Političen list za slovenski narod. f« pvitt pnjeau ▼•!]•: Z» oelo lete predpladan 16 fld., m pol lete 8 (Id., u 5etrt let« i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. f MalHLitnelJI prejemu TelJA: Za oelo leto 12 fld., za pol leta S fld., za četrt leta I (M., za en meieo 1 fld. 7 Ljubljani na dom pmiljan velji 1 fld. 30 kr. več na leto. PoMmezne itevilke veljajo 7 kr. Naieinin* prejema tpravniitvo (adminiitracija) in akipedicija, Semeniske ulice it. 2, n., 30. Kainanlla (inserati) le sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tiska enkrat; 12 ki 5e se tUka dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša B«kopl8i se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. lahaja vask dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/i8. uri popoludne. ^tev. 341. V Ljubljani, v ponedeljek 20. oktobra 1890. Letnik: XVn:i. Preosnova valute. I. Zadnje tedue se je zopet na ndrodno-gospo-darskem polju v Avstriji prikazalo na površje vprašanje o preosnovi valute. Časniki vzlasti večji mnogo pišejo o tej stvari, ki tako globoko sega v deuarne avstrijske razmtre. Koristno je torej za vsacega to vprašanje pojasniti vsaj toliko, da ga umejo tudi taki, ki se ne pečajo z denarnimi vprašanji. Pred vsem omenimo, da je o preosnovi valute pisal in v začetku tega leta izdal 36 stranij obsegajoče knjigo gosp. Vaso Petričič z naslovom: K valutnemu vprašanju. V imenovani razpravi najde mnogo zdravih mislij, kdor se želi natančneje seznaniti s tem predmetom. V tem članku ne bemo tako globoko segli v to vprašanje, kakor stori omenjena knjižica, le pojasniti bomo skusili tudi manj zvedenim čitateljem to vprašanje. Kaj je valuta? Z besedo valuta ah po naše veljava umevamo ono vrsto denarja, ki je v kaki državi zakonito plačilno sredstvo, s katerim se pravilno vplačuje in izplačuje. Ločimo pa trojno vrsto veljave: Zlato- srebrno- in dvojno zlato-srebrno veljavo. Dežele, kjer je v veljavi zlato, so n. pr.: Angleška, Švedska, Nemška, Danska, Norveška, Finska, Portugalska, Holandska; dežele z dvojno veljavo so n. pr.: Francoska, Belgija, Švica, Italija, Grško, Špansko itd. V Avstriji imamo od I. 1857. zakonito srebrno denarno veljavo; od tega leta se namreč iz jednega carinskega funta finega srebra = 500 gramov kuje 45 gld. avstr. v. V Avstriji imamo torej po zakonu vravnano srebrno veljavo; čemu torej jo novo vrav-navati; čemu preosnova valute? —Zato, ker imamo pri nas papirnat denar, banknote in državne note, ki namestujejo srebro. Papirnat denar je v Avstriji v veljavi z malimi presledki že od začetka tega stoletja. Ni tukaj kraj, da bi obširneje govorili o zgodovini papirnega denarja, omenimo le, da pri nas papir namestuje denar iz kovine. Banknote so nakaznice bank, s katerimi se banka zaveže, da vsakemu, ki ji prinese banknote, toliko kolikor je zapisano na nakaznici izplača v srebru, ako zahteva od nje; isto velja o državnih notah. Torej so državne iu bančne note le dolžna pisma. Ker je splošna dolžnost pri plačilih sprejemati te note — kar Nemci imenujejo „Zwangcurs" — zato so te banknote na videz denar, papirnat denar in veljava tega denarja se imenuje papirna veljava. Ta naprava je sicer ugodna za vsako državo, ker je papirja dovolj, toda nevarna je vzlasti zaradi svojih posledic. Papirni denar namreč nima veljave sam v sebi, kakor n. pr. zlato in srebro, ampak ker je le država porok, da res toliko velja, zato se zgodi, da tuje dežele ne marajo za papirnat denar, vzlasti ako mislijo, da je država, kjer je v veljavi papirnat denar, v slabih finančnih razmerah. Odtod pa izvira mnogo kvarnih posledic. Zunaj države namreč moramo plačevati v zlatu ali v srebru, torej moramo poprej kupiti zlato ali srebro; pri tem pa je na škodi lastnik papirnatega denarja; on mora namreč prodajalcu dragocene kovine dati nekaj dobička, da vzame od njega papirnat denar. Ta dobiček se imenuje .agio". Plačati se mora n. pr. za sto goldinarjev v zlatu ali srebru sto goldinarjev v papirju in še nekaj, to je „agio" zraven. Ta diferenca, ta razloček se imenuje .agio", ' ki pa ni vedno jednak; spreminja se namreč, rase ! ali pada, kakor se kaže papirnat denar bolj ali ■ manj varen. Agio je kriv, da so pri nas oni izdelki dražji, katere uvažajo v Avstrijo in zato pravijo, ' da kar plačaš na Nemškem z eno marko, plačaš v Avstriji z enim goldinarjem, kar sicer ni popolno resnično. Od tod pa izvirajo še drugi slabi nasledki. Kakor namreč agio rase in pada, tako rase in pada tudi cena pridelkov in izdelkov; torej papirnat de-^ nar provzročuje negotovost prometa; nevarnost je dalje pri papirnem denarju, da bi ga ne mogli za-^ meniti s kovinskim denarjem, vzlasti je ob vojskinem času nevarnost velika, da državo zadene bankrot, da se izjavi, da ne more izplačati papirnatega de-' narja. Ker ima torej papirnat denar naštete in še mnoge druge slabe nasledke, zato je umevno, da nikdar popolno ne obmolknejo glasovi, naj bi se vravnala papirna veljava, naj bi se preosnovala valuta. Vzlasti bogatini, ki imajo mnogo državnih papirjev, boje se, da bi ob kaki nesrečni vojski papirnat denar ne izgubil svoje veljave; zato silijo vlado, da bi preosnovala valuto. S tem namreč hočejo od vlade dobiti zagotovilo, da