Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 10.	trn
Štev. 35. Lelo X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena t Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. It / raleion uredniUva 3440, uprav*2466 lahaja raaon nedelj« m praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,„lutra“ v Ljubljani r Poštni čekovni račun it 11.409
JUTRA
mm*
sestala
NOV SKUPŠČINSKI KLUB.
BEOGRAD, 10. februarja. Za današnje zasedanje Narodne skupščine Predvčerajšnjim sta obiskala narodna je veliko zanimanje. Na dnevnem redu je šest točk, v prvi vrsti izvolitev : P°stanca Zivojm Rafajlovic in dl. Alek-posebnega odbora za zakonski osnutek opozicije o razdolžitvi kmetov, tr-; s“«*er Miovič predsednika Narodne govcev in obrtnikov. Poleg tega so na dnevnem redu tudi neke konvencije j skupščine g. Štefana Girica, od katerega z drugimi državami. Zanimanje je tem večje, ker se bo skušalo razčistiti, kdo j s*a zahtevala, da se določijo^ prostori za ima pravzaprav v skupščini večino. K današnjemu zasedanju so se pozvali n°vi skuščinski klub, ki so bo formiral celo bolani poslanci, da bi prisostvovali vsaj glasovanju, ker gre za vsak glas. hi ki se bo imenoval »demokratski p'"’-Včeraj so zborovali opozicionalni klubi, da zavzamejo stališče na današnjem ; slanski klub«.
plenarnem zasedanju. Veliko je tudi zanimanje za današnjo popoldansko sejo j	-------
finančnega odseka.	I	PRI	ACI.
w	^	■	..	s*	I	Z	včerajšnjim popoldanskim vlakom
grozeča posast od nizozemski meji	sta dopotovala v Knjaževac bivša mini-
BELGIJA, NIZOZEMSKA IN ANGLIJA SE MRZLIČNO OBORO-1 M,Sa Tnfun0VIC m dr‘ Lazica Mar'
ŽUJEJO. SENZACIONELNA RAZKRITJA O TREII NAČRTIH NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA. NERVOZNOST PO VSEM SVETU.
kovic, ki sta delj časa konferirala z Aro Stanojevičem.
VEČINA = MANjŠINA.
Za zasedanje narodne skupščine je v beograjskih političnih krogih veliko zanimanje. Z ozirom na to, da je bil proračunski predlog v finančnem odboru odbit, obstoja mnenje, da prideta pred ple-nem dve poročili, in sicer poročilo večine in poročilo manjšine.
Bitaoca kulturnega dela l NarOdfta SitUPŠiina S6 le ZOPCt |P-atetUM fudeeki
Na včerajšnjem občnem zboru Muzejskega društva, o katerem poročamo na drugem mestu, so se razodeli dokazi Vztrajnega kulturnega dela, ki ne sme neopaženo mimo obmejne javnosti. V naslednjem podajamo nekatere pomem-“Ne ugotovitve s tega kulturnega zbora:
Društvo je stremelo, da pokaže javno-sti> da ni mariborski muzej neka specialna ustanova ljubiteljev starin, temveč ^a je to ena od osrednjih kulturnih usta-n°v Maribora, ki je ustanovljena ne radi j>Potnenikov samih, ki bi mogli biti tudi drugje, temveč radi Maribora ‘n Mariborčanov, katerih kulturni nivo “i moral predstavljati muzej. O pravilnosti tega stališča so pričali pogosti tujih znanstvenikov, zlasti še o-
sk srednjeevropskih arheologov, ki so 113 svojem VI. študijskem potovanju piskali baš radi muzeja tudi Maribor in Interes tujcev za naše zbirke. Muzejsko yUštvo v Mariboru popolnoma upošteva današnje razmere Maribora; vendar je prepričano, da spada k sanaciji današnjih Prilik tudi rešitev muzejskega maribor-skega vprašanja.
S pridobitvami v letu 1935 bi muzej potreboval 116 kubičnih metrov prostora 'j* 84 kvadratnih metrov sten. Če se ra-Cl:na. da bo razvoj muzeja tudi v bodoče ijšti, kakor je bil v preteklem letu; po-‘®ni.bi muzej v desetih letih potreboval "a novo skoraj najmanj 1200 kubičnih '»etrov in 840 kvadratnih metrov prostora.
Drugo važno delo Muzejskega društva
v Preteklem letu je bilo sodelovanje pri Varstvu spomenikov. Delo v tem pogledu
!e b'lo težko. Običajno gleda današnja ^vnost v tem čuvanje starin radi sta-1 medtem, ko je cilj varstva spomeni-°v v tem. da se ohrani ono, kar je avtohtonega, stilno pokrajini adekvatne-in končno, kar je estetsko tudi kaj redno. V tem stremljenju je Muzejsko ^uštvo našlo razumevanje pri maribor-.^i občini; za bodočnost pa ostane na-,°ga Muzejskega društva, da pokaže '^nosti, da zunanjost naših mest ni isto, ar je moda pri obleki, da je radi tega Pozvana amerikanizacija samo izraz °nianjkljivega Vživetja v krajevne razbere jn c)a raora zunanjost mest odgo-ariati pokrajini, človeku, njegovemu ,0sPodarskemu in narodnostnemu položaju.
^uzejsko društvo je in hoče ostati gla-j1'1^ našega domačinstva, njegovih kul-^rnih spomenikov in tako z marlbor-
PARIZ, 10. februarja. Nemške vojne priprave na nizozemski meji so zbudile po vsem svetu ogromno senzacijo. Nizozemska se mrzlično obrožuje na kopnem in morju. Belgijski socialisti so opustili opozicijo proti novim vojnim zakonom. Tudi Anglija ib Francija žrtvujeta ogromno za obroževanje, odkar je prišlo na dan, da hoče Nemčija navaliti v slučaju vojne preko Nizozemske. Nemški generalni štab ima tri načrte: Prvi je Gtiringov z navalom na Ukrajino, ki se pa ne jemlje resno. Drugi z navalom na Čehoslovaško in Avstrijo. Tretji z vpadom preko Nizozemske. Nemčija je vzdolž nizozemske meje uredila več letališč in preko 50 delovnih taborišč. Po informacijah dopisnika »Chicago Tribune« bi se imel izvršiti predor v treh smereh. Prvi
udar bi bil namenjen demilitarizirani porenski coni, drugi nizozemskim ob- (jjrj£ je odpovedal nekatere sestanke V mejnim utrdbam, tretji pa na področju zsušenega Zuiderskega jezera. Po tem I Vojvodini ki jih je bil sklical pred sestri načrtu bi Nemčija v 24 urah zasedla Nizozemsko.	!	kon, Narodne skupščine.
,	JJKUbLLJ,	10. iebruarja. Ministrski svet je sprejel nove vojne zakone,
s katerimi se podaljšuje doba vojaškega službovanja. Socialistični ministri so glasovali za te zakone;	-
LONDON, 10. februarja. Zunanji minister Eden sc z vso silo zavzema za oboroževanje. Po posebnem načrtu pojde za oboroževanje okoli 300 milijonov funtov in bi ves načrt oboroževanja izvedel do konca leta 1939.
kal.« V svojem govoru se je ostro izrekel
Ob češkoslovaško-nemški meji kočljiv incidentproti opaziciii v Narodni skupščini-
NOVA STRANKA.
Predsednik glavnega odbora bivše ze-mijoradniške stranke Radislav Djokič jo
VOJVODINSKE ZADEVE.
Predsednik Narodne skupščine Šteian
DO SMRTI RADIKAL.
V Indjiji je imel politično konferenca Voja Janjič, na kateri je izjavil: »Jazsem od rojstva radikal in bom do smrti radi-
PRAGA, 10. februarja. V soboto zvečer je patrola češkoslovaškega orožniškega pripravnostnega oddelka v bližini takozvane Jirasekove poti ob nemški meji, nekako 60 kortkov od češkoslovaške državne meje, srečala štiri
pripadnike nemške vojske. Med njimi je bil tudi nemški oficir, ki je imel | za^‘^djo’za‘o^ga^djJ nove zettt na seb! smučarsko opremo Ostah so bdi v umformi m brez orožja ter v« na	ljoradnigke	stranke	y pismj]	kj	h	je
smučeh. Od daleč je patrola videla se dva elana nemške vojske, katerima se j pisal	svojfan	prijateljem	na	•	da	f	žfl
je pa posrečilo, da sta v zadnjem trenutku pobegnila preko ceskoslovaske meje. Omenjeno štiri nemške pripadnike je patrola prijela in zaslišala. Nemci so se zagovarjali, češ, da so pomotoma prekoračili mejo radi nezadostnega poznanja terena Navajali so, da so člani neke vojaške smučarske skupine.
