što vse je pozvani, da dela v tom dUhi ? Sv. oča pozivajo vse, šteri živijo pravo versko živlenje, naj pomagajo duhovnikom v njuhom apoštolskom deli. Prav vsakši lehko po svoji močej opravla to delo, samo v prvom redi, se razmi sa-moobsebi, mora tisti najprle sam biti napunjen spravim krščanskim duhom. Pa je potom lehko to vsakši od najbole prepros-toga pastira do najvučenejšega i z vsemi mogočimi častmi na-punjenoga gospoda. Pri širjenji Zveličarovoga navuka so potrebni tak edni kak drUgi, vsakši lehko včini v svojoj okroglini vnogo dobroga.
Zato je v pogledi Katoličanske akcije vnogo odvisno od toga, gde i v kakših prilikaj želemo delati. Delo tam gde v poganskih pokrajinaj bo ščista inačiše kak v tistih krajaj, gde je krščanstvo popunoma razširjeno. Ravno tak bodo morali dobri krščanski ludje inači pomagati duhovnikom gde na vesnici kak pa v kak-šem velkom mesti, inači v ednoj pokrajini kak v drfigoj, inači v ednoj državi kak v drGgoj. Zato so sv. Oča samo vglavnom povedali ka želejo meti pod Katoličanskov akcijov i kanam v tom pogledi priporočajo, da naj delamo. Inači se pa to delo ravna po kraji i po prilikaj v kakših se nahaja tisti, šteri žele v tom diihi delati.
Ka bi mi na priliko raztnili pod Katoličanskov akcijov za našo krajino ? Mi smo dali naslov našemi, članki Katoličanska akcija i naša društva. Ali lehko tudi društva delajo v dfihi Katoličanske akcije ? Kak bi na priliko mi ustanovili farne odbore Katoličanske akcije po želi sv. Oče ?
Delo v Katoličanskoj akciji je sto pa sto vrst i to skoro v vsakšoj fari inači, zato bi tfldi že tfi teško povedali kakšo nalogo ma vsa katoličanska akcija. V ednoj fari se na priliko jako začne širiti pijančflvanje. Nikelko vrelih poštenih farnikov obojega spola ustanovi z duhovnikom farni odbor katoličanske akcije s posebnim namenom, da bi kelko mogoče zatrli pijančUvanje. Te odbor pride redno pravimo vsakši mesec dvakrat vkup i tu si zdaj na tenci pogučijo od vzrokov pijančiivanja i ka bi bilo včiniti da bi to henjalo. Po tom si pa razdelijo delo tak na priliko, da ništerni na lepi način nagovarjajo ednoga pa drOgoga pijanca, da v nedelo zadvečara ide v cerkev mesto v oštarijo, da liidje čtejo kakše dobre knige ali pa posliišajo hasnovita predavanja ali gledajo podtične igre i tak dale. Driigi pa pdli na drugi način opravlajo tč poseo kak ravno mislijo, da najbole dosegnejo svoj cio. Potom pa pati znova vkfip pridejo i si pogučijo, kelko so že dosegnoli i ka ešče morajo vse včiniti, da kelko li mogoče Odpravijo pijančUvanje.