bodo njih banknote ali državne note obdržale svojo vrednost tudi tedaj, ako bi se država razdrobila, ker bodo namreč imele popolno vrednost srebrnega ali zlatega denarja. V tem oziru so spomina vredne besede zgoraj omenjene razprave, ki se glase: Ne dd se tajiti, da bi v naših razmerah, ko se ljudje bolj brigajo za politične, kakor za gospodarstvene namene in na noben način nočejo priznati načela zdrave jednakopravnosti, skoro bolj kazalo valute ne preustrojiti, ker bi to bilo nekako prisilno sredstvo, da se vzdrži celokupnost države, in bi se s tem narodi prisiliU z ozirom na svojo lastno korist državo podpirati o vsaki priliki. .Uag:|arizeiii. .Varšavski Dnevnik" je prinesel prav zanimiv članek o Magjarih pod gorenjim naslovom, pa ga zatorej deloma podajemo čitateljem .Slovenčevim" v slovenski prestavi. LISTEK Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. XI. Po novem letu 1421. pričakovali so tudi v pilzenski okolici Žižkovih čet. Se začetkom januvarija je vedel jednooki vojskovodja svojo vojsko na zapadno Češko, da bi tu porazil mnogobrojne kraljeve privržence in svoje protivnike. Kakor nagla povodenj se je razlila husitska vojska v dosedaj mirni kraj. Ljudje so bežali pred strašnim, pošastnim krikom, ki je naznanjal bližajačo se Žižkovo vojsko. Na cesti je bilo slišati ropotanje železnih Žižkovih vozov in divje petje njegovih bojevnikov. Pred njegovo vojsko so se prikazali najprej nagli jezdci, katere je Zižka poslal na ogled, ali se nikjer ne pripravlja sovražnik na upor; za njimi so sledili manji oddelki jezdecev in pešcev, — prikazal se je kakor velikanski gad vrteč svoja železna kolesa bliže — red železnih vdz in za njimi brezštevilno tovornih vdz, kjer so sedele žene in otroci bojevnikov. Žižka je zapustil Plzen, ki se je pripravljal na odpor, in se je najprej obrnil na ženski hotešovski samostan. Ljudje iz okolice so pribežali v prostrani samostan z vsem, kar so mogli v naglosti vzeti z doma. Samostan je visoka, trdna zgradba; pred njim je globok jarek, — tako so upali vsi, ki so ondi iskali zaščite, — gotovo vstraja pred Žižkovimi naskoki. Razven tega je posvečeno mesto in Bog sam iu sveta Devica je bodeta varovala. Tudi ima samostan dosti delavnih rok, vajenih orožja. Vodja samostanske posadke gospod Diviš z Bora je smela, bistra glava; gleda veselo s samostanskih nasipov na bližajoče so tolpe taborske in ne straši se, ko čuje temno bučanje zemlje pod težkimi kolesi, pod težko podkovanimi konji in pod nogami več tisoč Žižkovih vojnikov. Še zasmijal se je glasno, ko je zagledal, da se je na bližnji višini ustavila Žižkova vojska; ko je videl, kako postavljajo vozove kakor trden zid, krog njih pa napravljajo iz snega nekake nasipe; za zidom pa stoj6 temni šotori iu največji mej njimi s praporom, na katerem se sveti rudeč husitski kelih. Zasmejal se je, ko je zagledal temne husitske postave sedeče pri ognjih; kako letajo sem ter tje osameli jezdci in ogledujejo vsak grm, vsako kočo. Ko so videli samostanski bojniki in ljudje iz okolice, da se gospod Diviš ne boji taborske vojske, da gleda na-njo celo brezskrbno in se smeje, oddahnili so se in mislili si: .Gotovo ni Žižka s svojo kmetsko vojsko tako grozen sovražnik, kakor se pripoveduje". Proti večeru so vjeli samostanski ljudje jed- nega jezdca — ogleduha Žižkovega in ga priveli pred vodjo. .Pojdi no bližje, ti čudni ptič s tujega kraja, ki si priletel v našo krajino, da bi kaj dobil za svoj lačni želodec. Pojdi no, da te bolj ogledam." Zvezan bojevnik je zaškripal z zobmi in pogledal z zarudelim obrazom z največjim srdom na zasmehujočega Diviša. Na vsem gibanji se je kazal srd in največje sovraštvo. Molčal je. .Vjel si se in ne misli, da te pustim tako naglo iz pasti. Onega tabora tam in svojih drugov ne boš videl več. Ne učakaš jutršnjega dneva, ako se pri tej priči ne odpoveš lopovskemu vodniku in ue postaneš naš vojnik." .Nikdar!" zazvenelo je temno iz bradatega moža. .No, poglej torej ono krivo vrbo; premisli dobro svoje besede. Ali nočeš služiti nam? Dajem ti še trenotek za premislek. Ako se premisliš slabo, pripravi se na smrt na oni krivi vrbi." Mesto odgovora je pljunil taboreč pred Diviša. Ta se je pa razjezil, da ga tako spoštuje seljak; zavpil je nad onimi, ki so ga vjeli: Tam ga obesite. Naj vidijo vsi, kako bodemo postopali ž njimi". V trenotka je že visel vjetnik na stari vrbi; ni jedna beseda ni ušla iz njegovih ust, niti jeden vzdih se mu ni izvil iz prsij. Nekolikokrat se je stresel in visel je mrtev na vrhovi veji. (Dalje slMi.) v žtevilu raznih Jzemov", iti sedaj napolnjujejo strani časopisov iu dnevnilcov ter so dapač prodrli tudi že v stroga povestniSka dela posebno v Avstro-Ogrski, prikazal sa je kot eden nd najobičnejih in najrazprostranjenib »magjarizflra". Sodeč po analogiji drugih terminov te oblike, kakor belenizem, roraanizem, judaizem, germanizem itd., trebalo bi pomišljati, da se tudi pod »magja-rizmom" ima razumevati vkupnost onih fizičnih in naravnih črt, ki opredeljujejo kulturni tip magjar-skega naroda, a 'ob enem s tem tudi pripadajoče mu mesto v sredini drugih kulturnih narodov. Ali je morda magjarska narodnost tako silna na Ogrskem po številu ali duhu, da se jej je