leto xxxix., št. 27 Ptuj, 17. julija 1986 cena 60 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: Večja produktivnost manjše onesnaževanje (stran 2) Vsestranski Zaščitin razvoj (stran 3) Gasilsko društvo Ormož ob 100-letnici (stran 4) Uspešna razstavna sezona (stran 5) Siva uniforma, kako do nje? (stran 6) Kruh naš vsakdanji postaja vse dragocenejši Foto: I. dani Vendarle sonce in žetev Poskusi žetve v prejšnjem ted- nu se niso obnesli, saj je bilo zr- nje zelo vlažno. Meritve so poka- zale, da je bilo v pšenici tudi do 25 odstotkov vlage, sušenje take- ga zrnja pa je silno drago in nuj- no je bilo počakati na nekaj son- čnih dni. Vremenoslovci so ven- darle napovedali izboljšanje vre- mena in ker se je to tudi zgodilo, so polja oživela. Strokovnjaki sicer napovedu- jejo, da bo žetev količinsko ne- koliko manjša, saj so posevki na- padeni s plesnijo, tudi kako- vostpšenice bo nekoliko slabša. Prevzemna mesta na zadruž- nih enotah so odprta od pone- deljka, vsak dan od 8. do 15. ure, tu prevzemajo manjše količine pšenice. V koroščevem Mlinu v Zabovcih, ki je v osrčju pridelo- valnega območja prevzemajo zr- nje dnevno od 7. do 21. ure, v Tovarni močnih krmil v Dražen- cih pa od 6. do 22. ure. Čeprav je sonce le posvetilo, kmetovalci pa bodo z žetvijo hi- teli, bo v zrnju še vedno precej vlage. Zato je toliko bolj nujno, da pšenico takoj po žetvi odpe- ljete v sušilnico. Tudi v bolj suš- nih letih se je dogajalo, da je pše- nica na kupih pričela plesneti, s tem pa je njena kakovost zmanj- šana in cena nižja. Če jo na prev- zemnem mestu sploh še prevza- mejo! S KRUHOM IN OKROG NJEGA V prejšnjem tednu smo veliko govorili o kruhu. Kako tudi ne, saj so nam ga podražili od 54 do 100 odstotkov? Da se bo kruh podražil, je bilo ja- sno. Na to je kazal odlok o načinu oblikovanja cen pšenične moke TIPA 850 in načinu oblikova- nja cen osnovne vrste pšeničnega kruha iz pšeni- čne moke TIPA 850, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ številka 34. Uporabili naj bi ga že 1. ju- lija, vendar smo v Sloveniji čakali do 10. julija, ko je bil zaključen postopek usklajevanja okrog cen osnovnih vrst kruha oziroma pšeničnih vrst kruha, kot to navaja Uradni list. Ko so v ZIS sklenili, da lahko delovne organiza- cije samostojno določajo cene moke in kruha, so DPS priporočili naj uvedejo regres in nadomestila za osnovni tip moke in kruha. Pri oblikovanju cen kruha pa naj se upoštevajo interesi proizvajalcev in življenjska raven prebivalstva. Do tega ni prišlo, saj bi samo v Sloveniji za re- grese in kompenzacije potrebovali 500 milijard di- narjev. S podražitvami so se strinjali vsi odgovor- ni, saj ker ni bilo videti vira za te namene, naj bi vse pokrila cena. K temu je potrebno dodati še na- slednje razloge za povečanje cen kruha in pekov- skega peciva: cena moke seje povečala do 120 od- stotkov, odkupna cena pšenice v primerjavi z lani za 90 odstotkov, potem so tu stroški odkupa, vskladiščenja, prevoza in podobno. V TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj so povedali, da so bili zelo presenečeni, ko so tako rekoč čez noč zvedeli za nove cene. Glede na to tudi niso uspeli izračunati ekonomskega učinka podražitve, ki pa je tako in tako trajala le en dan. ZIS je na- mreč 10. julija pozno popoldne sprejel odlok o tem, da morajo pekovske organizacije spraviti ce- ne moke in vseh vrst kruha na raven 25. junija le- tos. Ocenil je, da so zaradi visokega dviga cen na- stale motnje na trgu in da so se organizacije zdru- ženega dela pri oblikovanju cen vedle monopoli- stično. Dan kasneje je Zvezni komite za kmetijstvo zah- teval nove cene kruha in moke, ki bi morale biti v okviru dogovorjenih podražitev za to leto. Pri tem pa upoštevati gospodarske interese proizvajalce- vin varstvo življenjske ravni prebivalstva. Kot vedno doslej, je bil tudi tokrat sindikat »iz- vzet« iz igrCj^ vendar gre pri tem samo za površno ugotovitev. Ze z objavljenim odlokom je bilo da- no, da bo do tega prišlo, zato je bilo do 10. julija dovolj časa, da se uskladijo mnenja in dogovorijo metode za zbiranje potrebnih sredstev za regres oziroma kompenzacije, če želimo jesti dražji kruh. Seveda pa tam, kjer bi morali poiskati vire, niso bili na jasnem, kje in kako? Z večjo odgovornostjo in enotnejšim dogovarjanjem, bi to lahko dosegli. Tako pa še vedno utiramo po bližnjici in kar se da enostavneje — s povišanjem cen in dodatno infla- cijo. Bomo v podobnih primerih ravnali druga- če?MG UVODNIK Julij po 45 letih Julij upravičeno imenujemo mesec vstaje jugoslovanskih naro- dov in narodnosti, tudi mesec, ko se je začela razvnemati socialisti- čna revolucija. Dogodkov v juliju 1941 se vsako leto spominjamo z občutkom ponosa in s spoštovanjem. Poleg 4. julija, skupnega praz- nika vseh Jugoslovanov, se Slovenci .še s posebnim ponosom spomi- njamo 22. julija — dneva vstaje slovenskega ljudstva. To je bit dan, ko se je začel boj pod vodstvom revolucionarnih sil slovenskega delavskega razreda in je v skupnem boju vseh naro- dov in narodnosti Jugoslavije slovenski narod postal gospodar na svoji zemlji, znan in priznan narod v svetu. Pot do začetka tega bo- ja ni bila lahka. Koliko izgub, trpljenja in žrtev je bilo potrebno, da so se Slovenci skozi dolgo tisočletje obdržali na tem izpostavljenem ko.ščku lepe zemlje, na tem križišču Evrope. Naš slovenski človek se je že od nekdaj bojeval na svoj pose- ben, času in okolju ustrezen način, bojeval in ohranjal svojo samo- bitnost predvsem »z uma svetlim mečem«. K temu je veliko pripo- mogel naš Trubar pred 400 leti. Ko so se bližali najbolj črni dnevi v naši zgodovini, ko so se napredne sile vsega sveta pripravljale na odločilni spopad s silami fašizma, je KPJ pod genialnim vodstvom tovariša Tita organizirala nacionalni KP Slovenije in Hrvaške. To je bilo za vstajo obeh naro- dov in za skupni boj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narod- nostmi odločilnega pomena. Na pobudo KPS je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, spet posebnost, ki so jo narekovale razmere na območju razkosane Slo- venije. Razvoj dogodkov je pokazal, da brez trdne OF, zasidrane v najširših slojih slovenskega človeka ne bi bil možen uspešen boj proti okupatorjem in kontra revoluciji, ne bi bilo zmage v socialisti- čni revoluciji. Danes, ko se soočamo s stanjem zavesti v večnacionalni skup- nosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, moramo često ponoviti in znova aktualizirati marsikatero osvobodilno-frontovsko avnoj- sko in ustavno načelo. Na vse to pa imamo odgovore iz minulih ča- sov, težava je v tem, da jih ne upoštevamo. To je bilo čutiti tudi v nekaterih ekstremnih razpravah na 13. kongresu ZKJ. Toda v veli- ki manjšini so ostali tisti, ki so videli izhod v krepitvi zveznega cen- tralizma, v negiranju samostojnosti in odgovornosti republiških or- ganizacij ZK. Iz resolucij 13. kongresa ZKJ jasno izhaja, da smo za takšno Jugoslavijo, kot je določena z ustavo, za takšno Jugoslavijo, ki za- gotavlja samostojnost, svobodo in enakopravnost slehernemu svoje- mu delu. Ta ideja je živela med NOB v najbolj čisti in nepopačeni obliki. Dokumenti 13. kongresa ZKJ naglašajo tudi našo odgovor- nost za vse, kar se v Jugoslaviji dogaja, skupno odgovornost tudi za to, kar se dogaja v posameznih republikah in pokrajinah. To nas ohrabruje. Na kongresu je bilo tudi veliko povedanega, kaj bi bilo treba storiti, žal pa je bilo veliko premalo povedanega, kako to storiti? Ks; hočemo odločno akcijo za več socialističnega samoupravljanja, večji vpliv delavskega razreda in združenega dela, ki sta danes odrinjena od upravljanja s presežki dela in političnih funkcij druž- be. Nujen je enotni nastop na celotni fronti boja za stabilizacijo, za ureditev problemov danes, za naloge jutrišnjega dne. Naš dan vstaje nam olepšuje spoznanje, da je v vsej jugoslo- vanski skupnosti narodov in narodnosti prevladala enotna volja, da tisto, o čemer so se na kongresu dogovorili, kar smo sklenili, zače- njamo tudi dosledno uresničevati. Le z delom bomo spreminjali res- ničnost, saj delo preliva besede v dejanja! Ob dnevu vstaje, obletnici začetka socialistične revolucije je treba še posebej