Iz toga vidimo, da je že samo v toj ednoj priliki telko najrazličnejšega posla, da nam je ne mogoče vsega napisati. Vidimo pa tiidi da pri toj ednoj nalogi, štero smo si postavili, namre delati proti piijančiivanji, opravlamo ešče več sto drfigih dobrih del, kakti vodimo Judi v cerkev, razširjavlemo dobro čte-nje i tak dale. Dobra dela so v tak tesnoj zvezi med sebom, da nam drOgo ne trbe včiniti kak ustanoviti farni odbor katoličanske akcije, priti vkOp, se malo pogučati i delo bomo meli kelko bomo šteli meti. V vsakšoj fari bo nekaj posebnoga i gde je potrebščina najvekša, tam moramo začnoti, naprej bo pa že samo od sebe šlo,
Ka pa naj naša društva delajo? Ravno društvom smo šteli v tom članki povedati i to samo par reči i te naj bi si naša društva dobro k srci vzela. Po želi sv. oče, naj bi ravno voditelj društev bili tisti, šteri bi vkup z domačim duhovnikom tvorili odbor Katoličanske akcije. Vidimo pa, da včasi v ednom kraji mamo več krščanski društev i vsakše društvo dela Ščista po
svojoj glavi i maloštero skupno z domačim duhovnikom. Po želi svetoga Oče naj bi se vsigdar krščanska društva ednoga kraja, to se pravi, voditelje tej društev zdriižili z domačim duhovnikom v odbor katoličanske akcije, se od vsakše stvari skupno po-gučali, v lepom meri vklip delali. Takše delo bi melo istinski blagoslov boži na sebi i včinoli bi lehko nezmerno dobroga. Brez takšega skiipn' ga dela pa lehko mamo ešče telko po imeni krščanskih društev, dobroga sada bodo ta društva jako malo rodila.
Samo to smo šteli povedati našim liidem, posebno pa našim društvom. Da bi bole zarazmili i si bole v srce vtisnoli želo sv. Oče, smo malo več povedali tiidi od Katoličanske akcije, od štere bomo ešče ob priliki več gučali, da jo kem bole zarazmi-mo i kem bole razširimo med dobro krščansko liidstvo. r. Delo vsej pošteni liidi vktip s svojim diihovnikom za zveličanje dilš, to je katoličanska akcija.
Mesna zveza Marije Pomočnice.
Mešna zveza Marije Pomočnice v »Martinišči" je bila odobrena od vr-rhcvnoga salezijanskoga predstojnika i potrdjena od knezoškofijsk ordinarijala v Maribori (7. dec 1929. i 17. jua. 1930. št. 692/29 -2.)
Pravila.
1.)	15 let vsakšo nedelo se služi v Martinišči edna s?, meša za duševne i telovne potrebščine kotrig.
2.)	Okoli 3000 sv. meš darGjejo vsako leto vsi duhovniki salezijanske družbe po sveti za pokojne kotrige.
3.)	Vpišejo se lejko živi i pokojni, tiidi večkrat i z različnimi nakanenji.
4) Kotrige te zveze bodo t mele tao v vseh molitvaj i dobrih delaj, ki se vršijo v Martinišči i v vseh salezijan-skih zavodaj po sveti.
5.) Kotrige plačajo 12 Din. letno. Čas plačuvanja trpi 10 let. Cela šuma je 120 Din, ki se tiidi naednok lehko plača.
6.) Za nabiralce i širitele mešne zveze se bodo opravile letno šče 4 sv. meše: na Božič, na Viizem, na Risale i na Marijo Pomočnico.
7.) Šuma, ki se nabere, bo slfižila samo v te namen, ka se rešijo dugovje i se dozida Martinišče.
Blaženi Don Bosko i Marija Pomočnica naj razlije poseben blagoslov na vse darovnike 1
Vrednost sv. meie.
Na smrtnoj viiri bodo svete meše, pri šterih si bio navzoči, Tvoja najvekša tolažba.
Vsakša sv. meša te bo sprevodila k sodnomi stolci i bo tam tvoj zagovornik.
Pri vsakšoj sv. meši si lehko zmenšaš svoje vremenite kaš-tige i to bole ali menje, kakša je najmre tvoja pobožnost.
Či si pobožno pri sv. meši, s tem skažeš Kristuši, Bogi-človeki najvekšo čast.
Pri sv. meši On nadomesti vnoge tvoje nemarnosti i zamCde.
Pri sv. meši ti On odpusti vse male grehe, či si priprav-len ogibati se teh grehov.
Pri sv. meši se moč oatanova nad tebov zmenša.
Pri sv. meši purgatoriomskim dflšam spraviš najvekšo olajšavo, ki je mogoča.
Vsakša sv. meša doprinese Vsemogočemi najvekšo diko, najlepšo hvalo, najbogše zadoščenje. Brezi toga zadoščenja bi že svet davno na nikoj prišeo.