posrečilo vtisniti neizbrisljiro znamenje svojega genija v vse ostale narodnosti ter jih spremeniti v eno kulturno polje, kakor so to storili nekdaj v starem veiju Grki ua iztoku, a Rimljani na zapadu? Težko bi kdo mogel dokazati i za preteklost in za prihodnost. Nam niso znani procentualni odnošaji magjarske narodnosti k nemagjarski v stari Magjariji, ali sodeč po neznatnosti njene uloge v zgodovini, poslednje posebno od XI. veka, moremo sklepati, da Magjari tudi takrat niso bili v večini v deželi. Oni so bili nekoliko okrepljeni s primeso turške krvi, a zdaj jih ni več nego jedna tretjina od vseh prebivalcev Ogrske. Tedaj samo pri nenavadni darovitosti in delavnosti, kakor na pr. v ulogi starogrški ali anglosaksonski, moglo bi to maloštevilno naseljenje sebi duševno podvreči ogrske Slovane, Rumune in Nemce. Ali koliKor nam je poznato iz zgodovine in življenja, niso imeli Magjari prvenstva nad njimi v duševnem življenji. Nasproti pa je iz magjarskega jezika, prenapolnjenega s slavjanizmi, a deloma tudi germanizmi in latinizmi posebno v terminologiji kulturnega sodržaja, čisto jasno, da so Magjari na Ogrskem sprejeli od drugih naobrazbo in sicer od starejših narodov, a niso poslednjim predali svojo lastno, katere niso niti imeli. Treba je samo poznati tip sedanjega Magjara iz »pust" Alfolda, da se prepričaš, kako to pleme ni niti fizično, niti duševno sposobno, da drugim narodnostim vtisne pečat svojega skrajno sumljivega genija. Le-ta tip niti najmanje ne odgovarja tipu sedanjega inteligentnega Magjara. Slednjič ko bi magjarizem faktično bil osnovan na magjarski narodnosti, potem bi v njem bilo kaj čudskega — v bitju in v pojmih. Kolikor je nam znano, ni se še nobenemu posrečilo dokazati tega finizma, ki dosledno ne more služiti kot sub-strat za magjarizem. Pa če je temu tako, na čem je potem osnovan magjarizem? Da li na slovanskih narodiio.stih? Ali na nemškej, rumunskej, hebrejskej, ciganskej? Na vseh nekaj, ker glavna lastnost masjarizma obstoji v tem, da so njegovi nositelji vzeti iz vseh narodnosti mnogojezične Ogrske, tako da moremo njim smelo reči besede Puškinove: »Kakšna zmes obleke in lic, plemen, narečij, odnošajev!" Za dokaz vsega tega je dovoljuo vzeti v roke popis ogrskih ministrov, magnatov, poslancev: povsodi nahajaš imena slovanska, nemška, hebrejska in druga, n.pr.: Slavi, Horvat, Tot (Slovak), Puloskij, dapač O ros, 01 ah in druga. Ni potrebno dokazovati, da se je v poslednjem času na tisoče takih obitelji spremenilo v magjarske pod pokroviteljstvom vlade za celih 50 kr. Dapač tudi v poslednjam slučaju nahajamo na vsakem koraku T a k a č a (Akalec), M o 1 u a r a (mlinarja), D e a k a (djak) itd., ker magjarski leksikon se sestoji skoraj na 30"/o besedij slovanskega korena tako, da Magjar izbegaje slovansko besedo večkrat na drugo zadene. Mi ne tajimo v ostalem tudi čisto magjarskega porekla nekih imen magjarske zgodovine, ali njihovo število jt! jako neznatno prispodobivši jih z brojem nemagjarskih, posebno slavonskih. (Konee sledi.) P()liti(uii oretriHci. cerkev vzlasti z družbo sv. Vincencija tako vspešno podpira siromake. — V goreuje-avstrijskem zboru je pri volitvah v odseke umnško-narodui dr. Beurle volil s konservativci; viižuo jo to radi tega, ker imajo konservativci z njegovim glasom dvotretjinsko večino v zbornici, ki je potrebna da se preosnuje volilni red. — Nemški veleposestniKi v šlezijskem zboru jeli so nekako pomirljivo posredovati mej stranskimi in nemškimi poslanci. — Predarlski zbor pošlje do cesarja posebno deputacijo, da vladarju razloži veliko škodo, ki so jo deželi napravile povodnji ter da ga zaprosi pomoči. Poljski listi mej njimi vzlasti »Przeglijd" pojasnjujejo iz zanesljivih virov proti »Pester Lloydu", da ni nobenega poljskega politika, ki bi prevzel posredovalno nalogo pri osnovanju ministerstva Taafte-Plener. Poljaki so mneuja, da vlada Taaffe-Duna-jevski trdno stoji ter da se m bati nemšljo-liberal-nega ministerstva. Ogrski tmučni minister grof Csaky je nedavno svet iznenadil z novim, posebnim načinom, kako da poravna razpor mej cerkvijo in državo zaradi vpisavaiija v krstno matico. Katoliški duhovniki v prihodnjH ne bodo dolžni pošiljati izpiskov iz krstne matice naravnost duhovnikom drugih krščanskih ver, marveč jih pošljejo političnemu oziroma županijskemu uradu, in ta jih dostavi na svoje mesto. Ob sebi se ume, da je tudi to ministrovo sredstvo popolno jalovo, zakaj katoliški duhovnik se tudi po posredovalcu v verskO'cerkvenih opravilih ne more družiti z drugoverci. Vii»nJiF elržaT'5» Rim. Sv. oee je razposlal zadnje dni važno okrožnico italijanskim škofom. O vsebini okrožnice pišejo listi mej drugim to-le: Sv, oče toži v svojem spisu, da je sedanja italijanska vlada orodje prostozidarjev, ki hočejo zatreti sv. vero. Potem našteva postave in naredbe, katerih so se in se še poslužujejo framasoui, da bi sv. cerkev razrušili ter trdi, da so sedanje posvetne šole vzrok propadajoče javne mordle. Sv. oče priporoča ljudstvu, naj se povrne v naročje katoliške cerkve, naj ne bere slabih časnikov ter prosi katoliške liste, naj ga podpirajo z vso močjo. Potem omenja sv. oče dobrote, katerih bi bilo deležno italijansko prebivalstvo, ko