poudariti, da je SFR Jugoslavija naša skupna do- movina, saj Slovenci druge domovine nimamo. Za to domovino smo se borili, zanjo se zavzemamo, za enotnost in enakopravnost, za enake pravice in enake odgovornosti. V tej domovini želimo go- voriti tudi svoj jezik, razvijati svojo kulturo, izpovedovati svojo na- rodnostno samobitnost. Skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije se bomo bojevali za takšno družbo, v kateri bo svobodni razvoj posameznika pogoj za svobodni razvoj vseh. To je bil tudi ideal, zaradi katerega smo skupaj z drugimi jugoslovanskimi naro- di pred 45 leti stopili na pot boja in revolucije. Franc Fideršek Razumne delegatske odločitve Seje zborov skupščine občine Ptuj v prejšnjem tednu so bile glede na vsebino izredno po- membne za nadaljnje delo v tem mandatnem obdobju. Velja tudi poudariti, da so delegati pokaza- li veliko mero političnega poslu- ha in občutka za stvarnost, v ka- kršni smo. To je velo iz razprave v vseh treh zborih pa najsi je šlo za predlog družbenega plana obči- ne za to srednjeročno obdobje, za poročilo o uresničevanju tega plana v letošnjem letu, povezano z ukrepi izvršnega sveta in s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1967. Prav tako tudi pri predlogu odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v letih 1986 — 90, pri ka- drovskih vprašanjih in nekaterih drugih točkah dnevnega reda. Posebno občutljivo področje je bil predlog družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990. Že na seji družbeno- političnega zbora, ki je bila v to- rek, so delegati posredovali sta- lišča posameznih družbenopoliti- čnih organizacij do tega doku- menta in dali več dopolnilnih pobud in usmeritev. - Sklepi in stališča tega zbora so bili tudi usmeritev zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, ki sta se sestala v sredo. Kljub številnim dodatnim predlogom in nekaterim ostrim poudarkom v razpravi, zlasti na seji zbora krajevnih skupnosti, so delegati v vseh treh zborih družbeni plan sprejeli soglasno. Ob tem so zadolžili občinski iz- vršni svet, da naj odprta vpraša- nja, ki so izhajala iz razprave skrbno preuči, jih upošteva v le- tnih planih in po potrebi v more- bitnih spremembah in dopolnit- vah družbenega plana. Delegati v vseh treh zborih so dopolnili ugotovitve in usmeri- tve občinskega izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana letos in oceno možnosti razvoja za prihodnje leto in jih skupaj s svojimi stališči tudi sprejeli ter zadolžili izvršni svet za njihovo izvajanje. PF Območna proslava na Hardeku v počastitev svojega praznika so se v soboto, 12. julija zbrali v Ormožu šoferji in upravljalci delovnih strojev iz občin Ormož,'Ptuj in Slovenska Bistrica, kot gostje pa so prišli na slovesnost še predstavni- ški združenja iz Čakovca in Ljutomera. Slavnostni govornik je bil Ed- vard Kozel iz Ptuja, ki je predsednik območne zveze šoferjev in avto- '^ehanikov. Člani združenj so začeli slovesnost s parado skozi Ormož, potem So se zbrali na Hardeku, kjer je bila tudi proslava, za tem pa še dru- žabno srečanje. Na proslavi so več delovnim organizacijam, številnim Posameznikom in skupinam slovesno izročili tudi priznanja za delo- vne, društvene in športne uspehe. FF AKTIVNOSTI PO KONGRESIH Člani Občinskega komiteja ZKS Ptuj so na seji v ponedeljek 14. julija, govorili predvsem o nalo- gah komunistov po kongresih vseh družbenopoli- tičnih organizacij. Ugotovili so, da je politično de- lovanje v sedanjih gospodarskih razmerah dosti ^gžje kot pred leti, ko smo živeli na račun tuje aku- ''•tfuhjn^,Kljub temu je sekretar Medobčinskega . Podravja Matija Gjerkeš dejal, da se prav v teh razmerah kaže vsa teža političnega dela in zato bi morali komunisti toliko bolj smelo stopi- ti na prste vsem, ki delujejo v nasprotju z dogovor- jenimi nalogami. Člani komiteja so se dogovorili, da bodo sedaj največ pozornosti namenili uresničevanju ukrepov za omejitev vseh vrst porabe, kar naj bi privedlo do ustalitve gospodarstva. m. d. V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE PTUJ V nedeljo slovesno v Bišu in Gorišnici v okviru prireditev v počastitev praznika občine Ptuj bodo v ne- deljo, 20. julija dve pomembni proslavi. V Bišu, KS Trnovska vas bo- slovesno proslavili 110. obletnico tamkajšnjega gasilskega društva, je med najstarejšimi gasilskimi društvi na podeželju v ptujski obči- ni. Nadvse slovesno pa bo tudi v Gorišnici, kjer bodo odprli nove prostore otroškega vrtca. Osrednja prireditev v počastitev praznika občine Ptuj bo na dan praznika — 8. avgusta, ko bo ob 16. uri v avli Srednješolskega centra Dušana Kvedra v Ptuju slavnostna seja skupščine občine Ptuj in vod- stev družbenopolitičnih organizacij, kjer bo tudi slovesna podelitev občinskih priznanj in kulturni program. Za tem si bodo udeleženci slavnostne seje ogledali meliorirana kmetijska območja od Ptuja do Pragerskega in nazaj do Sobetincev. V počastitev občinskega praznika bo v I>tuju od 27. julija do 10. avgusta potekalo republiško šahovsko prvenstvo za članice. Na leta- lišču v Moškanjcih 2. avgusta, ob jezeru v Podlehniku pa 3. avgusta bodo letalci izvedli tradicionalni Ptujski padalski pokai. Na kartodro- mu v Hajdošah bo 10. avgusta prav tako tradicionalna karting dirka za državno prvenstvo. Zadnja prireditev v okviru občinskega praznika pa bo 30. avgu- sta, ko bo v I^uju 9. tradicionalni ženski rokometni turnir bratskjh ob- čin SR Hrvaške in SR Slovenije. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 17. julij 1986 -TEuam MIRKO KOSTANJEVEC Davek občanov od dohodka iz kmetijske dejavnosti v občini Ptuj (2. nadaljevanje) Višina stopenj davka iz kmetijstva za negozdna zemljišča 1) Za čiste kmete, glede na to, kje stalno prebivajo, je določen davek iz kmetijstva v posameznih skupinah katastrskih občin, in sicer: v drugi skupini 10% od katastrskega dohodka; v tretji a skupini 6 % od katastrskega dohodka; v tretji b skupini 5 % od katastrskega dohodka; v četrti skupini 3 % od katastrskega dohodka; 2) Za druge zavezance (delavec, obrtnike itd.) v drugi skupini 30% od katastrskega dohodka; v tretji a skupini 21 % od katastrskega dohodka; v tretji b skupini 20% od katastrskega dohodka;v četrti skupini 13 % od katastrskega dohodka; 3) Za zavezance, ki so zaposleni pri jugoslovanskih predstavništvih in organizacijah v tujini (čl. 41 ZDO) ne glede na'skupino, pa je stopnja davka proporcionalna in znaša 28 %. Višina stopnje davka od vrednosti za posek odkazanega lesa Že spredaj sem prikazal osnovo za odmero davka iz doprinosa gozda, kot jo določa ZDO in navedel, v katerih primerih se davek po ZDO ne odmeri. Ptujski Odlok posebej ne navaja osnove za odmero davka na gozd, kar bi bilo za bralce Odloka koristno, temveč določa le stopnje davka in to: a) za čiste kmete znaša stopnja 25 % b) za ostale zavezance znaša stopnja 55 % Odlok pa navaja še nove primere oprostitve in določa, da se da- vek ne plača od vrednosti lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih na- prav, šol, šolskih objektov in objektov prizadetih od elementarnih ne- zgod ter za elektrifikacijo. Zavezanec lahko svojo pravico do te oprostitve uveljavi do kon- ca leta, za katero se davek odmerja. Oprostitev plačila davka iz kmetijstva ZDO izdan pred valorizacijo katastrskega dohodka iz leta 1984 določa, da so oproščeni davka iz kmetijstva lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 470 din. Ptujski Odlok, glede na leta 1984 izvršeno valorizacijo katastr- skega dohodka, določa da so lastniki nezgodnih zemljišč oproščeni plačila davka, če katastrski dohodek njihovih negozdnih zemljišč ne presega 2050 din. Ta oprostitev, katero davčni organ uradoma ugoto- vi, velja za vsevrste zavezancev davka iz kmetijstva in ne glede v kate- ri ptujski katastrski občini leži negozdno zemljišče. Zavezanci, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi odlokov iz kmetijske dejavnosti (či- ste kmečke družine), so oproščeni davka, če katastrski dohodek ne- gozdnih zemljišč ne presega ^000 din na družinskega člana. Ta opro- stitev velja ne glede na katastrsko občino v kateri leži negozdno zem- ljišče zavarovanca, ki pa to oprostitev lahko uveljavlja do konca