Doslej jih še niso izpustili. Slučaj preiskujejo civilne in vojaške oblasti.
1. 1933 za vlade dr. Srškiča zaprosil dovoljenje za osnovanje stranke, vendar pa brez uspeha.
A^efki HoMywood upepeljen
muzejem tudi reprezentant Mari-
ra ir. severne meje. In to svojo nalogo t;jQ vršilo v tisti meri, v kateri mu bodo j,, Ornogočala sredstva, predvsem pa pro <*i. Z rešitvijo problema vseh muzej-I ‘h potreb bo Maribor dobil svoj kul-lr'ii dokument ter pečat.
VALERE SMRTNO PONESREČIL.
le DI,BLIN, 10. febr. Najmlajši sin de Va-flef* “^e*ni Bryan Valera, je včeraj pa-s konla in si strl hrbtnico ter umrl.
PANIKA V ELSTREEJU. VEČMILIJONSKA ŠKODA. USODEN UDAREC ZA ANGLEŠKO FILMSKO INDUSTRIJO.
LONDON, 10. februarja. V noči na nedeljo je pogorel v Elstreeju, v grofiji Hartford filmski studio, nazvan angleški Hollywood. Ogenj je nastal v ateljejih družbe British and Dominions Corporation, ki so postali žrtev ogromnega požara. Ateljeji so zavzemali obseg 200 juter. Ogenj je izbruhnil j>o polnoči in se je širil z grozno hitrostjo. Neštete eksplozije filmskega materiala so povzročile med okoliškimi prebivalci paniko. Gasilske čete so se morale radi nezdosne vročine omejiti na to, da zaščitijo sosednja poslopja. Niso pa mogle j>reprečiti, da ne bi ogenj prešel na jioslopje British Piektures. Po nadčloveških naporih se je posrečilo šele v noči na ponedeljek ogenj omejiti. Škoda gre v težke milijone. Požanra katastrofa pomeni za angleško filmsko industrijo ležak udarec. Več filmov, ki so se pravkar izdelovali, je pogorelo.
Vtis velike požarne katastrofe se je še povečal ob vesti, da je v Torinu do ttl pogorela kraljeva opera, ki je med največjimi in najpomembnejšimi gledališči Evrope.
KAKOR LETA 19141
p Duhovnika v mašni obleki prikazuje raniountov zvočni tednik, ki je priso-v°val oddaji poročnih prstanov za svrhe v Rimu. Kakor ostali fašisti (jJ duhovnik s fašističnim pozdravom ita'n-?f>m ^esne roke^ izpričuje bojevitost v‘llJ5!skega fašizma in klera. ki se na-j Qnsuje za vojne grozote.
Hodža v polni akciji
TRIJE NE MOREJO REŠITI HRVAT-SKEGA VPRAŠANJA,
marveč je treba reševati omenjeno vprašanje ob podpori vsega naroda. Te politične modrosti se je iznebil g. Milan Grol na včerajšnjem zborovanju Davidovičev-cev v Beogradu, na katerem je bil glavni govornik. Po tej izjavi smo oči vidno za »korak naprej« ...
U — O.
Vojvodinsko krilo Udružene opozicije (UO) je imelo včeraj predpoldne v Novem Sadu svojo konferenco, ki se jo ” deležilo 150 delegatov.
PAKJS, 9. februarja. Češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister dr. H o tl ž a je prispel včeraj popoldne v Pariš, kjer bo ostal več dni. Na kolodvoru ga je sprejel zastopnik francoskega zunanjega ministrstva, češkoslovaški poslanik Osuski in številni člani šeškoslovaške kolonije v Parizu. Ministrski predsednik dr. Hodža se bo drevi udeležil počastitvenega večera na Sorhonni na čast predsedniku Masaryku, jutri bo pa imel razgovore s francoskim ministrskim predsednikom Sarrautom, zunanjim ministrom Flandi-nom, romunskim zunanjim ministrom Titulescom in turškim zunanjim mini- 1 sirom Rudži Arasom važnih vprašanjih držav male antanto in o podunav-skeni problemu.
SKUPŠČINA.
Na dnevnem redu današnje seje Narodne skupščine je volitev skupščinskega odbora in trije predlogi resolucij, kako? tudi več mednarodnih konvencij. Pričakuje se, da b odo jutrišnji seji prisostvovali tudi zainteresirani člani diplomatskega zbora m da bo zato seja mirnejša, kakor so bile prejšnje. ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ Mo Slenu liŠK Unri)rnib“j
n
Stran 2,
Mariborski »Večer ni k« Jutra
V	Mariboru, dne 10. II. 1936.
Uspešno delo čuvarjev zgodovinskih spomenikov
Občni zbor Muzejskega društva Spopolnitev muzej* skih zbirk
V	čitalnici Študijske knjižnice je bil včeraj dopoldne redni letni občni zbor mariborskega Muzejskega društva, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik prelat g. dr. K o v a č i č. Uvodoma je pred sednik toplo pozdravil vse navzoče, posebej pa zastopnike oblastev in učnih zavodov, nakar je sledilo obširno in iz-
Mmšmke m /Miške muhu
Slikovita revija mariborske eiite
Odlično uspela dobrodelna prireditev mariborskega trgovstva
Tudi je društvo sodelovalo pri pravilniku za varstvo spomenikov, ki ga je sprejel lani mestni svet mariborski in ga bo o-dobrila tudi banska uprava. V svojem po ročilu je tajnik g. prof. Baš odločno zavrnil trditve, da bi varstvo spomenikov vzdrževalo anaclonalno zunanjost Maribora. Kakor vedno bo mariborsko Mu-
črpno poročilo tajnika g. prof. Baša o | zejsko društvo tudi v bodoče stremelo o-delovanju društva v preteklem poslov-' čuvati Maribor pred pomanjkljivim razu-nem letu.	j mevanjeni lokalnih značilnosti in pred
Iz tajnikovega poročila posnemamo, da; pačenjem njegove zunanje podobe, je lani obiskalo mariborski muzej skoroj Poročilo tajnika prof. Baša je bilo spre 4000 oseb in nad 200 znanstvenikov, do-; jeto z velikim odobravanjem. Sledilo je mačih in tujih. Kakor prejšnja leta je bilo' blagajnikovo poročilo, ki ga je namesto društveno delovanje tudi lani zelo inten- J odsotnega blagajnika g. inž. Baumgart-zivno. Delo je bilo v glavnem posvečeno | nerja prečital prof. Baš. Društvo je ime-narodopisni^zbirki, vendar pa pri tem ni-1 lo lani 56.000 Din dohodkov in o-so trpele os*tale zbirke. Tako je lani ma-J krog 44.000 Din izdatkov. V imenu nad-riborski muzej pridobil razne dragocene ( zornega odbora je po podanih poročilih rimske spomenike, po svojih članih pa je. predlagal g. prof. dr. Dolar razrešnico odkril tudi razne druge zgodovinske vred celokupnemu odboru s priznanjem iir po-nosti iz naše preteklosti. Spopolnila se! hvalo. Za muzejsko knjižnico, ki je in ie numizmatična zbirka in manjkajo mu- j korporirana v Studijski knjižnici je poro
Elitne plesne zabave so v našem mestu zelo redke in so zato menda vsi meščani našega mesta pozdravili zamisel Združenja trgovcev v Mariboru, da priredi po petih letih zopet tradicionalni ^Trgovski ples«. Gesto našega Zdrženja trgovcev pa so gotovo pozdravili tudi brezposelni in reveži našega mesta, saj je bil namen »Trgovskega plesa«, zbrati sredstva za olajšanje bede. Agilni veselični odbor Združenja trgovcev, ki mu je predsedoval požrtvovalni predsednik Združenja trgovcev g. Ferdo P i n t e r in ki so mu zvesto stali ob straneh gg. Franjo Majer, Drago Rosina, Branko M e j o v š e k in Zdravko A n d e r 1 e ter drugi sodelavci, je to prireditev izpeljal tako, da se je zares končala v zadovoljstvo vseh udeležencev.