bi se polegel prepir mej sv. Stolom in italijansko vlado. Toda miru ne bode prej, dokler ne dobi sv. Stol posesti rimskega mesta. Nemiija. Liebknecht je na shodu socijalistov v Hali govoril med drugimi besede: Vkljub svojemu prepričanju, da je vera privatna stvar za človeka, vendar sem za to, da se ohrani. Kakor se sicer borimo zoper države, enako se nam je boriti zoper vero, ki jim je v podporo, vendar moramo to storiti na pravem kraji in o pravem času. Onemu pa, ki hoče na vsak način boj proti veri, godilo se bo, kakor se godi pruski vladi v boji zoper katoliško cerkev, ki je uprav vsled teh bojev vedno močnejša. Rusifa. »Pet, Ved." poročajo, da sije omis lilo vojno ministerstvo v južno-zahodni Rusiji širna posestva, s katerih pridelki hoče pri-skrbovati armado. Tu se bodo osnovali veliki mlini, pekarije in hranilna tovarna. S to naredbo se bode Rusija posebno dobro preskrbela za čas vojne. Šviea. Vladni predsednik Respiui je določil, ko je prevzel neko uradno sobo, da je izginilo veliko število važnih, katonsko banko v Tesinu tičoeih se papirjev. Sozarotniški preiskovalni sodnik je dobil takoj povelje, da vso stvar preišče. Purtugal. Novi ministerski predsednik je prebral v zbornici ministersko pojasnilo o prepiru z Anglijo. Pojasnilo pravi, da ministerstvo ne more priporočiti zbornici pogodbo z dn^ 20. avgusta; ministerstvo bo skušalo imenovano pogodbo tako preosnovati, da se ohranijo na eni strani čast in interesi portugalskega naroda, na drugi strani da se doseže prijateljsko sporazumljenje z Anglijo. Stanje portugalskih financ hoče izboljšati s štedljivostjo. To pojasnilo je napravilo ua zbornico dober vtis. Bržkone so pa le lepe nadeje, s katerimi osrčuje nova vlada sama sebe in narod sploh. Tu.tčija. Iz Carjigrada se poroča o napetih razmerah med turško vlado in ekumenskim patriarhom. To nasprotovanje je navstalo zaradi imenovanja treh bolgarskih škofov za Macedonijo. Ko se ni mogla turška vlada odločiti, da bi ugodila reklamaciji patriarhovi, zaukazal je patriarh zapreti vse grške cerkve po turški državi. S tem odločnim korakom patriarhovim je očitno napovedan boj turški vladi, in ako se jej ne posreči, da bi pregovorila patriarha, da prekliče svoje naredbo, utegne v to zadevo poseči kaka evropska drž,iva, da brani grške kulturne interese. Iji.i i, 20. oktobra. Deielni »bori. V zboru dolenjeavstrijskem predložen je uačrt zakona za oskrbovanje ubogih. Določili bodo po tem zakonu posebne okraje za ubožne, za vsak okraj bodo vstanovili ubožuo hišo ter oskrb izročili cerkvenim redom. Sicer pa da bodo revežem delili le živež, obleko, kurjavo itd. ne pa denarja. Vidi So iz tega uačrta, da se tudi državna oskrb za reveže bliža oni poti, pu kateri Izvirni dojiisi. z Blok, meseca oktobra. Mi.shl sem, da se ne smem predrzniti stopiti pred Ijudomili svet z nadležno prošnjo v pomoč siromašnim p>.gorelcein Ra-dovcem, ker je ravno zdaj mnogo pogorišč 1 Veudar me k temu silijo posebne okolščine. Radlek je izmej najubožnejših vasi, slaba lega in zemlja! Zdaj so ljudje še ob živež, krmo, obleko, orodje! Šlo je tudi sadno drevje; kar ga ni [dosegel ogenj, so pokle-stili, ker niso imeli s čem braniti, kakor le z ve- jami; vode vds nima! Tudi ob cerkev so; ni pogorela, ker je daleč od vasi, razdjal jo je tisti večer po sv. Jerneju vihar, ki je razkril marsikatero streho. Cerkev je bila pač slaba, zdaj je uničena, pobral je vibar z zvouika vso streho! Morala se bo staviti vsa ua novo! — B)g pomagaj! pa tudi usmiljena src«, dobrodelne roke, podeli naj kak dar plakajočim pogorelcem ali porušeui cerkvi sv. Janeza Krstnika! Bog povrni obilo vsem blagim dobrotnikom! Janez Kapleuek, župnik. Iz Vivodine, 14. oktobra. Še se vrača, kakor naširn dedom, za toplim poletjem hladnejša jesen; še zre isto jesensko solnce na naše vinograde, toda mi jih ue gledamo s istim veselim pogledom, z istim radostnim srcem, kakor so jih naši dedi; kaj pravim dedi, kakor mi, mi sami še pred nekoliko leti. Z mračnim čelom, potrtim srcem obračamo kalno oko po naših vinogradih, našej zemlji, našem vsem. Gorice, iz katerih je odmeval stoteri spev naših pradedov, kjer so še pred nekaterimi leti zveneli mili fjlasovi naših popevk, zd6 se mi podobne grobnim gomilam, kjer je vse tiho, mirno, mrtvo, Vtihotapila se je trtna uš, sovražnica plemenitemu trsju, v naše vinograde, ž njo beda, žalost iu gorje pod naše krove. Kakor strašna povodenj polja, zadel je ta strahoviti mrčes lepe naše vinograde. Ta živa kuga morala je priti torej tudi na vivodinske vinograde, kateri so dajali nekedaj obilo in priznane zlate kapljice, katera je kmeta oblačila, preskrbovala in mu pomagala davke plačevati. Trtna uš je pa pri nas tembolj grozna prikazen, ker je mnogo vasij, katere se žive le iz vinogradov in nimajo nobenega polja, Najboljši kmetje tukaj idvajajo, ko vidijo uničene vire svojih dohodkov, in da ni nobene moči proti temu strahovitemu mrčesu. Zato se menijo izseliti v Ameriko naši najpremožnejši kmetje; saj so pa tudi ti najhuje prizadeti, njih najpoglavitnejše imetje je šlo po zlu. In kako hitro se ta nesreča razširi. Komaj smo jedno leto zapazili na trtah neko bolezen, precej prihodnje leto so bili pa že najlepši vinogradi