janu- arja tekočega leta. Davek iz kmetijstva se ne plačuje od zemljišč na vodnih rezerva- tih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omenjeno, kakor tudi ne od zemljišč, katerih izkoriščanje je zaradi visokonape- tostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno. Oprostitev plačila davka iz kmetijstva nekaterih čistih kmetov in drugih zavezancev iz četrte skupine katastrskih občin V skladu z ZDO so po ptujskem odloku oproščeni davka iz kme- tijstva zavezanci v četrti skupini katastrskih občin, in sicer tisti čisti kmetje, ki nimajo več kot 64.400 din skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin in pa tisti drugi zavezanci (delavci itd.), ki nima- jo več kot 21.800 din skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin. Opozorim, da glede na spredaj omenjen 7. člen ptujskega odloka, niso deležni te oprostitve tisti občani ptujske občine, ki sicer imajo svoja zemljišča v četrti skupini katastrskih občin, v kateri pa ni- majo svojega stalnega prebivališča. Začasne oprostitve plačila davka iz kmetijstva V skladu z ZDO so po ptujskem odloku za določeno dobo oproš- čeni davka iz kmetijstva, dohodki od zemljišč: a) na katerih se z investicijami davčnega zavezanca izvede melioraci- ja. Oprostitev velja za dobo trajanja takih postopkov, vendar naj- več do 5 let, b) na katerih in to na površini več kot 20 arov se zasadijo novi vino- gradi. Oprostitev velja za dobo 5 let, c) na katerih in to na površini več kot 30 arov zasadijo sadno drevje — koščičarje in pečkarje. Oprostitev velja za dobo 4 let. č) na katerih in to na površini več kot 30 arov zasadijo orehe. Opro- stitev velja za dobo 10 let, d) na katerih zasadijo lešnike. Oprostitev velja za dobo 6 let, e) na katerih zasadijo jagodičevje (ribez, kosmulje, maline in robide). Oprostitev velja za dobo dveh let. •. Kot pogoj za oprostitev davka iz kmetijstva v zgoraj naštetih pri- merih pa je, da so bila vsa dela na zemljiščih opravljena po navodilih in nadzorstvom upravnega organa pristojnega za kmetijstvo, stroko- vno in skladno s programom občine. Ker v ptujskem odloku ni določbe o roku, v katerem je treba uve- ljaviti začasno oprostitev v zgoraj naštetih primerih, zato po mojem mnenju, pride v poštev tozadevna določba ZDO, ki določa, da je vlo- go za oprostitev treba vložiti pri davčnem organu in to do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Ce vloga ni pravočasno vlo- žena, se oprostitev prizna šele od I. januarja naslednjega leta, za pre- tekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. Primer: v letu 1982 je bil na novo zasajen vinograd ir zavezanec je bil upravičen do petletne oprostitve, to je od 1. januarja 1983 do 31. decembra 1987, če bi zah- tevo vložil do konca leta 1982. Ker pa je zahtevo za oprostitev vložil npr. šele februarja 1984, bo deležen oprostitve od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1987, torej le 3 leta. Nadaljevanje prihodnjič DANILO TOPLEK O MODERNIZACIJI TGA VEČJA PRODUKTIVNOST. MANJŠE ONESNAŽEVANJE Predstavniki vodstva tovarne glinice in aluminija Kidričevo so v za- četku prejšnjega tedna v Ljubljani podpisali posojilno pogodbo s pred- stavniki mednarodne finančne korporacije MFC in sicer za kredit v zne- sku 32 milijonov dolarjev. Kaj pomeni to za 2.300-članski delovni kole- ktiv pri realizaciji projekta modernizacije proizvodnje primarnega alu- minija, smo vprašali Danila Topleka, predsednika kolegijskega poslo- vodnega organa TCJA — in dobili tale odgovor: »Po eni strani pomeni podpis v rekonstruirani obstoječi elek- te pogodbe prispevek k zapira- nju finančne konstrukcije celot- nega projekta MPPAL, saj gre za zagotovitev sredstev za uvoz nuj- ne specialne opreme; po drugi strani pa sam način odločitve MFC-ja, da odobri kredit po predhodnem preverjanju projek- ta, pomeni še dodaten dokaz in zagotovilo s strani neodvisne in- stitucije, da je vsebina projekta zares kvalitetna. O tem, sami ve- ste, je bilo dosti deljenih mnenj. Podpis pogodbe pomeni isto- časno tudi možnost nemotenega nadaljevanja vseh del po progra- mu projekta, tako da bi lahko do leta 1988 uresničili zastavljeni cilj, torej, da bi pričeli s posku- sno proizvodnjo v novi hali C in trolizi B. S samo rekonstrukcijo pa se povečuje tudi letna kapaciteta proizvodnje od sedanjih 45.000 na 70.000 ton primarnega alumi- nija. Osnovni cilj vsega pa je proizvajati z nizkimi in nižjimi potroški električne energije na enoto proizvoda, z nižjimi potro- ški surovin, z manj vloženega ži- vega dela in seveda z bistveno manjšim onesnaževanjem delov- nega okolja in širše okolice.« Prejšnji mesec ste položili te- meljni kamen za elektrolizo C, kako poteka gradnja? »Temeljni kamen je bil v bi- stvu položen že mnogo prej, ko smo se odločili za ta koncept projekta. Sedaj smo pričeli le z gradbenimi deli. Ta potekajo ne- moteno naprej. Večina tuje opre- me je že naročena, pogodbe z dobavitelji so podpisane, teče tu- di dobava domače opreme in za- enkrat ne zaostajamo za predvi- denim terminskim planom.« Sicer pa pomeni projekt MPPAL po načinu financiranja nekaj posebnega, predvsem mi- slim na združevanje sredstev pre- delovalcev in uporabnikov alu- minija? »To je res. Glede na ostale programe tega velikostnega ra- zreda je naš izjemen, saj pokriva- jo 34 odstotkov predvidene pred- računske vrednosti združevalci, - teh je 130 in vsi so podpisali samoupravni sporazum o finan- ciranju projekta MPPAL. Na sozd UNIAL odpade 17 odsto- tkov sredstev, tako da imamo lastnih sredstev skupaj 51 odsto- tkov. Ostalo pa so domači ban- čni krediti, za kar je v okviru Ljubljanske banke združene ban- ke bil ustanovljen konzorcij in pa tuji bančni krediti, o čemer sva govorila v uvodu.« Ali je res, da bo po rekon- strukciji zmanjšalo onesnaževa- nje? »Zanikanje tega lahko nastane samo zaradi nepoznavanja. Z no- vo tehnologijo in novo proizvod- no opremo, kar je bistveno, se bodo emisije škodljivih plinov v okolje močno zmanjšale. Zmanj- šana bo tudi emisija prašnih del- cev, predvsem zaradi spremenje- ne tehnologije na samih pečeh, saj prehajamo na sistem predpe- čene anode. V elektrolizi C bo- mo zajemali 98 odstotkov vseh plinov, ki bodo šli v okolje šele prek čistilnih naprav.« Zelena luč za TGA je torej že krepko prižgana? »Zelene luči nam ni prižgal nihče, prižgali smo si jo sami s svojim delom, z vztrajnostjo, predvsem pa z argumenti, tako tehničnim.i, kot tehnološkimi in ekonomskimi!« M. Ozmec V vrtcu premalo prostora v Vzgojnovarstveni orgam^^ ciji Miran Sagadin ob koncu šo] skega leta opravijo sprej^u otrok v vrtec za novo šolsko iei^' Letos so prejeli 388 prošenj sta, šev za sprejem otrok v posatn^ zne enote, sprejeli pa so jih la), ko le 286. Na prioritetni listi sprejem sta še 102 nerešeni prQj nji, po roku za oddajo proše,,: pa so prejeli še 24 prošenj. Največ nerešenih prošenj je otroke, rojene leta 1983 in I984 pa tudi za otroke, ki so se rodi]; lani in letos, kar še ne izpolnjuj^, jo pogojev za sprejem v jasli. \ vrtcu predvidevajo, da bodo d^ septembra dobili še več prošenj med letom, ko naslednjega cen! tralnega sprejema, pa se bo jij, najbrž nabralo okrog 300. Kat pogosto se zgodi, da starši odklo. nijo ugodno rešitev prošnje in ta. ko imajo v vrtcu možnost, da sprejmejo v organizirano družbe, no vzgojo in varstvo otroke, ka. terih prošnje so sedaj na priorite. tni listi. Letos je ugodno rešitev prošnjfe ob prvem sprejemu od. klonilo 40 staršev, zato so v vrtcu takoj ugodno rešili naslednjih štirideset prošenj. Kljub temu je prioritetna lista dokaj dolga, saj sedaj čaka na ugodno rešitev prošnje okrog 130 staršev. v vrtcu so sicer letos vložili precej denarja v širitev zmogjjj. vosti, vendar zaenkrat še ne mo- rejo sprejeti otrok v obnovljene in razširjene prostore. V vrtcu ob Raičevi ulici so uredili igralnice za 105 otrok, vendar trenutno ne vedo, če bo dovolj denarja za opremo in za vzgojni material oziroma za dejavnost nasploh, Nova pridobitev, ki pa ne pome- ni širitve zmogljivosti, je vrtec v Gorišnici, ki naj bi ga uradno odprli 20. julija. Tja se bodo pre- selili otroci, ko so sedaj v nepri- mernih kletnih prostorih tam- kajšnje osnovne šole- Kljub vlaganjem v nove