Po sv. meši se ogneš vnoge nevarnosti i nesreče, ki bi te lehko zadele.
Z vsakšov sv. mešov krajšaš čas svojega trplenja v pur-gatoriumi.
Vsakša sv. meša povekša tvoje plačilo v nebesaj.
Pri sv. meši dobiš duhovnikov blagoslov, šteroga Bog v nebesaj potrdi.
Pri sv. meši klečiš med vnožinov Angelov, ki so pri toj sv. daritvi z najvekšim poštavanjom navzoči.
Po sv. meši pride blagoslov boži na tvoje zemelske skrbi.
* *
*
Martinišče vsem kotrigam mešne zveze žele blagoslova pune Božilne Svetke I Pri božih jaslicaj bo se z velkov liibeznostjov i zahvalnostjov spomnilo prav vseh kotrig kak i tiidi dragih nabi-ralcov i nabiralk, za štere bo se sliižila posebna sv. meša na Božič.
Mešna zveza Marije Pom. nam naj bo kak betlehemska zvezda, ki nas naj vse to bodoče leto i prihodnja leta k Jezuši vodi i tiidi pripela. Po njoj naj pride mir, blagoslov, sreča našoj mladini, našim starcom, našim driižinam i njihovim voditelom 1 —
Voditeo mešne zveze Marije Pomočnice.
* *
* -
Sledeče rože živoga rožnoga venca so stopile v Mešno zvezo Marije Pomočnice: 34. roža iz Beltinec: voditelica Škafar Ana, 120 Din., 2. roža iz Odranec: voditelica Raduha Kata, 60 Din., 59. roža iz Odranec: voditelica Goston Kata, 80 Din, 5. roža iz Gor. Lendave: voditeo Ropoša Jožef, 20 Din., 26 roža iz Belti-
nec za žive kotrige 120 Din., 86. roža iz Odranec: voditelica Copot Anika, 60 Din., 137. roža iz Odranec: voditelica Hozjan Bara, 60 Din. — Marija Pomočnica njim naj vsem obilno poplača i sprosi milost, da bodo v vseh kotrigaj teh rož cvele bože rože krščanskih jakosti.
* * *
Devetdnevnice na tast Mariji Pomotnlci, BI. Don Boski I sv. Trezlki od Haloga Jezuieka se stalno opravlajo v Martinišči. Vnogi so se obrnoli v ednoj ali drii-goj sili i so obečali, ali dali kakši dar na Martinišče pa so po molitvaj naših vrlih malih dijakov bili poslunjeni. Marija Pomočnica i BI. Don Bosko rada posluneta prošnje svojih malih sinčkov i pošleta naprošene milosti. Ravnotak sv. Mala Trezika, ki je tfldi velka pnjatelica malih duš.
Tisti, ki želejo, ka bi se opravlale devetdnevnice ali kakše posebne molitve za nje, naj nam to na kakšikoli način naznanijo.
Vsakši drugi se pa lehko tQdi ovak priporoči v molitev, ar vsakšiden molimo za naše dobrotnike i z a tiste, ki se nam priporočajo v molitev.
Vsem kotrigam meine zveze na znanje. V krat-kom bodo vse kotrige mešne zveze dobile posebna znamenja za to, ka so dali i potem za to, ka bodo dali na te večne meše.
Zadoščenje Mariji!
Vatikanski list „Ossevatore Romano" je priobčo genlivi dogodek:
„V saloni nekše odlične, globoko verne drfižine v Rimi so si pogučavali od žalostnih dogodkov v Španiji. S svetov srdi-tostjov so obsojali to, ka so šatanovi hlapci včinili s podobov Karmelske Matere Bože v Šivilji, štero ves španski narod posebno časti. — Pet let staro dete posluša vidno žalostno to zgodbo. Skrma se vkradne iz salona pa ide v spalnico, gde vzeme Marijin kep iz stene i ga vroče kGšne.