Začetek dobrodelne plesne prireditve je bil določen za 20.30. Toda že pred 20. uro so prihajali gostje in je bil dotok go
dr. Tominšek, državni tožilec ver. ravnatelji tukajšnjih srednjih šol, ter zastopniki vseh mariborskih kulturnih, gospodarskih in drugih organizacij. Gospodje so imeli večinoma smokinge-pa tudi slavnostna uniforma naših častnikov se je slikovito odražala v pestri družbi. Prireditve se je udeležilo izredno mnogo častnikov naše hrabre vojske. Dame so bile v apartnih večernih toaletah najnovejše mode in so 'nekatere zbudile mnogo pozornosti. Opaziti je bilo, da so se za »Trgovski ples« prav posebno pripravile, ter moramo povdariti, da so nekatere'dame imele prav dober okus.
Ko se je približala polnočna ura, Je zaživel tudi bar, kjer je kraljeval gosp-Zdravko A n d e r 1 e v krogu dražestnih dam ge. Brišnik o ve, ge. Dračef-j e v e, ge. Deklevov e, inž. J e ž e-k o v e in ge. A n d e r 1 o v e. V zelo o* usno dekoriranem paviljonu v prvem
zeju samo še barbarski novci. Prav tako se je pomnožila umetniška zbirka z darili in dokupi, kulturno - zgodovinska zbirka pa je bila spopolnjena s tradicionalnimi tržkimi opremami iz Lemberga. Povečala se je tudi zbirka slik na steklu iz mariborske okolice. Tudi je v mestni zbirki končno urejena razstava generala Maistra. Pomnožila se je nadalje zoološka zbirka, ki ji poklanja Mariborsko 'nvsko društvo pri nas ustreljene redke živali. Mineraloško-paleontološka zbirka je pridobila lani lepe petrefakte iz napo
čal ravnatelj g. G1 a s e r. Knjižnica je pridobila lani nad 50 zvezkov, ki jih je večinoma nakupila, in šteje skupno 4000 zvezkov, ki se nahajajo v Študijski knjižnici.
Na predlog odbora se je soglasno izvolil za častnega člana mariborskega Muzejskega društva konservator g. dr. Fr. Stele. Prof. Baš je podčrtal zasluge g. dr. Steleta, ki si jih je pridobil za mariborski muzej. Občni zbor sta nato pozdravila stolni dekan g. dr. , Cukala v imenu knezoškofijskega ordinariata, ravnatelj g,
stov največji okoli 21. ure. Polagoma so nadstropju je bila domena g. Jakoba so pričele unionske dvorane polniti. Ob P r e a c a, ki so mu zvesto pomagale so-vzhodu v slavnostno okrašene dvorane Proge trgovcev, v pritličnem paviljonu, v je pričakovala goste deputacija. tukaj-! prostoru, kjer se nahaja običajno garde-šnjega Združenja trgovcev. Ko so napo- [ roba, je posloval g. Goleč, v šotoru pr’ sled prispeli odlični zastopniki oblastev ] vhodu pa sta dvorila gg. Golubovič in javnega življenja, se je prireditev o- *n Kristan v krogu dam. Omeniti mo-tvorila. Ples je otvorila godba »Drave« rail,o> da so bile vse dvorane zelo okus-{. uvodno koračnico, nakar so se formi- j 110 dekorirane, za kar imajo predvsem rali pari. Ob zvokih zanosnega valčka je zasluge gg. P i n t e r, Majer in Ro-
sredne mariborske okolice. Nima pa mu- Bogdan Pogačnik pa v imenu mestne zej primernih prostorov in je zato lani j občine mariborske. Ker je bil dnevni red društvo napelo vse moči, da bi odstopila izčrpan, je predsednik zaključil lepo uspe-mestna občina muzeju potrebne prostore, li občni zbor.
fasše sitdslva
Razmah strelskega športa v Pesniki dtfm
Krasen zbor marjeških strelcev
V	nedeljo dne 9. t. m. so se zbrali ob pol 9. uri v narodni šoli pri Sv. Marjeti ob Pesnici številni in agilni strelci, da položijo bilanco svojega enoletnega dela.
Predsednik Ilešič Franc je otvoril vbčni zbor, pozdravil navzočega zastopnika mariborskega strelskega okrožja br. Slavka Reja, nato prešel na dnevni red občnega zbora. Po podanih poročilih funkcionarjev je razvidno, da je strelska družina v Šmarjeti marljivo delovala. Z malenkostnimi podporami nabranimi med strelci in domačini se je zgradilo lepo strelišče, ki je omogočilo, da se je strelski šport v Pesniški dolini tako lepo razvil. Po podanih poročilih funkcionarjev so bile volitvi novega odbora. Izvoljeni so bili: za predsednika Kramberger Rado, podpredsednika Ilešič Franc, tajnika
Vauda Mirko, blagajnika Horvat Vlaks, nastavnika Šuman Anton, gospodarja Kumperšak Iv., v odbor pa Novačan Iv., Lešnik Karl, Flajsinger Jakob, Čerpnjak Alojz, Vogrin Ivan, Šantl Alojz in Novačan Franc. Po izvršenih volitvah je brat predsednik podelil besedo zastopnik« ma riborskega strelskega okrožja br. Reji, ki je v svojem govoru bodril člane k vztrajnemu delu. Poudarjal je posebno potrebo narodno obrambnega dela strcl-cev ter da mora vsak član varovati povsod čut in ponos strelske ideje. Na koncu se je občni zbor spomnil nadvse agilnega predsednika strelskega okrožja bri-gadnega generala Božidarja Putnikoviča ter mu iz hvaležnosti poslal pismene pozdrave. Ob 10. uri se je občni zbor zaključil.
nato predsednik g. Ferdo Pint er s soproga predsednika Slovenskega ' trgovskega društva go. Mejovškovo o-tvoril. ples. Sledila sta mariborski mestni župan dr. Juvan s soprogo komandanta mesta generala Milutina Milenkoviča, nato je sledil general g. Milutin Milenkovič s soprogo predsednika Združenja trgovcev go. P i n t e r j e v o, zatem g. Miloš Oset, Franjo Majer, Drago Rosina, J. Preac itd. Otvoritveni ples se je zaključi! s kolom. Plesni učitelj g. Simončič je nato skrbel, da se je plesni red vršil po razporedu, po raznih paviljonih pa se je razvilo živahno vrvenje in življenje
sina, po čigar osnutkih so se napravile učinkovite, prijetne dekoracije, v katerih so unionske dvorane blestele in žarele.
Za tiste, ki si niso hoteli kratiti časa.» tem, da bi prisostvovali poskočnemu ritmu godbe, je bilo izdatno preskrbljen« s prav dobro kapljico in imenitnimi želodčnimi dobrotami. Po polnoči je pri' reditev dosegla svoj vrhunec in je bilo videti, da sc vsi prav dobro počutijo. Ko je napočila rana ura, so se pričele dvfl' lane prazniti. Gotovo so bili vsi obiskovalci »Trgovskega plesa« zadovoljni, sai je bila organizacija in sploh vsa izvedbi* brezhibna. Spretni in sposobni prireditelji
Okoli 22. ure so se že zbrali vsi odlič- krasno uspelega trgovskega' plesa pa za-niki. Med drugimi so posetili prireditev služijo toplo priznanje in pohvalo! Pre-general Milutin Milenkovič, oba sres Pričani smo, da je bil izdaten tudi finan* ka načelnika, bivši župan dr. Lipo Id, 1 čni efekt, ki bo marsikateremu revež" župan dr. Juvan, polkovnik Božo-, našega mesta pomagal iz stiske, v i č, ravnatelj K r e j č i, inž. Jelenc,'
Zborovanje mariborskih mornarjev
Krasno uspel občni zbor mornarske sekcije 3 S
to poročilo zadovoljivo, saj se je finančno stanje zboljšalo v pretekli poslovni
y h&djestvu saka
Za šahovsko prvenstvo Maribora
Na sporedu včerajšnje nedelje je bilo nadaljevanje prekinjenih partj iz drugega kola, ki se je vršilo v petek zvečer. Nadaljevati bi se morale včeraj prekinjene partije Stupan: Kukovec, dr. Lippai: Lešnik in Lobkov: Mešiček, toda vršila se je le ena partija, in sicer med Stupa-nom in Kukovcem, ki se je končala s Stupanovo zmago. Ker Lešnik v nadaljevanju proti dr. Lippaiju ni nastopil, je bil po vodstvu šahovskega turnirja kontu-maciran ter se je dr. Lipaiju vknjižila ena točka v dobro. Pri poznejši analizi po šahovskih strokovnjakih je bila partija za Lešnika itak izgubljena. Tudi tret-ia prekinjena partija Lobkev:Mešiček se ni vršila, ker je Mešiček že v soboto sporočil svojemu nasprotniku, da odstopi od nadaljevanja ter se je vdal. Situacija po drugem kolu je sedaj naslednja: dr. Lipaj 2, Bien 2, Konič 2, Kukovec 1, Šušter 1, Pergler 1, Stupan 1, Lobkov 1,
Sterniša pol, Lešnik pol, Mešiček 0, Do-brila 0 točke. Tretje kolo se bo odigralo v torek zvečer v kavarni »Central«, in sicer s pričetkom ob 20. uri.