zmo- gljivosti je torej prostora v vrtcu še vedno premalo. Največji pro- blem so še zmeraj jaslični oddel- ki. Drugi problem,ki prav tako teži starše, je cena za varstvo in prehrano otrok v vrtcu. Na seji skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj, ki je bila v torek, 15. julija, so delegati raz- pravljali in odločali tudi o pove- čanju deleža staršev za varstvo in prehrano in sicer za 35 odsto- tkov. Tolikšno povišanje cene se bo zagotovo odražalo v družin- skem proračunu, seveda pa je v večini primerov za starše bolj po- membna vzgoja in varstvo otro- ka kot cena. Res pa je tudi, da mnogi tega stroška ne zmorejo in se zatekajo k privatnemu var- stvu, ki je še vedno cenejše, če- prav mnogokrat manj zanesljivo. N. Dobljekar Nezadovoljni vozniki avtobusov! Letos obiskuje zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj vse več gostov iz tujine, ki prihajajo k nam s posredovanjem raznih turističnih agen- cij. Pred kratkim smo se pogovarjali z voznikom avtobusa ene od ni- zozemskih turističnih agencij, ki je napotila v naše mesto že na stotine Nizozemcec. Gostje prihajajo k nam v posebej prirejenih avtobusih za vožnje na dolge proge in resnici na ljubo je treba reči, da jih marsi- kdo med nami občuduje. Čisti, skorajda novi, lepo urejeni in domisle- no opremljeni avtobusi prihajajo v Ptuj enkrat tedensko. Vozniki pa teh voženj niso najbolj veseli, ker imajo na gradu težave s parkira- njem in obračanjem. Omenjeni voznik je potožil, da lahko le malo- kdaj parkira avtobus na parkirnem prostoru, najbolj pa ga skrbijo drevesne veje, ki so tako nizko, da mu opraskajo avtobus. Ker je za poškodbe odgovoren voznik, si lahko predstavljamo, kako mu je pri srcu, ko sliši praskanje vej po strehi avtobusa. Najbrž pristojni ne razmišljajo o teh podrobnostih, saj so naši avto- busi precej nižji od tistih, ki prihajajo k nam iz tujine. Prepričani pa smo, da bo po tem zapisu reakcija pristojne organizacije takšna kot mora biti. Da bodo veje odžagali, ker parkirnega prostora zaenkrat ni mogoče širiti. Mimogrede pa bi navrgli še predlog — redno odvaža- nje odpadkov, ki po več dni ležijo okrog polnih košev za smeti, ne bo odveč. Tudi F^uj je v Sloveniji, moji deželi! N. D. Priprave na referendum v družbenem planu občine Ptuj do leta 1990 je zapisano, da bodo »za izvajanje programa in- vesticij na področju družbenega standarda izvedene aktivnosti za zagotovitev financiranja iz sred- stev 3. občinskega samoprispev- ka«. Glede na plane samouprav- nih interesnih skupnosti naj bi s samoprispevkom zbranim" denar- jem sofinancirali investicije na področju zdravstva, šolstva, ce- stne infrastrukture in kulture. Predvideno je, da naj bi zbirali denar po enotni stopnji 1 odsto- tek od čistih osebnih dohodkov. V zdravstvu naj bi s 70 odstotki zbranega denarja sofinancirali posodobitev in širitev zdravstve- nih in zdraviliških zmogljivosti. Za ureditev prostorov Radio — Tednika naj bi namenili 5 odsto- tkov sredstev zbranih s samopri- spevkom, 10 odtotkov sredstev bi namenili za gradnjo prizidka k osnovni šoli Juršinci in za telo- vadnico kot večnamenski prostor k krajevni skupnosti Cirkulane. Za vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih, glede na dolžino ma- kadamskih cest in v odvisnosti od celotne dolžine kategorizira- nih cest, naj bi iz sredstev samo- prispevka namenili 15 odstotkov vseh zbranih sredstev. Seveda bodo vse te naloge uresničene le, če bo referendum za samoprispevek uspel. Odbor, ki vodi aktivnosti v zvezi s samo- prispevkom predvideva, da naj bi referendum izvedli v drugi po- lovici novembra letos. Sedanji gospodarski trenutek predvide- nim investicijam zagotovo ni na- klonjen, vendar je treba upošte- vati, da naj bi predvidene inve- sticije opravili v naslednjih petih letih, ko je pričakovati, da se bo v gospodarstvu obrnilo na bolje in bo mogoče take investicije uresničiti. In ko bo prišlo do spreobrnitve, moramo biti pri- pravljeni na akcijo. To pa pome- ni, da moramo imeti vire financi- ranja in vso potrebno dokumen- tacijo. Med ljudmi je še vedno slišati pripombe na referendum- ski program. To je razumljivo, saj so povsod, posebej še v kra- jevnih skupnostih, problemi veli- ki in raznoliki. Vendar se je ob tem treba zavedati, da vseh pro- blemov ni moč rešiti naenkrat, v enem petletnem obodbju. Marsi- kaj smo postorili z denarjem pr- vih dveh občinskih samoprispev- kov in na vse, kar smo s tem de- narjem zgradili, smo lahko upra- vičeno ponosni. Doslej smo se znali dogovoriti in odločiti za skupne akcije, zato naj bo tako tudi ob referendumu za 3. občin- ski samoprispevek. N. Dobljekar POGLED V PRIHODNOST Tako bi lahko poimenovali dokument, ki smo mu sicer nadeli ime Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990. Vanj smo zapisali, da bo v naslednjih petih letih poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda 4-odstotna, industrijske proizvodnje 4,5-odstotna, kmetijske proizvodnje 4,2-odstotna, produktivnosti 2,5-odstotna, zapo- slovanja 1,5-odstotna, rast osebnih dohodkov 1,7-odstotna, izvoza II-odstotna in uvoza 10-od- stotna. Kakorkoli ti odstotki rasti ne povedo dosti, saj nismo podali primerjalnih podatkov, vendarle povedo, da bodo poprečne letne rasti višje od predvidenih republiških. Delegati zborov občinske skupščine so družbeni plan po podaljšani razpravi, ki pa ni prinesla bi- stvenih pripomb na vsebino dokunenta, sprejeli. Svoj pogled v prihodnost smo naravnali po pred- videvanjih, ki temeljijo na izračunih, pripravljenih v raznih strokovnih službah. Pričakovati bi bilo, da bodo delegati, ki so v zboru združenega dela dokument sprejeli brez bistvene razprave, poveda- li vsaj kakšno bridko na račun sedanjih gospodar- skih razmer in osvetlili lastna prizadevanja za spreminjanje teh razmer, ki naj bi privedle do uresničevanja prej omenjenih stopenj rasti. Ven- dar, tako kot leta nazaj tudi tokrat ni bilo slišati nič takega. Le predsednik izvršnega sveta Jože Bo- tolin je opozoril na to, da moramo v vseh okoljih uveljaviti kakovostne dejavnike gospodarjenja. To pa ne pomeni samo boljše organizacije dela, višje produktivnosti, discipline, kakovosti proizvodnje in poslovnosti, temveč tudi prestrukturiranje ob- stoječe proizvodnje in ukinjanje šušmarstva. Prav šušmarjenju v večini organizacij združenega dela poleg za to pristojnih organov nihče ne stopi na prste. Bolj velja obratno — celo podpirajo ga. Ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki naj bi delo- vali v smer ustalitve gospodarstva, bodo slej ko prej pokazali svojo učinkovitost, mnogi strokov- njaki so prepričani, da prepozno. In vendar je sli- šati iz upravnih in izvršnih organov opozorila, da bo njihovo neupoštevanje v vsakem primeru vodi- lo k sprejetju administrativnih ukrepov, ki bodo strožji od sedaj predvidenih in predlaganih ukre- pov. Delegati v zboru združenega dela ptujske občin- ske skupščine so bolj mlačno in brez prave zavze- tosti spremljali sprejemanje družbenega plana, če- prav bi ob sedanjih razmerah morali delati in mi- sliti glasno, konstruktivno — kot pravimo — i" predvsem v smislu prizadevanj za spreminjanje stanja. V vseh letih delegatskega sistema smo se že ne- kako navadili, da se o letnih in petletnih pogledih v prihodnost bolj aktivno in zavzeto vključujejo v razprave in v pripravo dokumentov delegati v zbo- ru krajevnih skupnosti. In tako je bilo tudi letos- Kljub temu pa se nihče ni vprašal, ali bomo zapi- sano, potrjeno in sprejeto tudi uresničili. Vsaj na glas ne! N. Dobljekar TEDNIK - julij 1986 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 S SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Najobširnejša razprava na seji zbora Icra- jevnih skupnosti je bila o predlogu družbene- ga plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990. Delegati so izrazili številne pomisleke in pri- pombe, ki bi jih lahko strnili v naslednje sklope: gradnja PTT omrežja, ureditev cest, gradnja vodovodov, ureditev kanalizacije in usposobitev čistilne naprave, določitev loka- cije centralnega odlagališča smeti in central- ne gramoznice, izboljšanje trgovskih uslug v oddaljenejših krajih, reševanje problema ne- zaposlenosti in vsebina