Potom nese kep v salon i ga mučeče podrži vsakšemi k vustam, da bi ga kiišno. Vsi navzoči so bili globoko genjeni, starišom so se pa zalesketale skuze v očaj poleg toga detinsko-ga, pa denok tak lepoga i pomembnoga dogodka.
častilci Marijini 1 Ne dajmo se osramotiti od toga deteta 1 Tiidi mi moremo dati kakše zadoščenje našoj preliiboj nebeskoj Materi. Pa znate s kem jo posebno razveselimo ? Z dobro op-ravlenim zadostilnim sv. prečiščavanjom. Povejmo, ka naš Marijin list ma samo 10.000 čtevcov. Če daruje vsakši izmed nas bar edno sv. prečiščavanje Mariji v zadoščenje, kak bo jo to veselilo 1 Morebiti bo po našem sv. prečiščavanji prosila za svoje nesrečno, zaslepleno deco: „Oča, odpusti njim, ar ne vejo ka delajo 1" Za nas pa: »Oča, blagoslovi jezero i jezerokrat to mojo deco, štera me tolaži i razveseliijel"
(Po nemščini priredila vpokojena vučitelica.)
+ KOzma Jožef. Borovec.
V sredo, 14. oktobra proti pounoči, je v hiši svojih dragih starišov za vedno zapro svoje trudne oči mladi bogoslovec Kuz-ma Jožef. Dve trplenja-punivi leti se je bojuvao z betegom, dve leti je iskao zgiibleno zdravje. Iskao ga je doma i v tujini — a zaman. Z velkim viipanjom je šo k morji, pa se je vrno — mogoče ešče bole betežen . . . Več kak pou leta je ležao v so-bočkoj bolnici, nato v ljubljanskoj, na Golniki doma 1 nazadnje v Z^grebi.
Malo njemi je dalo to zemelsko živlenje, a on ga je vendar liibo, tak vroče liibo, ka niti misliti ne šteo, da bo mogeo tak hitro mreti. Mi lehko razmimo to njegovo hrepenenje po živlenji, ve znamo, ka se je celo svoje živlenje mantrao po šolaj, znamo ka je mogeo dosta pretrpeti, samo da bi dosegno svoj cio. Kelkokrat je v mrzloj hiži kesno v noč lačen sedo pri kn gi ! Kušao je bridki kruh sirmaškoga dijaka. Toda misel, ka dosegne ednok svoj cio, ka tudi njemi pride za Velkim petkom trplenja i bridkosti, Viizemsko jiitro vstajenja i radosti, ta miseo je vlevala vsigdar nove. moči v njegovo mlado veselo sreč. Zdaj pa, gda je bio že sčista bliizi cila, gda bi se pravzaprav zač-nolo za njega pravo živlenje, je mogeo pUstiti vse i oditi. Žmet-no je bilo njegovo trplenje, a ešče žmetnejša je bila ločitev. Kak težko njemi je moglo biti pri srci, gda je letos v juliji i augusti 12 njegovih tovarišov dariivalo Bogi prvo sv. mešo — on pa je brez moči ležao na bolniškoj posteli. Postoterilo se je tiste dni v njem hrepenenje. Pa je bio preslab, zato je šo prle v Zagreb, da bi se tam dao operirati. Toda njegove moči so vidno pešale.. V neizmernoj bridkosti- je začno čutiti, ka njemi te sirmaški svet nemre več pomagati i da se bo mogeo v krat-kom časi ločiti od njega. Domo si je želo. Tak slab je bio že, ka se ne mogeo pelati po železnici. Zato so ga pripelali z autom iz Zagreba v Bogojino.