tmue
16. občni zbor tukajšnjega Sokola je
bil v nedeljo v tukajšnji šoli. Kot župni delegat je bil navzoč br. Dojčinovič. Največ pozornosti je vzbudilo poročilo pred sednika narodnoobrambnega odseka, ki je obenem tudi gradbeni odbor. Izkazalo se je. da ima društvo na razpolago okoli 104.000 Din in bo letos najbrž pričelo z gradnjo sokolskega doma. Izvoljena je bila sledeča uprava: starosta br. Pahernik; podstarosta br. Mravljak P.; načelnik br. Mravljak Ivan, namestnik br. Ros, načelnica s. Kohar, namestnica s. Simerl, prosvetar br. Mcncej, tajnica s. Nagode, blagajničarka s. Pihler, gospodar br. Bre-mec. socialni referent br. Neuhart ter še
Včeraj dopoldne je bil v dvorani pri Viclu 3. letni ob^ni zbor mornarske sekcije JS v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil mesto obolelega predsednika g. D. Juga poslovodeči podpredsednik gosp. Slavko Jereb. Uvodoma je pozdravil predsednika oblastnega odbora JS g. dr. L i p o 1 d a, predsednika mestnega odbora J S g. dr. V r eč k a in vse navzoče. Po kratkih otvoritvenih besedah je podal obširno poročilo sekcijski tajnik g. R o z-m a n. Iz poročila se zrcali velika delavnost marnarske sekcije, ki z vsem idealizmom v polni meri pomaga Jadranski straži, utrjevati vez med morjem in zaledjem. Na številnih kulturnih in narodno obrambnih prireditvah v mestu in okolici ter zlasti v našem obmejnem ozemlju so uniformirani člani sekcije nad vse dostojno zastopali svojo ideologijo in pripomogli k velikim moralnim uspehom teh prireditev. Poleg tega je sekcija organizirala tudi nekaj svojih prireditev, ki so tako gmotno kakor tudi moralno jako dobro uspele. Med uspehe sekcije je treba vsekakor šteti tudi dejstvo, da je konferenca delegatov obstoječih mornarskih sekcij ob priliki lanskega kongresa JS v Ljubljani sprejela več predlogov mariborske delegacije, ki streme predvsem za enotnim delovanjem vseh sekcij. Pa tudi število članstva se je v. preteklem letu precej povečalo. Tako }e sedaj včlanjenih v mariborski mornarski sekciji JS 155 bivših mornarjev, tako da
nekaj odbornikov in nadzorni odbor ter razsodišče. Za predsednika narodno o-1 spada ta sekcija med številčno iiajmočnej
brambnega odbora je bil izvoljen br. Ter- j še v državi. Blagajniško poročilo je po-čak. s prejšnjim odborom
dobi za preko 2000 Din. Po poročilih je predlagal g. Hubi v imenu nadzornega odbora razrešnico, lci jo je občni zbor soglasno sprejel.
Pri volitvah se je z odobravanjem iz* volil naslednji odbor: predsednik Drag0 Jug, podpreds. Slavko Jereb, tajnik RoZ' man, blagajnik Andrej Cvetnic. Odborfli' ki: Milan Milinkovič, Franjo Jarc, Dra-go Šauperl, Ivan Šreiber, Tomo Patini^ ing. Princi. Josip Tomažič, Franjo Pivec. Franjo Antončič, Franjo Hartman. Nad' zorni odbor: Milan Hiibl in Vladimir R°' bič. Razsodišče tvorijo : dr. Vrečko, And-Cvetnič, Julij Jereb in Janko Zagovec. ^ mestni odbor JS sta delegirana DraS° Jug in ing. Princi.
Po volitvah je povzel besedo predsed' nik oblastnega odbora JS g. dr. Li p o 1 ki je v lepem govoru bodril mornarje ^ delu za procvit našega morja, jim čestital k uspehom in vzorni disciplini ter jih spo“ bujal k ljubezni do morja in domovine.
|Po nekaterih slučajnostih se je zelo U' speli občni zbor zaključil z vzkliko«11 Čuvajmo naše morje!
V gorah med življenjem i*1 smrtjo
Vse hvalevredna in zelo koristna s0 predavanja, ki jih prireja mariborska A1' pinistična šola v svojem letošnjem ciki^' su. Četrto nadvse zanimivo predavani pa bo v sredo 12. t. m. ob 20. uri v d v0'
dal g. Cvetnič. Kakor prejšnje jo tudi rani Ljudske univerze, ko bo predav
al
/ Mariboru, dne 10. II. 1936.
-P®te®SS53EC2r "ineFrrr~wcsmr:: rr-_n tn—I—ri
znani gorenjski plezalec g. Uroš Z u-Pančič z Jesenic o vzgoji alpinista, njegovih vežbah in spopolnitvi. Predavatelj bo seznanil naše planince in prijatelje naših gora z vsemi nevarnostmi, ki Pfeže na človeka v planinah, pa tudi z užitkom, ki ga nudijo plezalne ture po strmih pečinah in čereh nad globokimi Prepadi. Mi iščemo v gorah nevarnosti, a Prav tako iščemo možnosti in si zato srepimo duh in telo, da napravimo nežnosti nenevarne. Alpinizem ima dvo-'e obličij, vabeče in grozeče. Brez vaj 'p zmožnosti poznamo samo grozeče ob-!leje. Mlademu človeku je potrebno spo-zPati življenje in boj v gorah. Alpinizem le najboljša šola volje, kreposti, vztrajati, požrtvovanja in samozatajevanja. Sele ko se človek povrne k naravi tako °lizu. da je . podoben nepokvarjenemu o-*roku, mu je užitek plezati po skalnatih stenah nad globokimi prepadi, kjer je vsak korak tako blizu življenju in smrti. %inist mora biti pogumen, hiter, poznati j^ora sestavo gora, da zamore poči in z'le v steni izkoristiti v svoj prid. Po kon canem predavanju bo predavatelj intere-sentom na razpolago s pojasnili z manipulacijami z vrvjo, klini ter ostalimi pri-Peniočki.
Ns meli ustrelien
Tukajšnja oblasiva so prejela danes Poročilo o tragičnem dogodku, ki se je ^igral na meji pri Kobilju. Pred dnevi !e okoli 20. ure vrši! službo graničar na Paši meji pri Kobilju. Nenadoma se je po izvila iz teme neka postava, bežeča pro-I' naši strani. Graničar je trikrat zakliči »Stoj« toda begun se zato ni zmenil.
^ naslednjem trenutku je graničar od-'tal dva strela v zrak, da bi begun ob Svarilnih strelih obstal. Toda tudi dva strela v zrak ga niso spametovali in tako Je graničar naperi! puško proti bežečemu ter ga- z dvema streloma zadel v prša in trebuh Graničar je o tein takoj ob-vestil svojega poveljnika. Na kraj dogodka se je poda’a koimsija, ki je ugoto-v>la, da je mrtvec staT okoli 50 let. Ni imel pri sely nikakšnih dokumentov. ‘z katerih bi se mogla ugotoviti indenti-teta. .Oblečen je bil v zelo siromašni, zadani obleki, na sebi je imel stare čevlju 'm usnjate gamaše. Zraven njega pa fe ležala vreča, napolnjena z okoli 350 paketi madžarskega tobaka in nekaj ^atljic madžarskih cigaret. Jasno je to-rei, da je bil mrtvec tihotapec. Neznan-Ca so pokopali na pokopališču v Kobilju.