referendumskega programa. Vsako teh področij zahteva celovito obrav- navo in temeljite pogovore med krajani in predstavniki izvršnega sveta. Te pogovore že opravljajo, da bi na njih našli najustreznejše rešitve. Veliko predlogov je tudi takšnih, ki bodo morali biti sestavina letnih planov. De- legati so družbeni plan sprejeli, vendar s sklepom, da se nekateri predlogi upoštevajo v spremembah in dopolnitvah plana. Prav tako so sprejeli predlog odloka o do- ločitvi prispevka za izvajanje sistema obram- be pred točo v besedilu, ki ga je predlagal ob- činski izvršni svet. Poudarili so, da gre pri tem za oportunizem rjekaterih delovnih orga- nizacij, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma. I^elegati so zahtevali tudi, da se poveča učinkovitost sistema obrambe pred točo in podprli pobudo, da se tudi za naše območje preuči možnost obrambe z letali. Razprava se je razvila še ob osnutku odlo- ka o uvedbi melioracijskega postopka na ob- močju Tibolci —Zamušani —Formin. Delega- ti so opozorili, da je potrebno krajane teh krajev podrobneje in pravočasno obveščati o takih posegih. O ostalih točkah dnevnega reda ni bilo po- sebnih razprav, omeniti velja edino še mne- nje delegatov k poročilu o delu Sodišča zdru- ženega dela v Mariboru za leto 1985. Menili so, da bi morali vlogo tega sodišča bolj izko- ristiti, da bi zmanjšali število neodgovornih odločitev v gospodarstvu in povečali dosled- nost v izvajanju dogovorjenih ukrepov v združenem delu. d. 1. DELEGAT Lajzek Dober den! Pa se je začelo. Drgoč man s kosilnico tejko dela, ke se mi v glovi meša. Ž.anjemo. žanjemo zlato pšenico. Vete, na našen hregi ' so njive tak gor po hregih poslujene, ke si nemremo kombajniranja privo- I ščiti, če bi hteli s kombajnom žeti, te hi moga toti stroj kozje noge meti : tak kak jih moma jaz no moja kosilnica. Saj pšenica še kar dobro teče, samo, samo rja jo je precik pogrizla. Pa ne tista rja, ki železo žre. pač pa tokšne sorte rastlinski betek, ki nam kruh poje . . . Ja, s totin liibin kruhecon pa so zodje cajte že provi heci. Cene gor, cene doj. En den ga podražimo, drugi den pa pocenimo in to glih v cajti žetve, kak da ne hi meli kaj boj pametnega za početi. Jaz bi tote, ki se s cenami ukvorjajo v.9£' na njive posla naj najprej žjejo no se potli grejo spreminjanje cen. Saj še človik nekak razmi, da lehko podražitvi pšenice sledi podražitev kruha, samo zaenkrat še krtih pečemo iz lenskega zrnja, ki hlo skoro enkrat cenejšo kak letošnjo. Vidite, pri tokih stvareh pa meni matematika odpove no so določenih stvori ne ven več razlagati. Clo\>ik hi moga meti visoko šolo za cenovne pizdarije, da bi veda son sebi pa še drugin razložiti kak .se pri nas vse draži. Če bi to bili nekšni mali procen- ti, no ja nič ne rečen, samo mi več ne poznamo pozdražitve izpod 50 pro- I centof. Jehal ga na motkin štil, zdaj se že moja Mica v tote cenovne za- deve vtiče. Vete kaj mi je rekla to ovo večer: »Veš Lujzek, ti bi moga meti v hlačah urad za cene, te bi ti vena ša kaj zraslo!« Joj, kaj vse tote žen- ske fkuper sprovijo. Glih zdaj je sosid priša, da bi tudi njemi pšenico pokosa. Vse bomo naredli. če hode lepo vremen. Tota krušna bitka hode tak enih 14 dpi tra- jala, te se bode tak jesen začela. Mrzlo je bilo to v pondelek vjutrn že itak tak, kak da bi že jesen poletje za šijak grohila. Pa srečno vaš Lujzek ** i ^ " I' " Bngadirji v Trnovski vasi in Podlehniku Brigadirji druge izmene ZMDA Slovenske gorice 86 so bili minu- lo nedeljo namenjeni na obisk republiške M DA na Rogli, vendar so zaradi dežja ostali v naselju akcije v Dornavi. Tam so zaživele aktiv- nosti na področju interesnih dejavnosti, brigade pa so pripravile tudi I stenčase in gradivo za prvi informativni bilten. V ponedeljek sta brigadi iz Prnjavora in pionirska delovna briga- da odšli na delovišči v Trnovsko vas, kjer kopljejo jarke za vodovod v dveh smereh. Dve brigadi — iz Slovenskih Konjic in Beograda pa sta začeli z urejanjem bankin in čiščenjem grmovja na lokalnih cestah pri Podlehniku. S tem delom nadaljujejo brigadirji ves teden, v soboto pa se bodo skupaj s ptujskimi mladinci in člani kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone udeležili udarniške akcije v Cirkulanah, kjer bodo prav- tako urejali ceste. -OM Z delovišča pri Trnovski vasi v začetku tega tedna. (Foto: M. Ozmec) Proslava 90. obletnice GD Hardek v nedeljo, 13. julija so na Hardeku slovesno proslavili 90. oble- tnico uspešnega delovanja in obstoja gasilskega društva Hardek. Na proslavi je govoril Franc Debeljak, predsednik občinske konference SZDL Ormož, ki je posebej poudaril tehnično opremljenost, strokov- nost in tovariško pomoč, kar vse odlikuje člane gasilskega društva Hardek. Visoki jubilej hardeških gasilcev so počastila po svojin predstav- nikih vsa gasilska društva iz ormoške občine in predstavniki številnih gasilskih društev iz ptujske občine in sosednje SR Hrvajke. FF V potok 16 tisoč litrov olja v tovarni Impol v Slovenski Bistrici (v tozd Valjarna) je že prejš- nji teden prišlo do izlitja večje količine valjčnega olja v potok Bistri- ca. Preiskovalni sodnik je ob koncu minulega tedna ugotovil, daje iz- teklo skupaj prek 16.000 litrov olja iz stroja za valjanje. Prvič naj bi olje izteklo že 7. julija, in sicer okoli 3.000 litrov. To so opazili delavci jutranje izmene, ki so sicer pregledali kje naj bi olje odtekalo, vendar napake niso odkrili in manjkajoče olje dolili. Že naslednjo noč med 8. in 9. julijem pa so znova ugotovili, da manjka okoli 13.000 litrov olja. Posebna komisija je ugotovila, da je prišlo do napake pri regulatorju pretoka. Ker pa pod cisternami ni lovilnega bazena(?), je olje izteklo v potok Bistrico in naprej v Dravinjo. Pri upravi za inšpekcije SO Ormož in Ptuj so nam povedali, da so zaradi tega v začetku tega tedna sanitarni inšpektorji odšli po vzor- ce vode na predvideno ogroženo območje. Enako smo izvedeli tudi pri mariborskih inšpekcijskih službah. Stanje nadzorujejo in redno jemljejo vzorce. Rezultati raziskav pa bodo znani konec tega ali v za- četku prihodnjega tedna. Ob zaključku redakcije nismo prejeli nobe- nih opozoril ali priporočil. -ON Vsestranski Zaščitin razvoj Delavski svet SOZD Mercator Kit je dodelil Mipovi tozd Zašči- ta Kidričevo nagrado, ki je pri- znanje za uresničevanje razvoj- nih ciljev in gospodarske dosež- ke, pomembnih za okolje, v kate- rem tozd živi. Nagrada je obe- nem priznanje za uresničevanje zadev skupnega pomena v sesta- vljeni organizaciji. V zadnjih petih letih se je Za- ščita vsestransko razvijala. Zgra- dili so obrat v Ptuju na Ormoški cesti, v katerem so zaposlili 95 delavcev. Poleg tega je povečala zmogljivosti v objektih v Kidri- čevem, kjer so v treh letih na no- vo zaposlili 115 delavcev. Gabrijela Hibjaničeva, direk- torica ocenjuje, da je bila odloči- tev za izvozno dejavnost pred ne- kaj leti, pravilna. V štirih let'h so se privadili izvoznemu - načinu dela. Tako nenehno povečujejo količinsko proizvodnjo. Za za- hodnonemškega partnerja izde- lujejo frotiraste plašče. Letos, ta- ko vsaj ocenjujejo, naj bo dose- gli največji devizni priliv. Po vsem tem lahko upravičeno raču- najo, da bodo pogodbo s tujim partnerjem podaljšali za nasled- njih pet let. Količine so sicer od meseca do meseca različne, ker so pomemb- nejše proizvodne minute in temu primeren je devizni priliv. Glede na modele se proizvodne minute gibljejo od 25 do 52 minut, po- prečje je 35. Na mesec izdelajo od 14 do 18 tisoč plaščev. »V zadnjih dveh letih smo se po rentabilnosti pokrili. Letos pa je, glede na znane razmere, bolj kritično. Vseh izvoznih stimula- cij še nismo dobili, zato veliko pričakujemo od novih ukrepov,« je med drugim poudarila Gabrie- la Habjaničeva. Da bi se ohranili v izvozu, so prisiljeni nenehno izboljševati strojno opremo. Tisto, s katero so pred leti pričeli izvozno dejav- nost, so po dveh letih odkupili od tujega partnerja. Letos so sicer načrtovali na- kup strojne opreme v vrednosti 35 milijonov dinarjev, vendar ga ne bodo v celoti uresničili, saj so neplanirano morali sredstva vlo- žili v nakup prostorov za poslo- vno enoto v Beogradu. Srednjeročne razvojne usmeri- tve so v okviru možnosti — skromne. V vseh treh obratih bo- do posodobili opremo, saj se za- vedajo, da bodo le z modernejšo tehnologijo ohranili korak z do- mačimi in tujimi partnerji. Načr- tujejo tudi gradnjo proizvodne dvorane v Kidričevem, kamor naj bi se preselila proizvodnja iz obrata na Ormoški v Ptuju. Tako bodo v tem srednjeročnem ob- dobju združili vso proizvodnjo na enem prostoru, kar se bo brez dvoma odrazilo na kakovost pro- izvodnje. Danes je v temeljni organizaci- ji zaposlenih čez 250 delavcev, ki so v prvih treh mesecih letos pre- jemali 64 tisoč dinarjev popre- čnega osebnega dohodka, v maju pa že 86 tisoč. Šestdeset odsto- tkov je priučenih delavcev vseh profilov, ostalo so kvalificirane šivilje in pripr^ vniki iz srednje tekstilne šole Maribor. |vig V tem delegatskem mandatu naj bi zbori upo- rabnikov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti šteli 73 delegatskih mest, ker so kraje- vne skupnosti tako zahtevale. Vendar se delegati prejšnjega mandata s takim predlogom niso stri- njali in predlagali, da naj bodo posamezne organi- zacije združenega dela, poslovne enote, temeljne organizacije in krajevne skupnosti združene v kon- ference delegacij. Kljub temu je občinska konfe- renca socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj zahtevala, da v skupščinah upoštevajo želje krajev- nih skupnosti in tako ima vsaka od 35 krajevnih skupnosti v zborih uporabnikov po enega delega- ta. Tako naj bi bili v najvišjem organu skupnosti zastopani — resnično zastopani — interesi vsake posamezne krajevne skupnosti. In kako je s tem v praksi? Za primer naj bo skupščina kulturne skupnosti, ki so jo na pobudo socialistične zveze s sklepom delegatov sklicali po novem — na sejo so torej povabili 73 delegatov zbora uporabnikov. Na sejo jih je prišlo 29, od te- ga 13 iz krajevnih skupnosti in 16 iz združenega dela. Sklepčnost ni bila zagotovljena, zato seje ni bilo. Vsaj osem delegatov bi morali poklicati po telefonu, kot je bil to običaj v prejšnjem mandatu. Variantni predlog je bil, da bi vse manjkajoče de- legate pisno obvestili o sklepih in, ko bi jih ti pi- sno potrdili, bi sklepi veljali. Vendar, delegati so takšnemu korenspondenčnemu sestankovanju nasprotovali. Ce lahko mi pridemo na sejo, naj pridejo tudi ostali delegati, ki so v novem manda- tu sprejeli delegatsko dolžnost, so menili. Ker so predstavniki skupnih služb interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na vsak način hoteli izpeljati sejo, je končno posredoval družbeni pravobranilec samoupravljanja in povedal, da seja ni bila sklica- na skladno z veljavnim statutom kulturne skupno- sti. Potem so se še izvajalci odločili, da kljub sklepčnosti ne bodo razpravljali o predlaganih to- čkah dnevnega reda — med drugim o osnutku pla- na skupnosti za to srednjeročno obdobje, ker želi- jo o tem razpravljati in sklepati na skupni seji z uporabniki. Vprašanje je, zakaj zbor uporabnikov ni bil sklepčen. Nekateri menijo, da so vzrok dopusti. Vendar, v delegaciji je več ljudi in smešno je trditi, da so delegati 44 delegacij na dopustu ob istem ča- su. Drugi so menili, daje problem v prepozno po- slanem gradivu, ker ptujska pošta ne dostavlja po- šte v Halozah in Slovenskih goricah vsak dan. O seji so bili obveščeni tajniki vseh krajevnih skup- nosti, poleg vodij delegacij, sicer pa ni bilo delega- tov iz 22 krajevnih skupnosti — torej ne gre samo za haloške in slovenskogoriške krajevne skupno- sti. Ce kljub vsemu omenjena vzroka upoštevamo, je stvar zaključena, vendar bo treba počakati do septembra, ko vsaj dopustov ne bo več in bi to po- menilo, da bodo seje sklepčne. Ce pa ta dva vzroka ne držita, je jasno, da je bi- lo izražanje hotenj v krajevnih skupnostih le muha posameznikov, ki ^ih je sedaj delegatska baza — žal — postavila na laž. In, da so imeli delegati skupščine kulturne skupnosti prav, ko so trdili, da bo v 73-članskem zboru uporabnikov še težje za- gotoviti sklepčnost kot v 43-članskem. Potrebni bodo večkratni sklici ali pa vnaprejšnje mile proš- nje po telefonu, naj se delegati vendarle udeležijo seje, mile prošnje, ki so jih delavci v skupnih služ- bah že v prejšnjem mandatu ničkolikokrat izrekli. Upajmo, da ne bo tako in da bo delegatski sistam resnično deloval po zastavljenih pravilih. Posebej še zato, ker deleg i danes več nočejo pristati na nesamoupravno in nezakonito pol odločanja vse dotlej, dokler se ne utrudijo hoditi na nesklepčne seje. Sčasoma jim bo postalo tako vseeno, kot de- legatom prejšnjega mandata, ki se v verodostoj- nost pooblastil niso spuščali, kaj šele da bi prever- jali, ali se delegacije zares sestajajo. Nevenka Dobljekar snednarod^ih Takoj po končani vojni so se začele pojavljati množične mladinske delovne akcije. Pri nas imajo svoje korenine že v NOB. V porušeni domovini so se začela dela za odpravo ruševin, hkrati pa grad- nja novih za nas pomembnih objektov. Množično so začeli organizirati delovne brigade, ki so bile sestavljene večidel iz mlajših ljudi, seveda pa so v njih sodelovali tudi starejši. Prva leta po osvobodi- tvi so bile delovne brigade številne in številčno ve- like, bilo je veliko dela, bilo je veliko škode, prav to pa je bila spodbuda, da so se mladi bolj zave- stno odločali za delo v brigadah. Z mladinskimi delovnimi akcijami smo obnovili večidel porušene domovine, zgradili številne še danes pomembne objekte. Mladinske delovne akcije so postale del mladih, kajti ti so se zavedali, da hkrati z obnavlja- njem domovine delajo tudi zase, za svoj boljši ju- tri. In kako danes? Delovne akcije so postale le senca prejšnjih. V našem prepričanju ni več mnenja, da delamo za naš boljši jutri. Toda še zmeraj je tako. Mladi bri- gadirskih vrst ne zapolnimo več tako kot prej, če- prav se še zmeraj vrstijo mladinske delovne akcije republiške in zvezne. Brigade, ki prihajajo na akci- je, so velikokrat nepopolne. Kje so vzroki za to? Kot vedno so lahko le-ti ekonomske plati. Delamo raje le za denar, nič nam ni mar, da bi pomagali ti- stim, ki jim tudi denar kaj dosti ne pomaga. Sedaj iz Ptuja kreneta na akcijo dve brigadi. Prva odide na pot 20. julija na Brkine, druga se bo na akcijo odpravila 3. avgusta in sicer na Deliblat- ski pesek pri Beogradu. Akcije so doživele tudi mednarodni krst. Tako bodo ptujski mladinci odšli na mednarodno akcijo v Češkoslovaško. Za natančnejše informacije sem poprosila predstavnika za mladinsko prostovoljno delo pri Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije, ki mi je o mednarodnih akcijah povedal naslednje: »Mednarodnih delovnih akcij je to leto mno- go, odvijajo se v različnih državah in seveda v ra- zličnih mesecih. Tako so mednarodne delovne ak- cije že v teku v nekaterih državah, hkrati pa se v vzhodnih in zahodnih državah odvijajo tabori. Ti trajajo 14 dni, udeležujejo se jih mladi iz vsega sveta.« Kam oz. na katero delovno akcijo bodo krenili sedaj? »Te dni bodo mladi krenili na delovno akcijo v Češkoslovaško in sicer v slovaški del. Teh akcij se največkrat udeležijo že organizirane skupine.« Kakšna dela bodo mladi opr.ifvljali na tej akci- ji? »Opravljali bodo predvsem lažja gradbena de- la. Naj povem, da se bo akcije udeležilo 20 mladih iz vse Slovenije. Prebivali bodo v študentskih do- movih v Bratislavi.