Gda pa je vido Bogojino, njeni lepi breg i cerkev njeno, gda je vido materino vročo lubezen, njeno trplenje i žalost, se je ešče ednok z vsov silov vzdignolo v njem hrepenenje: živeti, živeti I Tri dni pred smrtjov, je poslao očo k doktori, naj ga ešče ednok sprimejo v bolnico, naj njemi pomagajo. Vrnoli so se oča i njemi povedali, ka ga neščejo več sprijeti. Neizmerna bridkost je legla v tistom hipi v njegovo diišo i v srci je vgasnola zadnja iskrica vupanja. Prekrižao je z rokov i nemo trpeo, čakajoč konca. Ne je dugo čakao I Te gda so njemi zemelski doktori odpovedali svojo pomoč, je prišao Večni doktor. V ednom samom hipi ga je ozdravo i ga odpelao na »nebeški Golnik", — ta gde nega več bolečin i trplenja — ta gde je večna radost i veselje . . .
Na misijonsko nedelo ob 2. popoldnevi so štirje njegovi tovariši, letošnji novomešniki, med sprevodom duhovnikov, 20 bogoslovcov i več kak 2000 glave vnožine, nesli njegovo zrušeno telo iz rojstne hiše v cerkev — pred oltar, pri šterom je tak
vroče želo bar ednok zaspevati veseli: »Glor/a in excelsis Deo ..." Ne se njemi je spunilo to hrepenenje i namesto k novoj meši smo se zbrali k pokopi. Žalostna je bila pesem zvonov i namesto tiste lepe: »Novomešnik bod' pozdravljen..." so spevali žalostni »Miserere . . ." Boječe je zatrepetao glas žalostinke, se razlega o po cintori i se giibio v tiho pesem, samo njeni konec je kak bridko čtistvo ostao globoko v duši : „al' prijatla sem nazaj, nikdar več ne bo" ... — Votlo so zabob-nale stihe grude ob belo trtigo ... Na bogojanskom cintori je poleg velkoga Baše zrasao novi grob...
Ktizma Jožef se je narodo 21. XII. 1904. v Bogojini. Prvi i drugi razred gimnazije je študerao na Madjarskom, 3., 4., 5. i 6. v Soboti, 7., 8. i maturo pa je napravo v Ljubljani. Po maturi je stopo v mariborsko bogoslovje. Na konci tretjega letnika ga je napadnola jetika, štera njemi je skopala trikrat prerani grob.
Mama Margeta.
Mama Margeta je ne bila takša ženska, ki bi kričala, se čemerila i divjala od čemerov, gda je trbelo deco kaštigati. Vsigdar je bila vesela, merna i prijazna. Carrii oblaki so ne prišli na njeno čelo. Deca so znala kak neizmerno je ona ltibi i so ravno s takšov lubeznostjov povračtivala njeno liibezen. Pa čiravno je tak mehkosrčna bila mama Margeta proti svojoj deci, denok je verno spunjavala svoje materinske dužnosti i je vsigdar opomnila pa tfidi pokaštigala deco, či so opominov i., kaštige bila potrebna.
Njena dobrota je ne bila slabost i deca so dobro znala, ka se ona ne boji pokaštigati. Pravice kaštiganja je nigdar ne prek dala i v znamenje te pravi de Je v&gdar bila v hiži v koti. šiba. Nficala je nigdar ne te šibe, ar bT tej vdarci bole žgeče kapali na njeno srce kak pa na deteče telo.	j
Bitje je znala nadomestiti z drfigim pametnim sredstvom, ki se je čfidovito primalo dečice, štera so itak rada bogala.
V;ednom preveč vročem letešnjem dnevi sta Joško i Vanek prišla domo jako trfidniva i od žeje vmorjeniva. Vanek je te bio štiri leta star. Mati njima je dala piti, a najprle je Joški ponfi-dila. Vanek je bio nevoščeni zavolo toga i se je smoro. Gda je na njega red prišeo, Je ne šfeo piti. Mati njemi je niti reči ne pravila, nego je djala lepo vodo na svoje mesto. Dečkec je eden čas čakao i premišlavao, potem je pa s strahom pravo:
»Mama!"
»No, ka pa je?"
»Prosim Vas, dajte mi piti."
»Meni se je tak vidilo, ka si ne žeden!"
»Odpustite mi, Mama, lepo Vas prosim!"
»Dobro."