^essrski mofstri so zborovali
V	Zupančičevi restavraciji v Ptuju je ‘Uielo včeraj dopoldne Združenje mesarjih mojstrov svoj redni letni občni zbor. Verovanja se je udeležilo veliko število lesarskih mojstrov, kar Pfiča o njihovi Panovski zavesti in o boju za njihov ob-s*anek. Občni zbor je otvoril in vodii ?redsednik Združenja g. Anton Tavčar 'z Maribora. Toplo je pozdravil uvodoma Vse navzoče, posebej pa zastopnike raz-oblastev. V svojem poročilu je podobno orisal naš gospodarski položaj, Nevajoč mesarsko obrt. Zanimiva so ‘‘u njegova izvajanja o gibanju cen ži-v'Ue in gibanju cen mesa na domačem in | !|a tujem trgu. Omenjal je tudi konsum, ' zaradi šibke kupne moči mestnega in !j?deželskega prebivalstva stalno pada. | udi ie predsednik poročal o raznih ukre "‘b združenja za zboljšanje težavnega Nožaja v katerem je danes mesarska ?j0rt. Tajniško poročilo je podal g. Julčc °vak. O poteku zborovanja bomo še
Vročali.
Smrtna nesreča v Hočah
V	Zgor. Hočah je hotela 351etna posestma Barbara Visočnikova po krmo na pedenj. Postavila si je lestev. Ko se je £?Pela navzgor, je po nesrečnem naklju-Jtl spodrsnila in v globino 5 m treščila • a tla. Obležala je s polomljeno hrbtenico so jo takoj prepeljali v mariborsko bol-i^niGO, Toda vsaka pomoč je bila zaman j le nesrečna posestnica v noči na ne-podlegla smrtnonosnim poškodbam. I raSična smrt mlade posestnice je zbudi-°bče sočutje.
. I* sodne službe. V Arilj je premeščen °dnik Anton Kuntarič, sodnik pri sres-
Mariborsk! »Ve
kem sodišču v Dolnji Lendavi. Za sodnika v Dolnjo Lendavo je bil imenovan Rudolf Kyovsky. K sreskemu sodišču v Gornji Radgoni je premeščen za kancli-sta v X. skupino Josip Štancer iz Tržiča.
V Marenberg v isti skupini Josip Horvat iz Kostanjevice, Anton Pernat v isti skupini k sreskemu sodišču pri Sv. Lenartu v Slovč gor.. Leopoldina Mir iz Ptuja v Slovenjgradec, Franjo Rale od Sv. Lenarta v Šmarje, Jakob Kandrič in Ma-renberga k okrožnemu sodišču v Maribor, Angela Šentjurc iz Gornje Radgone k okrožnemu sodišču v Maribor, Anton Gobec iz Šmarja v Ptuj.
Iz učiteljske službe. Za učitelje so postavljeni: Karel Čuček v Strojno pri Dra vogradu, Boris Kralj v Čentibo pri Dolnji Lendavi, Emil Ozmet v Kotlje, Bori-slav Ferlinc v Markovce.
Finančna stroka. Upokojen je arhivar Roman Rek v Ljutomeru. Katastrski geometer Rado Dvoršak ie premeščen iz Črnomlja v Ljutomer.
Stari in mladi timirajo. V visoki starosti 83 let je umrla v splošni bolnišnici zasebnica Katarina Šeligo. Istotam je izdihnil komaj 17 letni tkalec Ivan Vizjak. Žalujočim naše toplo sočutje!
Lepo uspela akademija Pomladkov J S je bila včeraj popoldne v Unionu. O poteku in sporedu bomo obširneje jutri poročali.
Matične novice. Violinski pouk je prevzel na tukajšnji matični glasbeni šoli odlični virtuoz Taras Poljanec.
Odpri roke, odpri srce ... Revna vdova s šestimi malimi otroci živi v velikem pomanjkanju. Usmiljena srca pomagajte! Darila v denarju in blagu se sprejemajo v naši upravi.
Borza dela išče nujno vzgojiteljico z znanjem nemščine, dve perfektni kuharici ter mlajšo natakarico.
Važne olajšave pri potovanju v inozem stvo. Na intervencijo Putnika je finančni minister dr. Letica odredil, da ni treba pri turističnih potovanjih v inozemstvo nri nabavi polnega lista več predložiti davčnega potrdila. Ta naredba stopi takoj v veljavo in velja za enkrat do 15. oktobra t. 1. Ta velika pridobitev ne gre le v korist naših državljanov in inozem-cev, ki stalno bivajo pri nas, ampak je tudi velikega pomena za dotok inozemskih turistov, ker bo ta olajšava pri potovanjih v inozemstvo lahko služila kot podlaga za protikoncesije tujih držav pri potovanjih v Jugoslavijo.
Ljudska univerza. Danes v pondeljek ob 20. uri predava v spomin 80 letnice Antona Aškerca ga. prof. Marija B o r-š n i k o v a iz Celja. Ga. Boršnikova se je zelo pod robno pečala s študijem našega odličnega pisatelja in je zbrala, tudi pomembne slike, katerih projekcije bodo-tol mačile osebe, ki so mu stale bližje, in pokrajino, v kateri se je gibal.
Starka zima je zopet prikašljala . . . Preko noči je temperatura znatno padla in je pričel naletavati rahel sneg. Zdi se, da se približuje mrzli val.
Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Maverjeva in Savostova, jutri v torek pa Konigova in Minafikova lekarna.
V	soboto gremo vsi! v Narodni dom na ples društva Nanos.
Plezalna tehnika — moderni pripomočki sodobnega plezalca je naslov IV. predavanju alpinistične šole SPD Maribor. Pre dava znani alpinist in plezalec, znan iz filma »V kraljestvu Zlatoroga«, Zupančič Uroš. Predavanje se vrši v sredo 12. tm. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Po končanem predavanju bo predavatelj vsem interesentom na razpolago ter bo praktično pokazal in pojasnil manipulacijo z vrvjo, klini itd.
Ne 5000 dinarjev, ampak 50.50. Pomotoma se je vrinila napaka v zadevni notici v petkovi številki našega lista v seznamu darovalcev za spomenik kralju Aleksandru. Apolonija Lah ni darovala Din 5000, marveč 50.50 Din.
Izven življenske nevarnosti. Zdravstveno stanje Franca Goleča in Viktorja Tomana, ki se radi zastrupitve z benco-lotn zdravita v tukajšnji splošni bolnišnici. se je izboljšalo v toliko, da ne obstoja za oba nikakšna nevarnost. Tomanu, ki ie bil na slabšem, je odločilno pomagala krvna tranzfuziia. za katero je žrtvoval svojo kri Tomanov brat.
Črnik« Jutra
Obsojena tatica. (Pred mariborskim malim kazenskim senatom se je morala zagovarjati 26 letna delavka Ana Lešnikova iz Maribora, ker je začetkom oktobra 1. 1935 vlomila v stanovanje Marije Aigner-jeve v Mariboru ter ji ukradla perilo, obleke in 100 dinarjev gotovine. Obsojena je bila na 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let.
Domačije gorijo! Snoči so bili mariborski gasilci obveščeni, da na Ptujski cesti gori. Takoj so odhiteli na označeno mesto, kjer so našli v plamenih gospodarsko poslopje posestnice Jere Krajnčeve. Bila je velika nevarnost za dve sosednji hiši, zato so imeli gasilci precej težko delo. Posrečilo se jim je ogenj lokalizirati, kljub temu pa je škoda precejšnja in presega 20.000 dinarjev. Kmalu nato so bili gasilci klicani v Dobravo pri Mariboru, kjer je zgorela lesena baraka vredna 8000 dinarjev. Baraka je bila last Marije Godčeve. ki je zdobila pri požaru precej nevarne opekline.