« Ptujski mladinci so morali biti v petek že v Lju- bljani, kjer so se natančneje pomenili o času odho- da, krenili pa so na pot v nedeljo. Nekaj dni pred odhodom so morali še na zdravniški pregled. Akcije vabijo, treba se je le ohrabriti in seveda prijaviti. S. M. V SOBOTO — DRUGI UDARNIŠKI DAN! Brigadirji MDB Dušan Kveder bodo letos sodelovali na Zvezni mladinski delovni akciji Deliblatski pesak. Še prej in to v soboto, 19. julija, bodo preizkusili svojo pripravljenost na deloviščih letošnje Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 86, kjer bodo so- delovali skupaj s člani Kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone. Odhod na udarniški dan bo ob 7. uri zjutraj s Trga MDB. Cirkovčani v Padovi Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc, ki jo uspešno vodi Anton Brglez, je bila od 11. do 14. julija na mednarodnem festivalu folklore v Padovi, kamor so jo povabili organizatorji. Imeli so več uspešnih nastopov v Padovi in okolici, kjer jih je ofbčinstvo navduše- no pozdravilo. Predstavili so se z devetimi plesnimi pari, muzikanti, ljudskimi pevci in z dvema kurentoma iz prosvetnega društva Alojz Arnuš Rogoznica. Cirkovški plesalci in pevci so imeli letos že čez dvajset nastopov, najbolj pa se veselijo nastopa v domačem kraju, ko bodo 31. avgusta proslavili 55-letnico uspešnega dela. ^^t ^ 4 — IZ NAŠIH KRAJEV - TEDNIK Višenj bo letos manj Prejšnji teden so v nasadu višenj na Mestnem vrhu pričeli z obi- ranjem višenj. Vodja sadjarske proizvodnje v TOZD Sadjarstvo Franc Osojnik, Stanko Plut je povedal; »V ponedeljek, 7. julija smo začeli z obiranjem višenj. Višenj je letos veliko manj, saj nas je dvakrat presenetila toča. Tako bo letošnji pridelek pribifžno za šestdeset do sedemdeset odstotkov manjši od lanskega. Zdaj je v nasadu okrog osemdeset do sto obiralcev, ki se menjavajo. Največje šolske mladine, srednješolcev je nekoliko manj, obirajo tudi cele družine in starejši ljudje. Vsi so pridni in skrbno obi- rajo, po navodilih strokovne službe Plačamo jim po kilogramih obra- nih višenj. Tisti, ki vztrajajo do konca, dobijo za kilogram 25 dinarjev, če pa prekinejo delo, plačamo za kilogram le 15 dinarjev. Obiralcev je letos veliko manj, saj jih je bilo lansko leto dvesto. Ko so višnje na- brane jih spravljene v zabojčke, odpeljemo v hladilnico Slovenija sa- dje v Bohovo. ObiraM bomo predvidoma do ponedeljka.« Najvztrajnejše obiralce smo vprašali zakaj so se odločili ža obiranje višenj ain ali so zadovoljni s plačilom. »Potrebujem denar za šolo in rad bi si tudi kaj kupil, pa sem prišel obirat višnje. Obiram jih že drugo leto. S plačilom sem zadovoljen. Verjetno bom jih obiral tudi naslednje leto.« »Odločila sem se zaradi denarja, pa tudi več nas je tu prijateljev in je prijetno. Zaslužek bi lahko bil tudi večji, saj je višenj letos manj in jih tudi manj naberemo. Moramo pa tudi zelo skrbno obirati. Delamo osem ur,malico si prinesemo sami. Ostala bom dokler bo trajalo obi- ranje.« »Potrebujem denar. Tu sem z bratrancem. Prve dni lahko poješ ve- liko višenj, nato pa se jih že naveličaš. Zabojček napolnim v eni uri, včasih več. Sem zadovoljen.« »Višnje obiram že drugo leto. Letos sva prišla oba z vnukom, da za- služiva za šolske potrebščine. Sva enako pridna, jaz ga pa spodbujam. Mislim, da je cena premajhna, kajti višnje je treba trgati, danes je že bolje, ko smo jih stresli in nato pobirali v zabojčke. V zabojčku ne sme biti listja, ne pecljev, ne smejo biti zmečkane, sicer stresejo višnje iz zabojčka in jih moramo spet pobirati. Vztrajala bova do konca, ker potrebujeva denar.« S Černezel Te dni je v nasadih višenj živahno in delavno Foto: M. Ozmec Gasilsko društvo Ormož 100-letnici naproti Sto let mineva odkar so v Ormožu ustanovili P. G. C. in postavili temelje za nadaljni razvoj gasilstva na ormoškem področju. Ta visoki ju- bilej bo GD Ormož proslavilo 22. julija 1986 skupaj s 15. dnevom »Ga- silcev« občine Ormož in Dnevom vstaje slovenskega ljudstva. Zgodovina ormoškega gasil- stva sega daleč nazaj, kar je raz- vidno iz občinske kronike in raz- nih protokolov, da je obstojala organizirana gasilska služba že pred 150 leti, kar je razvidno iz obstoječega zapisnika iz leta 1834. Ormoško gasilstvo ima za seboj celo stoletje obstoja za ča- sa Avstroogrske, stare Jugoslavi- je in po osvoboditvi trdega"', uspešnega in koristnega delova- nja v prid svojega domačega kra- ja in okolice. Ob ustanovitvi PGD Ormož leta 1886 so v vodstvo društva bi- li izvoljeni: Alojz Martinz, trgo- vec kot predsednik, Maks Bauer, gostilničar namestnik predsedni- ka, Ferdo Raušl, učiteij-tajnik društva. Ferdinand Rada, župan in posestnik-blagajnik in Filip Krajnc, kovač-orodjar, vsi iz Or- moža. Izvoljeno vodstvo je prevzelo od takratne požarne obrambe vso orodje in opremo navedeno v zapisniku z dne 13. julija 1887 in sicer: dvokolesno ročno bri- zgalno iz leta 1834 nabavljeno pri tvrtki »ELTL« zvonarju v Gradzu. Štirikolesno ročno bri- zgalno iz leta 1868 nabavljeno iz tovarne »Viljem Knast« na Du- naju. Za dovažanje. vode na po- žarišču je občina leta 1868 naba- vila dva voza s sodi. Leta 1892 je bila nabavljena druga štirikole- sna ročna brizgalna s 500 m ko- nopnenih cevi. Ker obstoječe skladišče za ga- silsko orodje in opremo ni več zadoščalo za gasilsko službo, za- to je PGD v letu 1901 začelo gra- diti novi prostoren gasilski dom in p 24. marca 1902 predalo svojemu namenu, kateremu še služi danes. Med prvo svetovno vojno PGD Ormož ni skrbelo samo za požarno varnost in gasilo poža- rov, ampak je tudi opravljalo prevoze ranjencev od železniške postaje v bolnišnico Ormož. Ob prevratu po prvi svetovni vojni leta 1918 je dobilo društvo novo upravo in večina novo članstvo, saj je mnogo članov ostalo na bojnih poljanah. Leta 1919 pa je prešlo v slo- venske roke in slovensko pove- ljevanje. Prvi načelnik leta 1918 je bil Jakob Majcen, sedlar iz Or- moža in podnačelnik Filip Hor- vat, kovaški mojster iz Ormoža. PGD Ormož je vse do leta 1926 uporabljalo za gasilske in reše- valne akcije staro orodje in opre- mo. Leta 1926 je bila nabavljena prva prevozna motorna brizgal- na firme »SMEKAL«. Pozneje je bila prodana PGD Trgovišče. Štirikolesna ročna brizgalna pa še danes obstaja pri GD Žerovin- ci. Veliko zaslug za napredek in razvoj gasilstva ter nabavo so- dobnejšega orodja in opreme v ormoškem gasilstvu imajo že po- kojni Ivan Rakuša, dimnikarski mojster iz Ormoža, član od leta 1919, Franc Robinšak, član od leta 1922, ki se je pozneje prese- lil v Maribor, vendar je PGD Or- mož ostal zvest do prerane smrti. Jakob Megla, dolgoletni tajnik društva, član od leta 1923, Dra- gan Kovačič, saniteta, član od le- ta 1919 ter Joško Babič dolgole- tni orodjar. Ob proslavi 50-letnice obstoja PGD Ormož leta 1936 je bil na- bavljen prvi gasilski avtomobil »CHEVROLET«, katerega je med okupacijo okupator odpe- ljal na Hrvaško, vendar je po za- slugi poveljnika Riharda Havla- sa po vojni najden in vrnjen dru- štvu. Društvo je pod dobrim vod- stvom hitro napredovalo kot pre- ventivno, ot>erativno in na tek- movanjih. Leta 1939 je na gasil- skem kongresu, ki je trajal od 13. do 15. avgusta na tekmovanju os- vojilo prvo mesto, za kar je pre- jelo velik srebrni pokal in 105 m tlačnih cevi. Druga svetovna vojna, kakor mnogim drugim tudi PGD Or- mož ni prinesla nič dobrega. Za- vedni Slovenci so bili izseljeni ali so izstopili iz društva. Komando nad gasilci v Ormožu je prevzel član društva od leta 1902 Alojz Saleg (Kulturbundovec). Po osvoboditvi leta 1945 je PGD Ormož kljub izpraznjene- mu gasilskemu domu spet zaži- velo, zavedni Slovenci zvesti slo- venskemu gasilstvu so se pono vno ali na novo vpisovali v red- no društveno članstvo. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da se je v ormoško društvo po vojni vpi- salo 21 članic in tako so prve ma- nifestirale ženo-gasilko v novi Jugoslaviji. Dopolnjevali so zastarelo oro- dje z novejšim, tako je bil leta 1958 nabavljen orodni voz PIO- NIR s tridelno raztegljivo lestvi- jo, razvit društveni in pionirski prapor. Leta 1974 je bil naba- vljen TAM 5500-avtocisterna, gasilski aparat S 250, 1977 kom- bibus opremljen z gasilskimi aparati. Leta 1984 nova motorna brizgalna »Rosenbauer«. Društvo je v svojih 100 letih sodelovalo na mnogih velikih in manjših požarih, tekmovanjih in proslavah v SR Sloveniji in SR Hrvaški. Ob 100-letnem jubileju šteje društvo 58 članov, 17 članic in 20 pionirjev in pionirk. Mnoge želje v stoletnem ob- stoju PGD Ormož so se izpolnile in so bile kronane z uspehi, po- plačane s priznanji in pohvala- mi, tekmovanja pa z mnogimi pokali, kateri krasijo sejno sobo. Z svoje neutrudno delo je dru- štvo prejelo več republiških gas. odlikovanj, srebrni znak OF, Pla- keto Ormoža in bronasti znak OF Ormož. Ob 100-letnici pa se vse želje kljub prizadevanju vodstva niso uresničile, končati gradnjo de- lavnice za servisiranje gasilskih aparatov, dokončati stolp za su- šenje cevi in obnoviti strope v gasilskem domu. Ob 100-letnici GD Ormož se zahvaljujemo vsem, ki so na ka- kršen koli način doprinesli del- ček k razvoju in napredku Gasil- skega društva