Po toj maloj šoli njemi je segnola po vrček i ga je z Ifi-beznostjov nalekla k Vanekovim vfistnicam.
Vanek je bio jako živ i čemerasti. Kak se to v takšoj ma-
loj dobi vnogokrat zgodi, se je zgodilo tudi z Vanekom. Ednok se je najmre preveC razčemero i v čemeraj je velki kvar včino. Margeta ga je k sebi pozvala. Vanek je k njoj pribežao i ona ga je pitala:
»Vanček, vidiš tam tisto šibo?"
»Vidim, mama," je odgovoro Vanek i za par stopajov je nazaj stopo i sram ga je bilo.
»Vzemi jo i se mi jo prinesi."
»Ka bi pa radi z njov, Mama ?"
„Samo se jo daj, pa bova že vidiia."
„Mama, morebiti je na mojem hrbti ščete sprobati?"
»Zakaj pa ne, či si takši ?"
„Mama, nigdar več toga ne včinim, nigdar več."
Potem sta si ešče povedala par lepih reči i malomi je to dojšlo- Drugoč je bio bole paziivi.
Ciravno je Joško bio bole mehke i občutlivejše nature, se je v mladosti denok materi protipostavlao i s čemeri je spreje-mao njene zapovedi. Margeta je za roko prijela maloga protiv-nika. Te se je navadno nakla vrgeo i je nesmileno brsao i kri-čao. Margeta ga je pa merno i potrplivo držala.
„Ne postim te, — je djala — čiravno bom celi den mogla tO pri tebi biti. Ti boš se pa mogeo v to vdati."
Či se je pa Joško naprej čemerio i divjao, njemi je etak pravila:
»Ne vidiš, ka sem jaz močnejša ? Ti pa denok neboš moj zapovednik. Zapomni si samo to, ka se dragomi Bogi dfirijo božni ladje i je obsodi pa pokaštiga. Ti tak misliš, ka boš njemi lehko vujšeo?"
Joško je vido, ka bojfivati se, je bilo zobstonsko delo. Materine zadnje reči so ga genole i počasi je zdigno svoj pogled na njo. Njeni obraz je bio popunoma meren. Sladko se je nasmejala i bilo je vsega konec.
Materin nasmehi Što bi znao povedati, kelko dobroga on včini v detinskom srci 1 Mala srčeca napuni z liibeznostjov i srečov do zadnjega kotička. Kesnej, v živlenskih vojskaj trude olajša i vnogokrat moška srca zbogša.
Na takši način je Margeta kaštigala svojo deco: Po nje-noj pameti kaštiga nigdar nebi smela roditi čemerov i nezavii-panja v srci malih. Fundament njenoga navuka je te bio, ka bi z dobrimi, sladkimi opomini deco mogli na to prisiliti, ka bi vse včinola iz lobeznosti do Boga, ali pa s takšim nakanenjom, ka bi si zasliižila njegovo dopadenje.
Zato so Margeto deca tak srčno Ifibila i poštOvala. (Dale.)
Posvetitev rojstne hiše našega vredni-ka Srci Jezušovomi.
Okt. 10. se je vršila genliva slovesnost na Krajni.
Domači našega urednika so opravili vsi sveto spoved i prečiščavanje i so posvetili celo hišo sladkorni Srci Jezušovomi,
ka b' to Srce kraluvalo odsehmao nad tov hišov v toj familiji.
Posvetitev so zvršili sin te hiše Klekl Jožef, vp. plebaaoš vrednik Mar. Lista. Posvetili so se pa po toj pobožnosti Srci Jezušovomi poleg njih njihovi dve sestri, svak, deca domače hiše pa držina, skupno 10 oseb. Posvetitve so se vdeležiH tudi domači g. plebanoš Krantz Jožef, gederovski i tišinski g. šolski upraviteo, župan domače občine, rodbina i ooznanci. Pvjsvetiteo so etak gučali: kakšo srečo je dobila zdaj ta hiša, nad šterov se je zbiralo že
Posvetitev rojstne hiše Klekl Jožefa, vrednika Marijinoga Lista na Krajnl okt. 10. bilka nam kaže podobo Srca Jezušovoga pri posvetitvi.