Strup . .. Včeraj dopoldne se je po prepiru z možem hotela usmrtiti 291etna delavčeva žina F. L. z Magdalenske ulice. Izpila je večjo količino ocetne kisline. Re Sevalci so obupanko prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec.
Nesreča s puško. Včeraj popoldne se je 20 letnemu posestniškemu sinu Janku Damišu od Sv. Barbare sprožila zarjaveja puška. Strel je cev raznesel in razmeša-' ril mladeniču levo roko. Hudo ranjen leži v bolnišnici.
Falzifikat. Pri neki mariborski tvrdki so včeraj izsledili dobro ponarejen dvaj-setdinarski kovanec, ki ga je zaplenila policija.
»Heil Hitler«! Preteklo noč je stražnik na Kralja Petra trgu prijel nekega F. A., ki je zaradi vina razgret na vse grlo vpil »Heil Hitler« in s tem kalil nočni mir.
Saharinček... Policija je ponovno aretirala zasebnico Marijo Pongračičevo, ker je prodajala saharin.
Krvavo maščevanje. Jožef Pintarič, 43 letni tovarniški delavec in 20 letni delavec A. N. stanujeta na Teznem v Maistrovi ulici v isti hiši. N. je lazil za 15-Ietno Pintaričevo hčerko, ki ga pa ni marala, pa tudi oče je bil nasproten tej ljubezni. Zato je N. sklenil, da se Pintariču maščuje. Preteklo noč je o polnoči izvabil Pintariča na dvorišče, kjer ga je z nožem napadel. Zadal rnu je tri zabod-Ijaje, enega v glavo, dva pa v levo in desno roko. Hudo ranjen se je Pintarič zatekel v mariborsko bolnišnico. '
Sakoiskevtste
POZIV ČLANSTVU SOKOLA MATICE.
Vse članstvo Sokolskega društva Ma-ribor-matica poziva uprava in načelni-štvo, naj se zanesljivo udeleži rednega letnega občnega zbora, ki bo v sredo 12. t. m. ob 20. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma. Udeleži - na občnem zboru je dolžnost vsakega društvenega člana.
timske jurnite
v * W W J, v
Ustanovitev borze dela v Ptuju. Ptujske strokovne organizacije so se že leta 1934 obrnile na centralno borzo dela z vlogo za ponovno ustanovitev ekspoziture borze dela v Ptuju. Kakor znano, je v Ptuju borza dela že obstojala, vendar so jo leta 1926 iz neznanih razlogov ukinili. — Dejstvo je, da bi bila borza dela v Ptuju res nujno potrebna, kar dokazujejo številne prijave brezposelnih, ki se množe iz dneva v dan. Brezposelni iz ptujskega okraja, ki šteje nad 70.000 prebivalcev, so primorani hoditi 26 do 50 km peš v Maribor na borzo dela, ali pa se obračajo na isto preko svojih občin, do katerih je tudi po več km. To posredovanje se često dolgo zavleče in pomoči potrebni so prepuščeni neskončnemu čakanju. Za to imamo neštevilo konkretnih primerov. — Nadalje hodijo iz raznih kra jev ptujskega okraja dekleta v mesto, ki so radi pomanjkanja zakonite posredovalnice dela prepuščene najrazličnejšemu izkoriščanju. Pa tudi moški, ki iščejo službe, bi potrebovali v Ptuju posredovalnico, da bi jim šla na roko. Navedeni razlogi utemeljujejo upravičenost ponovne ustanovitve ekspoziture borze dela v
Stran 3.
—ibbb—oaa
GRAJSKI KINO. Od danes dalje uajtepšl film
»ČRNE ROŽE«.
Willy Fritseh in Lilian Harvey igrata do« vršeno glavni vlogi v tem nemškem vele. filmu.	  .
Kino Union. Sijajna veseloigra, polna dunajskega humorja »Na poslednji postaji«. Paul Horbiger, Maria Andergast, Hans Moser.
tktoodm ptedaiišee
REPERTOAR.
Ponedeljek, 10. februarja: Zaprto.
Torek, 11. februarja ob 20. uri »Trafika:.
Red C.
Sreda, 12. februar jat: Zaprte
Četrtek, 13. februarja ob 20. uri: »Kariera kanclista Winziga«.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 8. februarja pri žrebanju 5. razreda, 31, kola so bile izžrebane sldeče številke:
Din 100.000: 78613 Din 80.000: 3558 17059 Din 60.000: 15665 Din 50.000: 44352 Din 40.000: 44753 Din 30.000: 98714
Din	10.000:	24500	30402	46480	51956	568t3
87599 87659 90604 937'86 97063 Din	8000:	2960	5l73	18532	24199	24556
27595 29216 37452 46449 52555 53415 55701 82322 95591 99965 Din	6000:	2167	2528	15113	19695	27312
30778 32160	35241	36412	37833	38540	43065
45827 55560	62292	68944	75615	Sl9l9	84140
91408 92539 94938 95941 Din	5000:	12797	12825	18327	27419	29263
34368 44.340	46692	48427	48764	52131	58706
59141 62592	62641	79246	83125	84687	85269
86617 96670 97707 Din	3000:	3416	17956	40772	53668	62384
63458 70492 Din	2000:	6288	46694	56219	67230	78684
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
Ptuju, kar je uvidelo tudi mestno poglavarstvo v Ptuju, ki se je obrnilo na merodajna mesta s posebno vlogo, da v interesu prizadetih delojemalcev in delodajalcev napravi potrebne korake za uresničenje tega načrta.
UoSjtatoske umite
Za bodoči planinski dom. Planinski ples preteklo soboto je uspel vsestransko. (Pripomogel je do skromnega, a gotovega temeljnega kamna, na katerega se bo odslej gradilo za novo planinsko postojanko
—	za bodoči planinski dom — na Boč«. Prireditev je bila v tukajšnji sokolski dvo rani. Splošna je bila sodba, da tako učinkovite dekoracije tu še nismo imeli, kar je delo in zasluga g. Hana, ki se je pred nedavnim tukaj naselil. Pohvalno moramo tudi omeniti goste iz Rogaške Slatine, ki so se to pot izkazali na prireditvi s prav častno udeležbo.
Elektrifikaciija Dravinjske doline. Znano električno podjetje Fala namerava v doglednem času ob danih pogojih izvesti velikopotezno elektrifikacijo v vseh večjih krajih Dravinjske doline. Vršili so se že zadevni informativni sestanki tako v Žičah, Ločah itd. ter včeraj jvečer tudi v Poljčanah. Na vseh sestankih, ki jih vodi podjetje z inženjerjem g. Gregoričem na čelu, so pokazali interesenti za stvar veliko zanimanje. Podrobneje o tej važni zadevi še spregovorimo.
BERAČEVA ZAPUŠČINA 60 MILIJONOV DINARJEV.
V	Firenci so imeli pred nedavnim senzacijo. Umrl je star siromak, ki je vodil življenje berača. Ko je pa umrl, je bilo začudenje nepopisno. Izkazalo se je namreč, da je bil v resnici bogat človek in da je okoli 60 milijonov dinarjev zapustil bolnišnici Santa Marija Nova, dočiin je za svoje sorodnike predvidel v oporoki samo neznaten del. Umevno je, da ni mislil veliko na sorodnike, ker ga za časa njegovega življenja niso hoteli poznati. Sedaj bodo sorodniki vložili tožbo proti dotični bolnišnici, ker bi radi sami prišli do denarja.
Plemenitost. Mali Janko ima na sebi svoje najboljše hlače in se drsa po stop-niščni ograji iz prvega nadstropja v pritličju. »Janko,« kliče mati, »kaj pa delaš?«
—	»Hlače za uboge otroke, mama!« je bil takojšnji odgovor malega Janka.
Stran '4.	Mariborski	»V	e	Ser	n!	k«	Jutra
Janko Furlan:
Poglavje L njegova dnevnika
Drrr ... ššš.. ješ, ješ!...
Drrr... Ješ ... ješ ...
S teina medmetoma prične naslednje poglavje njegovega obširnega dnevnika.
Rojenice so mi določile, da naj mi ta medmeta usodno brnita v ušesih. Pa recite, če ni usoda nekaj nedoumno zavozlanega in človek njena igrača, majhna in smešna, pa naj modruje in se repenči, kolikor mu drago.