uničeni. Kako hitro se širi ta nesreča od vinograda do vinograda, pokazalo se je najbolj na Francoskem v okraji Vauciuse, kateri je imel 30.000 hektarov viuogradnih goric. Bolezen so zapazili 1866. leta, iu tri leta pozneje je bilo 6000 hektarjev uničenih; leta 1874 je zamorila trtna uš že 25.000 hektarov in 1876 leta je ostalo od 30.000 ie še 2000 hektarov neokuženih. V takih krajih, kjer se je ta mrčes toliko razpasel, ni ga mogoče zatreti. Kako hudo je ta nesreča zadela vinorodno Francijo, razvidi se iz tega, da je francoska vlada obljubila 300.000 frankov kot darilo onemu, ki bi izumil gotovo sredstvo proti temu strašnemu mrčesu. Da si je mnogi vinogradnik in učenjak behl glavo, kako bi izumil sredstvo proti trtni uši ter dobil lepo darilo, umeje se samo ob sebi. Toda izmed 1500 pomočnikov, kateri so bili že priporočani kot najboljše sredstvo proti tej živi kugi, ni nijeden obveljal. Vse človeško prizadevanje je zamdn, kakor proti maščevalni božji roki. Dandanes razjeda grozna trtna uš že skoro vse evropske vinograde; vsa evropska vinoreja je v nevarnosti; in kaj pomenja to, razvidel bode vsak, komur po-včmo, da pridela vsa Evropa vina na leto za 1300 milijonov goldinarjev. In kako se ta nepridiprav hitro plodi. Preračunali so, da se od jedne same trtne uši od meseca marca do oktobra nakoti petindvajset milijonov uŠi, Ko uniči ta živa kuga jeden vinograd, preseli se v sosednjega, in sicer pod zemljo, če je dovolj rahla, sicer pa tudi flad zemljo. Vinogradnik pa stoji onemogel z obupanim srcem nasproti tej božji šibi. Gospodine, pomiluj uas! Igo. V Gorici, 17. oktobra. (Prošnja do slovenskih rodoljubov.) — Odbor političnega društva »Sloga", ki vzdržuje slovenski otroški vrt iu dekliško dvorazrednico, katero je pa moral te dneve razširiti v trorazrednico, ker se je oglasilo preveliko število deklic, katerih ne more odbiti, da bi šle v mestne italijanske šole, razposlal je slovenskim rodoljubom po Goriškem in tudi po drugih deželah naslednji oklic: »P. n. gospod! Splošno je priznana resnica, da čegar je mladina, tega je prihodnost; zato vidimo povsod velikanski boj, ki se bije z namenom, da bi mladina postala pristopna tej ali oni moči. Posebno Slovencem godč se v tem oziru velike krivice, ker njihovi deci se na mnogih krajih ne daje prilika, da bi se mogla vzgojiti in poučiti na temelju svojega rojstva in rojstvenega svojstva, temveč se vabi ali celo sili v učilnice in vzgojevalnice, v katerih se mora preleviti, sleči svoje rojstvo, ter obleči nekaj, kar ni njeno, kar jo pači, kar jo duševno zastrupi in raz-draži, da je pripravna za nazore iu čine, katere mora studiti in obsoditi vsak zvest državljan, vereu kristijan in pošten človek. Takih nevarnostij tudi v Gorici slovenska mladina ni povsem prosta, kakor kaže zgodovina zadnjih in sedanjih let v veliko žalost dobro mislečim ljudem. Zato je (fruštvo „ Sloga" že pred več leti ustanovilo v Gorici slovenski otroški vrt in dekliško šolo, ki se je pred leti razširila v dvorazrednico. Kako potrebna sta bila ta zavoda, v katerih se od-gojuje mladina v katohškem duhu in na temelju naravnih, od vseh vzgojevalcev kot jedino pravih priznanih postav, kaže obilo število otrok, ki leto za letom pohajajo ta zavoda, ter potreba, da se je do zdaj obstoječa dvorazredni ca letos razširila v trorazrednico, ker drugače bi bilo moralo šolsko vodstvo odpustiti mnogo deklic, ki so prenapolnjevale dosedanje prostore. Tohko otr6k prihaja v domače zavode brez sile, brez vabila, brez iskanja. Koliko bi jih prišlo, ako bi se pa roditelji in vdruhi opozarjali na lepo priliko, poskrbeti svojim otrokom pouk in vzgojo, kakeršna jim pristoja po naravi, človeka prvi in najbolji učiteljici? Otroških vrtov bi moralo nastati vehko več in sedanjim razredom dekliške šole bi se morali dodati še drugi. Ali žal, da gmotni oziri zavirajo hitreji napredek in da vzročujejo cel6 za ohranitev tega, kar obstoji in kar se je letos dodalo, podpisanemu odboru mnogo skrbij. Društvo nima rednih dohodkov razven društvenine svojih članov, katera pa niti približno ne zadoščuje za vzdrževanje rečenih zavodov; toliko manj pa za ustanovo novih ali za daljno širjenje obstoječih. Kar pomanjkuje, dobiti se mora vsled § 7. b pod imenom prostovoljnih daril. Od radodarnosti društvenikov in drugih rodoljubov bode tedaj odvisna usoda prekoristnih naših zavodov. Ali tudi radodarnost ne more biti brez pravila in reda, ako hoče doseči svoj vzvišeni namen; marveč se mora pokoriti redu, po katerem je darovalcu znano, kedaj in koliko hoče podariti, društvenemu odboru pa, kedaj in koliko podpore more pričakovati, da more vravnati proračun svojih troškov na gotovi podlagi in ne brez nje. Zato je odbor v svoji seji 9. t. m. spoznal kot najprimernejši način, po katerem se morejo društveni zavodi podpirati, redne doneske, katerih darovalec toliko ne občuti, ker so razdeljeni na manjše svote, a na katere društvo vendar z gotovostjo računi, ker so obečani. Vsled tega obrača se uljudno podpisani odbor do Vašega p. n. blagorodja z nujno prošnjo, da bi z ozirom na preblagi namen, ki ga imata društveni otroški vrt in dekliška šola v Gorici, ter na nedo-statuost društvenine za njih vzdrževanje, blagovolili