teliko oblakov! Neskončno dobro bože Srce bo zdaj varvalo to hišo i čeprav ne bo vkraj vzelo križov od nje, ar moremo vsi trpeti, bo li vse te križe dalo mirno nositi i vsako djanje bo spremenilo v kinče, šteri nikdar neminejo. Lepo se je glasila pesem Srca Jezušovoga med posvetitvov, ali najlepša je pa bila posvetitev dece, štera je srečno prosila svojega prijatela Jezuša, naj jo čuva, ka vsikdar njegova ostane.
Posvetitev se je vršila v tistoj sobici, kde so svoja mlada leta preživeli naš vrednik, kde so v par mesecaj z britkim sr-
coni stali pri trtigi drage svoje matere i sestre. Zato je pa prinesla posvetitev tak. veliko tolažbo za nje i vse njihove, ka se ne da popisati. Gospod plebanoš Krantz Jožef so pri toj priliki izjavili, ka njim preveč leži na srci posvetitev družin Srci Jezu-šovomi i ka jo bodo z celov dušov širili, vu svojoj fari.
Srce Jezušovo! Pridi k nam Tvoje kralestvo!
Sveti Prt.
(Priredila za Marijin list Antolin in Duh)
Eden novi dogodek je povekšao češčenje sv. Prta. Kda je sv. Prt bio v gradi Chambery, je ravno v noči 4 decembra 1. 1532 nastao velki ogenj i sv. ostanek je bio čfidežno rešeni. Ciravno je ogenj prišeo v šegeštijo, kde je bio sv. Prt, se njemi je nikaj drugo ne zgodilo, ka se je malo na vogli osmodo. Ogenj je bio tak močen, ka se je raztopila srebrna škrinj ca, v šteroj je bio sv. Prt zapreti. Znamenje ognja se šče gnesden vidi i to potrjuje, ka se je čudo zgodilo.
Vseedno so pa kalavinje razglasili, ka je sv. P/t zgoro i ka je bio napravleni eden novi prt prvomi vednaki. Teda je Karol III. pisao papi Kelementi Vil. pismo, v šterom ga prosi, da naj da preiskati sv. Prt. Papa je to delo zročo kardinali Gorrevod-i, Morianskomi Apoštolskomi poslanci. Spoznalo se je, ka je resan Prt tisti kak prle, i je istina, „ka je rešeni bio ognja."	i : -
Romanja k sv. Prti so se vsikdar vekšala i tudi vladarje so ga hodili dičit. Franc I. je oblubo, ka či bo zmagao v boji pri Magnano proti Švicarom, bo romao za zahvalo k sv. Prti i ga častio. I je zaistino zmagao i priromao z Ljona v Chambery, gde se je zahvalo Gospodnomi Bogi za zmago.
Leta 1336. so nastale velke bojne v Savoji, zato je vojvoda Karol III. preneseo sv. Prt v Turin i potom v grad Vercilli. Z Vercellija je bio prenešeni v Nizzo Marittino, potom znova v Vercellf i od tam v Savojo. Leta 1578. je bio končno prenešeni v Turiri. Vojvoda Emanuel Filibert se je bojšo, ka, či bi ostao sv. Prt v Chambery, bi lehko spadno v roke drUgovercom, zato ga je dao prenesti v svoj grad, šteri je bio v bližini Turina.
Emanuel Filibert je V Turin dao prenesti sv. Prt zato, da bi sv. Karol Borromejski nieo vekšo priliko počastiti ga. Sv. Karol je romao peški z Milana v Turin. To je bio lepi dogodek! Sveti Prt so razprestrli i sv. Karol Borromejski i drUgi duhovniki so ostali več viir pred Njim, pa so spevali i molili. Vojvoda i drUga gospoda je pa stražo držala pri pobožnosti.
(Dale.)