Mene pa je izvolila za svojevrstno igro in. kot v zasmeh mojemu značaju in čuv-stvom pritisnila prav tja, kar tako mrzim: nizkotno opravljanje. Kako. sovražim zlobne jezike, ki ti iz nedolžnega — pa bilo celo krivca — s tako uteho in sadizmom izvlečejo grešno kocino drugo za drugo, ga z nepopisno naslado raztelesijo in kos za kosom barvajo, da ti ‘končno zapleše pred očmi satan in pol.
»Fej!« pljuneš ogorčen v ta nevidni nestvor.
V	mislili imam precej priletno gospodično Š... Spoznal sem jo po naključju ali po ukazu usode. Še danes si nisem na jasnem, kaj na njej je zganilo mojo pozornost. Njena suha telesna višina, ki najmanj ne spominja na kako njeno nekdanjo vitko lir.ijo, gotovo ne. Če ni v resnici očitkov, tedaj so njena stopala, tako široka in tik za palcem na znotraj tako členkasta, in njene dolge nesoraz merne roke res take, da so mi prvič u-temeljeno pričarale mogoče nedostojno misel:	»Te	končine	si	ukradla	kakemu
gorjanu.« Ir kaj naj rečem o njenem obrazu? Suh je, upadel in bled ter precej ra-zoran od r.eke menda po vsem tem telesu razlite bolesti. Da, tudi v končinah, v vsaki nabrekli žili in kretnji je ta neznana bolest. Pod precej obilnim nosom, ki namigava na njuhanje, a je v resnici le prehlad, se razhajata na levo in desno dve za ta mučeniški obraz posebno izraziti progi in utoneta v kotih ustne dupline. Oči? Tako-le naj rečem: če bi te zvedave in večno plašne in nemirne črne oči ne bile na tem obrazu, bi lahko smelo trdil: »Te oči, dragi, so slepe in dobre « A tako — kaj naj rečem? Sicer pa gre pred vsem za njena usta... za to neugnano molilnico ... za ta strojni čolniček, ki mu je menda posvečeno vse njeno bistvo. Moj Bog! Kako to, da se ji jezična mišica ne utrudi, r.e upre in odpove!
Drrrr ... iššš ...
Ko sem jo prvič srečal, se mi je zasmilila. »Poosebljeno trpljenje! Bog ve, kakega izvora? Mož... otroci... nesrečna lj... — ah, ne! Bolezen?« sem ugibal sočutno. Mogoče je bila prav tukaj sredina moje pozornosti.
Ker je večno nemirna kot splašena kukavica, jo vidiš skoraj iztočasno na ulici, v cerkvi, na trgu, na obisku. Nasmehne se ti tako prijazno in prostodušno, da se ji brž prepustiš.
»Ooo! Klanjam se...!« In že so usta v polnem zamahu in drče v blaženosti
Drrr... ššš...
»Oh, da bi vi vedeli, kakšna je!... Ješ, ješ, ješ! Tako plačuje dobroto! Saj človek nič ne reče, ampak ... Nič nima ... Da, res, naj vam povem ...«
Gospodična se kreta v »svojem ambi-jentu« kot pravcata umetnica. Beseda ji polzi tako gladko, mirno in lahko, brez razburjenja in nestrpnih kretenj, da te skoraj uspava. Sicer pa ne skušaj z besedo zraven, ker bo vse zaman . . . Vprašam vas, če je mogoče govoriti, ne da bj vsaj vsaka stotera beseda sledila misli. Gospodična Š... pa more.
Drrr... š ... Saj človek nič ne reče.
Na izredno prožen način ti zmrcvari vse ljube znanke in neljube p+atelje. In vendar ji vse veruješ. Ne: veš, da je laž, ki pa jo ne pobiješ. Vrag vedi, kaj te tako hipnotizira: one navidezno iskrene oči, brzina besede ali njena mirnost.
Z vedno novimi poznanstvi skrbi, da ji ne zmanjka snovi. Njena mreža so obiski, ki se nanje temeljito pripravi: nadene si naočnike, zaigra na glasovir in razgrne svoje preproge, čipke in albume. Dokazati ti hoče, da ni njeno bogastvo kar si bodi. Da, rada je bogata in igra boljšo vlogo. Ti pa le mirno sedi in poslušaj!
Drrr...
.... in še to naj vam povem ... • Saj človek nič ne reče —«
Jaz trdim, da je to bolj blaženost nad lastnim klepetanjem in sreča, da mora občevati z boljšimi. In res tudi občuje, da se človeku vsiljuje vprašanje: Ali je ta ženska duševno globoka in pretkana, ali pa je ves ženski svet malo brbljav.
Vedno bolj se me polašča občutek kot da bi se bila vsa njena neposredna okolica nasrkala njenega brbljanja in bi dišala po njej. Tudi — jaz...
»Prekleta baba!« je brundal nekega
V Mariboru, dne 10. II. 1936.
dne berač, ko sem šel mimo njenega sta* novanja. »Da bi te! Sam jezik te je, ki ne prizanaša niti svoji krvi, in ponarejena sladkost in obljuba! Daš pa ne, skopu* hinja!«
Drrr...
»Ješ, ješ, kakšna nehvaležnost. Delati naj gre!« je sikala skozi okno na ulico za pohabljenim siromakom.
A jaz sem verjel njej.
Nekaj dni kasneje. Bil sem oddaljen nekaj korakov od njenega stanovanja.
»Opravljivka!« sem slišal energičen glas stasite gospe, resne in zelo dostojne zunanjosti, ki je stala ob plotu sosednje hiše.
»Prostaška brblja!« je ponovila.
Gospodična Š... je napela oči in poslednja rdečkasta proga je zginila z obraza.
»Ješ, ješ, ješ!« je kriknila, si pritisnila desnico na srčno stran in zbežala v hišo.
»Ješ, ješ, ješ!...«
»Bo že tako, ta gospa to reče. Ampak ...«, sem si šepetal.
»Obrni! Stran 313!« je pisala na kraju tega poglavja in na označeni strani nadaljevala:
Natančno po 1313. dneh. Usoda, kakšne so tvoje krivulje in kam si me zvo-dila! 1313 ... dvakrat 13. Prva velja meni, drugo moji ženi — Špelici.
Drrr... ješ, ješ!
Tako brni okrog mene, bode in bije bolest — kovač, ki me je že v prvih 13-dneh naučila, da je njeno ime — histerija.
1—7	^3
krasen uspeh S K. Železničarja v Ljubljani
SK. Železničar porazil ligino moštvo Ilirije s 4 :1
Na povabilo Ilirije je včeraj SK Že-; igrala z naslednjimi igralci: Rožič, (Mar
lezničar potoval v Ljubljano ter odigral proti liginemu moštvu SK Ilirije prijateljsko tekmo. Železničarji so tudi to svojo drugo letošnje gostovanje v Ljubljani uspešno zaključili ter so vrnili v naše mesto z visoko zmago. Uspeh je tem sijajnejši, ker je bil dosežen proti kompletnemu liginemu moštvu Ilirije ter je znova dokazal, da je SK Železničar danes eno najmočnejših moštev v Sloveniji. Akterji včerajšnje sijajne zmage so bili: Švajghofer, Frangeš II.. Ronjak, Eferl, Frangeš L, Antoličič, Golinar, Bač-nik, Turk, Pavlin m, Konrad. Ilirija pa je
kič), Berglez (Žitnik), Žitnik II.. Unter-reiter, Sočan, Lah II., Slapar, Lah L, Pi-kič, Grintal in Doberiet.
Tekma se je odigrala v precej ostrem stilu ter je bilo za izid tekme predvsem odločilna požrtvovalnost in boljša kondicija Mariborčanov. Omeniti moramo tudi, da sta bila v drugem polčasu izključena vratar Švajghofer in desni branilec Frangeš II. in to pri stanju 4:1. Ilirija tudi proti okrnjenemu moštvu Železničarja ni mogla ničesar opraviti. Sodil je g. Ma-raccorati.
Olimpijske tekme v Garmisch-Partenkirchmi
Nemčija si je ie priborila dve zlati in dve srebrni kolajni - Končni izid v alpski kombinaciji dam in gespo-dov — Lep uspeh jugoslovanskih smučarjev: 17., 22. in 31. mesto!
15. Praček Ciril 84.68 in 78.40 t. j. 81.54.
25. Čop Franc 76.93 in 74.83 t. j. 75.88.