odločiti se za redno podporo navedenih zavodov, ter naznaniti mu, v kolikih zneskih in v kakih obrokih (mesečnih, dvomesečnih, četrtletnih, poluletnih, letnih) hočete podpirati šolstvo med Slo venci v Gorici. Ako stanujete v mestu, pride do Vas po odgovor poseben odborov pooblaščenec; ako bivate ua deželi, ste uljudno prošeni, odgovoriti podpisanemu odboru pismeno, ali po ustnem sporočilu, ali pa naznaniti odgovor društvenemu poverjeniku onega kraja. Odbor bode sprejemal radodarne doneske po pooblaščencih, po poverjenikih, ali potom poštne hranilnice. Nadejaje se najugodnejše rešitve svoje v prid in koiist slovenskih prebivalcev v Gorici stavljene prošnje, izreka Vam podpisani odbor že naprej svojo najtoplejšo zahvalo. V Gorici, 12. oktobra 1890. Za slovensko u ar od n o - poli tič n o društvo .Sloga-: ODBOB. Rodoljubi I Potrebe naše so velike iu treba nam je hitre pomoči. Našega življa v Gorici je na tisoče, dobra četrtina, če ne tretjina vsega prebivalstva; a naša mladina se mora po sili potujčevati, ker ni slovenskih šol. Mesto vzdržuje vrhu tega še šest otroških vrtov, ki so prave polaščevalnice slovenske mladine, kajti velik del slovenskega prebivalstva pošilja svoje otroke v te vrte, kjer dobivajo otroci skrbno varstvo in razne darove. Ako hočemo, da se slovenski živelj v Gorici okrepi, ustanoviti mo ramo tndi mi še druge otroške vrte io jedno deško ter jedno dekliško večrazrednico. To nalogo si bode prizadevalo vršiti naše politično društvo .Sloga — In v ta namen sa obrača do slovenskih rojakov z nujno prošnjo, da bi se zavezali dajati redne doneske za naše šole in otroške vrte v Gorici. Rodoljubi! Prosimo Vas, pomislite dobro, koliko desetič ali goldinarjev morete dati v te prelepe narodne namene. Ni treba, da bi se oškodovali zaradi nas, ali nekoliko vendar lahko vsakdo, kdor količkaj ljubi slovenski naš rod, žrtvuje; le vedeti je treba, koliko, da more .Sloga" gotovo na to račuuiti, sestaviti si trden proračun za bodoča leta, ter ustanoviti toliko zavodov, kolikor bi jih z obljubljenimi doneski mogla vzdržavati. Seveda bode morala tudi družba sv. Cirila iu Metoda priskočiti .Slogi" na pomoč, ker v takem slučaji bodo tudi naše podružnice z večjim veseljem delovale za te naše preimenitne družbe blage namene. Nadejamo se, da nas bode vse slovensko razumništvo podpiralo v teh naših težkih borbah za — narodni obstanek slovenskega življa v Gorici. Dnevne novice. (Nezgoda.) Gosp. Ign. Žitnik, dež. poslanec in vrednik našega lista, je včeraj nenadoma obolel na potu v Presko, kjer je bil namenjen opraviti nedeljsko duh. opravilo. — Hvala Bogu, da se mu stanje boljša in da mu bo kmalu mogoče vrniti se Ljubljano. (Odbor katol. polit, društva) v Ljubljani imel e svojo sejo preteklo soboto. Med drugim je bilo vsprejetih 32 novih udov in imenovanih sedem poverjenikov. Na dnevnem redu je bil razgovor o nameravani višji slovenski dekliški šoli; odbor je sklenil, da v kratkem priredi v Ljubljani društveni shod. Več o tej seji sporočimo jutri. (Imenovanje.) Trgovinski minister je imenoval poštnega oflcijala K. Slugo za poštnega blagajnika Gradcu. (Deželni zbor kranjski) ima jutri ob 10. uri svojo tretjo sejo. Na dnevnem redu so razna poročila finančnega odseka. (Družba sv. Cirila in Metoda v Ljnbljani) podarila je po gosp. dr. Jos. Vošnjaku .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 50 gh, reci petdeset goldinarjev. Slava ji! — Gosp. dr. F. Celestin, vseučihščni profesor v Zagrebu, podaril je .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 10 gld., akad. društvu .Sloveniji" 5 gld. Iskrena bodi hvala blagemu prijatelju slovenskih vseučiliščnikov I (Iz Semiča) se nam piše: Danes v četrtek pooblačilo se je nebo. Hvala Bogu, morebiti dobimo dežja in vode, katero tako pogrešamo. Po pel in celo uro daleč jo moramo voziti. In to že več nego mesec dui. Ni čuda! Vode imamo pri nas le v vodnjakih in lužah, kolikor nam je d4 nebo. A sedaj med molitvijo (angeljsko) .Ave Marija" udarila je strela v hišo, takoj usmrtila Jakoba Kožuha, brata Blaža pa jako omamila. — Človeku ni dano vedeti ni ure, ni dneva, kdaj ga pokliče Gospod. Po noči je zavila burja in danes imamo — belo odejo. Sadja je letos precej. Da bi ljudje delali sadni mošt, bi se gotovo tudi prejšnja zadovoljnost ž njim povrnila. Tudi poljski pridelki so se dobro obnesli. (Iz Šmartina pri Litiji:) Pretečeni teden klatili so se tukaj v našem kraji tatinski lopovi, kjer so v večjih tukajšnjih bhžnjih vaseh kradli. V Vintar-jevcu so v noči na torek in sredo ukradli enega konja, katerega so pa še tisti dan proti noči dobili nazaj. Bili so triji lopovi, mej temi tremi je bil eden onih treh, ki so poletu iz ljubljanskega grada ušli. — Pevsko društvo .Zvon" ustanovili so v Šmartinem pri Litiji. (Odbor društva ,Sloga" v Gorici) je v svoji zadnji seji vsprejel 417 novih udov, tako da sedaj šteje društvo .Sloga" 520 udov iz vseh krajev goriške dežele. Odbor je sklenil društveno dvorazredno dekliško šolo razširiti v trirazrednico. (6oriški'deželni zbor) je otvoril dne 14. t. m. deželni glavar ter v slovenskem in italijanskem jeziku omenjal elemeutarnih nezgod, ki so to leto zadevale goriško deželo ; obljubo sta storila v