33. Žnider Emil 59.60 in 64.07 t. j. 61.84.
Klasifikacija narodov.
Med 21 sodelujočimi državami na današnjem tekmovanju se je plasiralo 12 narodov, med katerimi smo mi na 7. mestu. Pred nami so Nemci, Norvežani, Francozi, Italijani, Američani in Angleži za nami pa Čehoslovaki, Poljaki, Romuni, Madžari in drugi. Pri tem niso vštete točke, ki smo jih izgubili zaradi eliminacije Heima in bi se bili z njegovimi točka mi gotovo premaknili še za katero mesto navzgor.
V hokejskem tekmovanju na ledu so bili rezultati: Poljska‘.Latvija 9:2, Češko slovaška :Madžarska 3:0, Francija: Bel-igja 4:2, Kanada:Avstrija 5:2, Anglija: Japonska 3:0, Nemčija:Švica 2:0, Češkoslovaška :Francija 2:0, Avstrija:Latvija 7:1, Švica::Italija 1:0.
Danes se vrši štafeta 4 krat 10 km in bo.naša štafeta nastopila v postavi: Knap, .lakopič, Gustl in Klančnik.
vestnim treningom in preizkušenim vodstvom zelo napredovali.
V soboto se je vršil slalom za dame in >o bili doseženi naslednji rezultati:
L Canz Christl (Nemčija) 72.4+70.1, 2. Grasogger Ktithe (N) 76+77.4, 3. Steur Erna (Švica) 77.2+81.2, 4. Pfeifer Hady (N) 80.8+78.8, 5. Schou Njelsen Larla (Not.) 86.1+77.3, 6. Kessler Jennette (Angl.) 85.7+82.2, 7. Dybwad Johanne (Norv.) 86.5+ 90.9, 8. Resch Lisa (N) 97.5 +82.9, 9. Clara Frieda (Italija) 98.1+95.1, 10. Nissl Greta (Avstrija) 98.5+98.7.
Končni rezultati.
Za žensko alpsko kombinacijo je skupno s smukom dokončni rezultat naslednji:
1. Cranz Christh (N) 94.12+100 ali 97.06 2. Grasegger Kathe (N) 97.88+ 92.63= 95.26, 3. Schou Nielsen Laila (N) 100+ 86.96 ali 93.48, 4. Steuri (Šv.) 95.01+89.71 =92.36, 5. Pfeifer (N) 94.65+89.04=91.85, 6. RO sc h (N) 98.70+ 78.88.74, 7. Dybwad (Norv.) 91.69+80.10=85,90,	8.	Kessler
(Anglija) 83.31+84.63=83.97, 9. Pinching (Anglija) 93.03 + 71.34=82.19,	10.	Biihler
(Švica) 86.58+71.16. Prva Italijanka (Cia ra) je na 12. prva Avstrijka na 13. Ho landka na 14. in Kanadčanka na 15. mestu. Čehinja Beinhauerjeva se je kotedi na mogla plasirati na 22. mesto.
Včeraj, v nedeljo se je vršil motški sla-
lom 600 m dolgi progi z višinsko razliko .300 m. Zmagal je Pfiir (Nemčija), drugi je bil Lantscher (N), tretji pa Allais (Fr.) Placementi jugoslovenske trojice so bili: Praček 17, mesto. Čop 22., Žnidar pa 31. mesto. Končna ocena v kombinaciji pa je naslednja:
Prvi dve številki pomenita točke v prvem in drugem teku, tretja številka pa skupno število točk, deljeno z 2.
1. Pfniir Franc (Nem.) 98.49 in 100. t. j. 99.25 (zlata kolajna).
2. Lantschner Gustav (Nem.) 96.38 in 96.13, t. i. 96.25 (srebrna kolajna).
3. Allais Emile (Francija) 96.18 in 93.20 t. j. 94.69 (bronasta kolajna).
Sledijo: 4. Birger Ruud (Norv.) 100 m 86.75 t. j. 93.38, 5. Wdrnmle Roman (N.) 95.42 in 86.90 t. j. 91.16, 6. Cranz Rudi (Nem.) 94.54 in 87.52 t. j. 91.03, 7. Serto-relli Giacinto (Ital.) 94.23 in 86.54, t. j. 90.39, 8. Konningen Alf (Norv.) 95,67 in 84.45 t. j. 90.06, 9. Fossum Per (Norv.) 94.79 in 81.44 t. j. 88.12, 10. Durrance Rihard (Amer.) 90.89 in 84.59 t. j. 87.74. II. Lafforgue Maurice (Franc.) 87.25 in 84.40 t. j. 85.83, 12. Lunn Peter (Angl.) 85.64 in 81.99 t. j. 83.82, 13. Page George (Angl.) 83.84 in 81.86 t, j. 82.85. 14. Pal-mer-Tomkinson (Angl.) 81.88 in 83.15 t.i. 82.52.
Uspela sablaška prireditev MASKA.
V sabljaški dvorani na Trgu svobode je Mariborski,akademski sabljaški klub priredil v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne treninške tekme, na katerih so sodelovali štirje sabljači ljubljanske Ilirije ter dva sabljača iz Gradca. Tekme so imele predvsem ta namen, da se slovenski sabljači čimbolj pripravijo na pred-stoječe tekmovanje za državno prvenstvo, ki bo obenem predstavljalo izbirne tekme za sestavo olimpijskega moštva za Berlin. Borbam je prisostvovalo lepo število ljubiteljev vitežkega športa, med njimi tudi mestni poveljnik general Mi-lutin Milenkovič. Borbe so bile vseskozi napete in zanimive ter so pokazale dobro kvaliteto naših sabljačev, ki so pod
Katastrofalni poraz ISSK Maribora v Celju.
ISSK Maribor je včeraj gostoval v Celju ter odigral proti SK Celju prijateljsko tekmo, ki se je končala z visoko zmago Celjanov in sicer v razmerju 6:1 (1:0)-
Ostale nogometne tekme.
Pariz: Češkoslov.:Francija 3:0 (3:0).
Besancon: BSK:FC Sochaux 4:1.
Zagreb: Hašk:Slavija (Varaždin) 3+ 1
JAlPONSKA VOJNA ZASTAVA IZ -ŽENSKIH LAS.
Da bi imeli japonski vojaki ob znanih bojih na Kitajskem vedno pred očmi, ne samo domovino, ampak tudi svoje žene in deco, so se odločile žene nekega japon skega mesta, da bodo napravile zastavo, ki jo bodo tvorili — ženski lasje. 800 Japonk se ie odločilo, da žrtvuje svoje lase. da se lahko iz njih priredi zastava, ki s® bo izročila nekemu japonskemu polku, k« se vojskuje na Kitajskem. Ob tem redkem primeru ženske gorečnosti se najbolj razvidi fanatizem japonskega samoljublja ih domovinske ljubezni, tako da je pač malo upanja, da bi japonska ekspanzija na Dalnjem vzhodu tako kmalu pojenjala
MODNE NOROSTI.
V Parizu se skuha marsikatera modrih novost. Sedaj ne nosijo Parižanke več običajnih ročnih torbic. Pač pa vidri mesto tega v njih rokah pupe v skorajšnji velikosti otroka. V notranjosti i® oraznina. Na posebnem mestu se !al'k® odprejo in se zložijo lahko v prazh1 prostor vse tiste potrebščine, ki so PrC' ie našle svoje mesto v ročni torbici.
Mali o
Slutbo
PRIDNA
ki opravlja vsa dela se sprejme s J. marcem. Naslov v upravi lista. 510
KUHARICA.
druga hišua
Kupim
Kupim dobro ohranjen
PISALNI STROJ.
Naslove pustiti v irpravi Usta. 665
Darujte za Pomožno akcijo!
Stanovan/e
HRANO IN STANOVANJC
sredi mesta poceni oddam lavcu ali nameščencu s 15. bruarjem ali 1. marcem. So® ie lepo svetla in solnčna. krm na dobra. Vprašati v Stroj?,, majerjevi ul. 3/b.
668
Sobo odda>
LEPO OPREMLJENO SOB0
oddani takoj gospodu. va ul. 3, vrata 8.	+>
Izdaja konzorcij »
Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.l REHAR v Mariboiu. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
d