prvi seji poslanca dr. Gregorčič in Ivančič. Gosp. glavarju grofu Coroniniju izrazi zbor iskreno zahvalo za ustanovo v podporo onemoglim delavcem goriške pokrajine, osnovano z dohodki glavarjevimi v tej šestletni dobi, katerim se je glavar odrekel v korist ubogim delavcem. (J. Oiontinijeva .knjižnica za otroke".) S tem naslovom prejeli smo dvanajst drobnih zvezkov, katerih vsaki obsega mično, poučljivo dogodbico, pripovedovano v čistem domačem jeziku, in po več lepih podobic, ki nazorno pojasnjujejo otroku dogodbico. — Ta knjižnica je namenjena otrokom, ki so se ravnokar brati naučili. Berila za take otroke, in sicer berila s podobami, smo dosedaj pogrešali Slovenci, in zato smo tudi po slovenskih družinah nahajali jednako nemško berilo s podobami za otroke. Povestice so vseskozi prikladne otročjemu razumu, po svojem obsegu vzbujajo v otročjih srcih ljubezen do Boga, do starišev, do narave, do živali; opozarjajo otroke na božjo pričujočnost, šibajo napake, pri otrocih navadne itd. — Te knjižice bodo kakor nalašč našim malim abecednikom primerno .Miklavževo darilo". — Pri drugi zbirki, ki bode morebiti namenjena za božična darila, pač ne bodemo po-i grešali povestic, ki otrokom pripovedujejo o božjem ; Detetu in njega blaženi Materi, kar otroci, polni I milosti Gospodove, posebno radi imajo, kar pa, žal, I v tej zbirki pogrešamo. Gled6 tiska bi omenili, da ; je v nekaterih zvezkih brez dvoma predroben in kvarljiv začetnikom pri branju za oči; želeli bi, da že ni skoro štiri mesece bilo dežja, da bi dalo kaj ^^ ........, vode. Bog varuj nas ognja. Kaj bi počeh brez vode? j bi^il Vv7e7mzkirtak7kVko7 j^v^ekaT^^^^^ na Pogorelo bi nam labko vse, kakor je zadn)i torek j ^^ jt^j _ na Radovici in pretekli teden na noč v Bojancih. ^^^^ posameznim zvezkom je 6 kr., vsem skupaj Ubogi ljudje! Pridelka ni posebno veliko bilo in sedaj jim uniči še ogenj imetje. — Več, kakor vode imamo — vina. Res, da ga je precžj manj, nego lansko leto, je pa toliko boljše, da kvaliteta nadomesti kvantiteto. In kaj bi ne! Tako lepe trgatve ni bilo zdavna; dežja in toplote je bilo dovolj in zdravo grozdje dalo je zdravega vina. Danes sem ravno slišal, da od 63. in 65. leta ni bilo takega, četudi je bilo tu in tam dobro. Naj si naš kmetič vendar kaj opomore! Kupci se že oglašajo in ker ga ni ravno preveč, upati je, da ga bodo kmalo spravili v denar. — Včeraj pokopali smo .starega Kleina" iz Sel pri Semiči. Mož ni svetovno znan, ali omenim ga, ker je vendar posebnost. Dn^ 18. septembra je dočakal 85. rojstveni dan. Njegova žena Marjeta pa bo, če dočaka, veselila se 6. februvarija 82. leta starosti svoje. In ta dva človeka sta bila poročena 25. januvarija 1825. leta! Tedaj sta letos petinšestdesetletnico praznovala, odkar sta bila v zakonu. Umrl je naglo. Zjutraj je še zdrav jedel z družino; potožil nekaj, da mu ni prav, ulegel se v posteljo, in ko so ga vzdignili iz postelje, jim je v rokah zaspal. — Dolgo življenje, hitra smrt. (Iz Polhovega Gradca) se nam poroča: Dne 16. t. m., to je v torek, treščilo je v hišo Blaža Kožuha, vulgo .Pleta", v Dvoru zvečer okoh 6. ure. Strela poškodovala je samo del strehe, kajti hudi naliv preprečil je večjo nesrečo. Gasilno društvo po-grajsko prihitelo je o pravem času na pomoč. A žalibog, da je smrtonosna .strela končala življenje sporoči naj svoje želje L. Woeilu, Dunaj, I. Spi.^gel bratu omenjenega gospodarja, Jakobu Kožuhu. Ravno gasse Nr. 12. 60 kr.; po pošti 5 kr. več. (Narodne legende) za slovensko mladino .Nabral, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središči. IL zvezek. V Ptuji. Natisnil W. Blanke. — S tem naslovom nam podaja gosp. izdatelj drugi zvezek svoje zbirke narodnih legend, katere je nabral iz raznih časnikov, knjig in iz ust naroda. Zbirka hrani tudi v tem zvezku mladini primerno, prikupno in po-dučljivo berilo, zato želimo, da se tudi ta »vezek tako urno razširi na vse strani, kakor se je prvi, ki je izšel že v drugem natisu. — Ceua zvezku, ki šteje 42 stranij, je 20 kr. pri gosp. izdatelju. (V Bolcn) so, kakor poroča .Nova Soča", zgrabili orožniki potepuha, ki je z nožem napal ondotnega župana g. Ferd. Žagarja. Odvedli so ga v zapor. Pri njim so našli mašne bukvice in tiskano molitvico bratovščine sv. rožnega venca; s tem je sleparil ude omenjene bratovščine. (Večernico) napravili so gosp. deželnemu šolskemu nadzorniku Jakobu S mole-ju ob priliki njegovega vpokojenja tukajšuji realci. SvhaU je realsko-dijaška godba, zapeli so nekaj slovenskih in nemških pesmij. (Potovanje v Jeruzalem.) Peto avstrijsko karavano osnuje g. Woerl na Dunaji o prihodnji Veliki noči. Pot obsega: Trst, oziroma Reka, Aleksan-drijs, Kairo, Ismailia, Port-Said, Jaffa, Jeruzalem, Betlehem, Carjigrad. Za prvi razred se plača 615 gl., za drugi 530 gld. Kdor bi se zanimal za to pot. Telefcranii. Dunaj, 19. oktobra. Štrajk je izbuknil v vsled česar je. bil sprejet. Vsi predlogi Mladočehov so bili odklonjeni od večine. Halle, 11'. oktobra. Shod socijalistov je Vremeanko »poročilo. vseh dunajskih tramwa)'skih kolnicah.izvzem.ši sklenil, da se prvi majnik v prihodnje vedno jedno samo. Vsled tega je prenehal promet praznuje kot delavski praznik. Po odpeti de- po vseh tramwayskih progah, čez dan je lavski marseljezi sklenili so socijaiisti svoj bil povsod popoln mir. Praznujoči pri tram- shod z glasnimi „hoch" klici na — socijalno wa}i poslujoči delavci so uporabili ta dan za izlete. Vsled naznanila policijskega ravna- demokracijo. Pariz, 19. oktobra. Iz Diinkirchna in teljstva z dne 19. t. m. je opozoril upravni Oalaisa se poroča o velikih viharjih na morji, svet vse štrajkujoče, da naj prevzamejo jutri ' Ena angleška in ena holandska ladija ste se svoj posel, sicer bodo takoj odpuščeni v smislu ' potopili; boje se še drugih nesreč, novega služabnega reda. Oni, ki se bodo Rim, 20. oktobra. Kakor pišejo nekateri zglasili za delo, bodo primorani podvreči se ' časniki, podpisal je kralj včeraj odlok o raz- il Cas Stanje « t 9 a - V eter Vreme o 'N ® a « a 1 1 opazovanja zrftVomor* T mm ioploTntsrft po C«lzijii 1 ^ 18 1 t__ < u. ^ut. 2 u. pop. 9 u. zve«. 739 1 727-8 727-5 1F8 13-0 80 brezv-sl. jvzh. sl. zap. inigla ' jasno oblaitno 4-2 dež t 19 1 7. u. zjut. 2 u. pop. 9, u. zvee. 7285 728-4 729 5 4-2 10-8 3-6 brezv. sl. vzli. n jasno H n 000 novemu službenemu redu. Dunaj, 19. oktobra. Nadvojvoda Franc Ferdinand d ' Este, polkovnik huzarskega polka št, 9. je imenovan za poveljnika imenovanemu polku. Princ Valeški je prišel včeraj popoldne na Dunaj in je sprejel avstrijsko-ogrskega poslanika grofa Dejnia. Danes je pustitvi zbornice ter določil volitve za 16. novembra in ožje volitve za 24. novembra. Ravena, 20. oktobra. Včeraj se je sošel kongres socijalistov. Vdeležencev je 120. vSkle-nilo se je, pozvati italijanske delavce, da bi praznovali prvi dan maja 1891. 1. nadalje Isrednja temperatura obeh dni 7'3°, in 6-2°, za 3'8° in 4 7° pod normalom. Diina|Nka borza. (Telegralii'no poročilo.) 20 oktobra. Papirna renta po 100 ){i. (a 16% davka) 87 jtld. O.") kr. Sreb.oa „ „ 100 „ „ 16% „ 88 „ 40 , 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . 107 „ 20 , Papiina renta, davka prosta......100 „ 9.5 ,. Akcija av.str.-ogerske banke...... 978 „ — „ Krfdilne ij.' ......... 306 „ 2.5 . LiODdon.............114 „ 80 Ces. kralj, privileg. zavarovalna družba eii ______ ^^ osnovati kongres vseh manjših strank, vde- ^^^^ _ prirejen obed pri cesarju v Schonb^nn^na ®® volitev z geslom, da se socijaiisti srZl' čast Driiicu pi'i volitvah družijo le s takimi strankami, francoski napoleond.........9 r • , 1 ; •• !• i- J. -v • ' Cesarski eekmi................5 Dunaj, 20. oktobra. Pri tramwayi poslu- ' katere so s socijaiisti v tesnejsi zvezi. | Nemžke marke ........: ' .^e joče osobje danes še štrajka. Delavci, kateri se niso vdeležili štrajka dobivajo svojo plačo, dasi z ozirom na splošno ustavljenje ni misliti, da bi se tako hitro zopet pričela vožnja. Praga, 19. oktobra. V današnji seji spravne komisije deželnega zbora je bil Schmejkalov predlog odklonjen z vsemi glasovi, le Nemci so zanj glasovali. Grof Rihard Clam je umaknil svoj v včerajšnji seji podan predlog, ko je bil dr, Mattuš stavil predlog, naj komisija izreče namen, da se bode kakor hitro mogoče posvetovala o predlogu deželnega kulturnega sveta. Za ta predlog so glasovali nemški zastopniki veleposestva in Staročehi, 08V,„ 44 „ 40 , št. 18 61^. Razglas. (1) v smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, štev. 21 deželn. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je predno sneg zapade svoje sadno in lepšaino drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zaprednikov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Ce se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. 'V JLijiil>ljaiii, dnč 11. oktobra 1890. GRASSELLI r. -= mm Eamnf £ zavaruje proti telesnemu poškodovanju vsai.e vrste, naj se primeri nezgoda v službi, pri svojih opravkih ali pa tudi razven službe in razven svojih navadnih opravkov, tia potovanji, vožnji, lovu, kakem napadu itd. itd. in sicer: I. V slučaji smrti (do 62.500 gld.) izplača se takoj cela zavarovana svota, če poškodovani tudi še le v enem letu na nasledkih umrje. H. V slučaji invaliditete (do 100.000 gld.) se pa plačuje dosmrtna renta zavarovane svote od G^/g do 17"/, po starosti poškodovanega ali pa tudi namesto rente dotični kapital. 111. Za manjša poškodovanja se lahko zavaruje od 1 gld. do gld 73-50 na dan. Ako se je le najmanjše poškodovanje pripetilo, dobi poškodovani od dneva, ko se je pričel vračiti do 200 dni v letu za vsak dan celo dnevno zavarovalnino in sicer neodvisno od in razven slučajev pod I in II, akoravno je še svoje posle llahko opravljal. Naša zavarovalnica ima najnižje tarife in priznava odškodnino tudi za najmanjše poškodovanje. N. pr. bi plačali duhovniki, odvetniki, notarji, uradniki, trgovci itd.: I. Za slučitj smrti za 10,000 gld. . . 4 gld. — kr. II. „ „ invaliditete „ 10.000 „ . . 6 „ — „ vkup torej za . 20.000 gld. . . 10, gld. — kr. na leto. III. Za vsaki goldinar dnevne odškodnine v času bolezni pa..........1 gld. 10 kr. na leto Pojasnila podaja in oglasila franko pošilja glavni zastop v Ljubljani, (3-2) »^elenburgove ulice 3. Predzadnji Dunajske , k. teden! raxstavne srečke ^ | Glavni dobitek 30.000 gld. vrednosti iirtuoffl. 2291 dobitkov. |jirt5£i.5oi[r. J^i-eeUe po 1 «;1<1. pi-i O. O. v Ljiil>ljaiii. (22) T