Ormož, pedvsem pa članstvu, ki ni nikoli klonilo, temveč se vsakemu klicu s trubo, plat zvona, sireni in telefonu odzvalo bližnjemu na pomoč. Adolf Rižnar Člani GD Ormož ob svoji 75-letnici Fotor Hozyjan 18-kilogramski krap Prejšnji teden se je nasmehnila ribiška sreča Martinu Vrablu iz Budine, ki je namakal trnek z žganci v ribniku Radehova pri Lenartu. In glej ga zlomka, zataknil se je kralj med krapi, s katerim se je lep čas boril in ga z veliko težavo privlekel na suho. Tehtnica je pokazala nekaj manj kot 18 kg, kar je zares redka trofeja. Martin VrabI s ponosom drži svojo 18. kg trofejo Foto: KOSI DOBILI BODO NOVO TRŽNICO v krajevni skupnosti Ormož so letos smelo planirali, saj želijo re- šiti nekaj vitalnih problemov, med katere gotovo sodi tržnica. Zanjo so se odločili že v referendumskem programu, vključili pa so jo tudi v letošnji program. Kot je povedal tajnik Stanko Miklašič, so sredstva že zagotovili. Predvidevajo, da bodo za ureditev tržnice, na kateri bo- do postavili deset stojnic, potrebovali nekaj milijonov dinarjev.. Pričakujejo, da jo bodo uredili do krajevnega praznika v mesecu septembru. MG Foto: I. Ciani Poučno in prijetno Kljub temu, da je bila sobota delovna, se nas je zbralo za cel avtobus. Srečanje gasilk s pobratenima industrijskima društvoma Toba- čne tovarne v Zagrebu in Zagorske industrije volnenih tkanin Zabok, je organizirala Ob- činska gasilska zveza Ptuj. Program je bil pestro pripravljen in kdor je bil vsaj malo zainteresiran je odnesel s seboj ne le prijetne občutke, ki so nas obdajali med prijaznimi in gostoljubnimi gostitelji, temveč tudi poučne in koristne nasvete, ki nas bodo spremljali na poti skozi življenje. V prijetnem vzdušju smo prispeli v Zagreb, kjer smo najavili svoj prihod v Tobačni to- varni. Sprejel nas je inž. Marijan Zuljevic in bil poslej tudi naš vodič. Ker smo imeli orga- niziran ogled tovarne ob 12. uri, nam je tako preostalo še dovolj časa za ogled muzejskega prostora na Jeuitskem trgu. Z gradnjo jezuit- skega samostana so začeli v prvi polovici 17. stoletja in je trajala etapno do drugega deset- letja 18. stoletja. Ob ukinitvi jezuitskega sa- mostana leta 1773 je postala zgradba vojni objekt, kasneje je služila kot sedež raznim administrativnim ustanovam. Ante Topič Mimara je leta 1972 izbral zgradbo za hranjenje in razstave umetnih zbirk darovanih hrvaškemu narodu in jo tako preuredil v razstavni prostor. Za javnost je bila odprta 1982 z razstavo grafike Albrechta Durerja, kiparja Dušana Džamonje in retro- spektivo slikarja Otona Glihe. Sledile so veli- ke razstave — 100 let Strossmayerove galeri- je, kitajska kultura, Mimara kitajska umet- nost, 2000 let nigerijske umetnosti, srednjeve- ška umetnost Srbov, pisana beseda v Hrvat- ski in tokrat razstava iz zbirke »Memorialnog centra Josip Broz Tito«. Razstava je bila odprta od 21. marca do 21. junija 1986. Raz- stavljeni so bili arhivski dokumenti in foto- grafije, osebni predmeti tov. Tita, odlikova- nja, napisana povalja in štafete, s katerimi je predstavljen lik tovariša Tita. Raznovrstnost in širina umetniških in kul- turnih zbirk Sredozemlja, zbirka umetnosti (metal, steklo, porcelan, tekstil), staro orožje visoke in umetniške kvalitete, etnološki mate- riali, ki ' odražajo bogastvo in raznolikost ljudske umetnosti Jugoslavije, zbirka slikar- stva, ki v enkratnih primerkih starih mojstrov nudi vpogled v jugoslovansko moderno sli- karstvo, skuipturo, grafiko in naivno umet- nost ter enkratno vrednost filatelističnih in numizmatičnih zbirk. Ta kulturna in umetniška vrednost je odraz veličine osebnosti Josipa Broza Tita, katere- mu so bili ti predmeti namenjeni in podarje- ni, in njegovo željo, da bodo ostali ljudstvu, so del kulturne dediščine naših narodov in narodnosti. Po ogledu muzeja smo se odpravili proti tovarni cigaret. Sprejeli so nas prijazni vodiči in nas popeljali po proizvodnih prostorih. Objel nas je omamen, sladak vonj po tobaku in primesih, ki jih vstavljajo v cigarete. V svo- jem proizvodnem procesu uporabljajo najno- vejše stroje, uvožene iz Londona. Proizvede- jo 4000 cigaret v minuti (k temu, da je prisot- na visoka kvaliteta pa pripomore elektronska kontrola teže, kvalitete in polnjenja cigaret). Proizvajajo najkvalitetnejše filter cigarete tip- skih vrst, kot so: VIRGINIJA, BLEND, ČR- NE CIGARETE IN ORIENTAL. Drugora- zredne so: OPATIJA, FILTER 160, Drava s filtrom in brez. Vse te vrste cigaret delajo na vrhunsko priznanih strojih »HINGED«. Znanstveni dosežki na področju tobaka in s pomočjo najmodernejših strojev, strokov- njaki stremijo za tem, da izboljšajo proizvod- njo in širitev asortimana za naše potrošnike. V tovarni je zaposlenih 880 ljudi, od tega 70 % žensk. Delajo v dveh izmenah. Osebni dohodek delavca je dober, saj znaša od 75.000 din naprej. Vsa oprema je uvožena, re- promaterial pa je domač. Cigaret tudi ne iz- važajo. V tovarni so 104 člani prostovoljnega gasilskega društva. Vsak zaposleni pa je pod- porni član. Mesečno plačujejo tudi 10 din članarine. Ivo Suntešič je povedal, da je med gasil- stvom vzorno sodelovanje. Gasilstvo tudi ne pozna meja. Med društvi sodelujejo, izme- njavajo izkušnje, prijateljstvo. Pripravljajo tudi razna tekmovanja in tudi ta dan je bila ženska ekipa na tekmovanju. Zelo so zado- voljni, da je v društvu veliko mladine in stro- kovnega kadra. Kar pa je še posebno razvese- ljivo, je sodelovanje med gasilci, vodilnimi in vodstvenimi delavci. Po končanem ogledu smo se zbrali v veliki jedilnici, kjer so nam pripravili pravo gostijo. Zares, veliko prijaznosti in gostoljubnosti manjka nam Slovevencem. Pol smo nadaljevali proti Zagorski indu- striji volne in tkanin v Zaboku, kjer so nas prav tako prijazno sprejeli. Tudi tu smo si ogledali proizvodne prostore. V spominu mi je ostalo odlikovanje predsednika republike Josipa Broza Tita ob 40. obletnici ZIVT z »ORDENOM RADA SA ZLATNIM VEN- CEM.« Deležni so bili tudi nagrade občine Zabok za uspehe dosežene v preteklem letu.- Direktor kadrovske službe. Stjepan Paučnik nas je seznanilz uspehi tovarne, povedal, da uspešno premagujejo sprotne težave in da vladajo v organizaciji dobri medsebojni od- nosi, ki so tudi porok za uspešno delo. Imajo tudi svoje prostovoljno gasilsko premo. V to- varni smo videli najmodernejše stroje, pestijo pa jih težave s pomanjkanjem skladiščnih prostorov. Upajo, da bo v prihodnjem letu tudi ta problem uspešno rešen, saj bodo zgra- dili sodobne skladiščne prostore. Po obilnem kosilu, s katerim so nas tudi tu pogostili, samo se veseli in zadovoljni poslo- vili. Med potjo smo si še ogledali spomenik Matije Gubca v Stubici, do koder so nas pos- premili tudi gostitelji ZIVTa. Polni doživetij, dobre volje in novih spo- znanj smo se vračali domov. Preden pa smo se v Ptuju poslovili drug od drugega, nas je še vodja ekskurzije Ciril Murko soočil z naši- mi malimi slabostmi. Nismo vzeli 'tega kot grajo, saj vemo, da v množici petdesetih ljudi pride do malenkosti, vzeli smo jih kot poduk. Tekst in slika: Mira KARNEŽA Pri spomeniku Matije Gubca v Stubici f CDNIK - julij 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 S ptujskimi pevci na Madžarskem DRAGAN FLISAR ^11. nadaljevanje) pravijo, da kdor čaka, dočaka, fiidi nam je v petek zjutraj posi- ■glo sonce in v avtobusu ptujske- ga komunalnega podjetja, z Edi- >111 Šerugo za volanom, smo ^Ijladno z bogatim programom jostiteljev krenili v pitoreskno ^gstece ob široki Donavi, v gzentendre ali v Sv. Andrijo, kot 3 imenujejo tamkajšnji Srbi. Sonce je že prav prijetno gre- Ico smo prispeli, zato se je jružba kaj hitro porazgubila po najbližjih točilnicah, da bi se o- jvežila in odžejala s kavo, s »kaj- jijevačo« in podobnimi tekoči- nami- Na veliko jezo neke mad- žarske tovarišice, ki je bila zadol- ^giia za vodstvo in je ob precejš- nji zamudi nediplomatsko rekla, ja je lažje čuvati odprto vrečo [,olh kot skupino ptujskih fan- tov. Pa smo si le ogledali tega Sv. Andrijo, nekaj Muzejev in še več majhnih in simpatičnih lokalov v njem. Mesto s številnimi pravo- slavnimi cerkvami (menda jih je Ijar sedem) je znano po tem, da je včasih bilo srbsko, saj je po sklepu nekdanjega cesarja Leo- polda imel tukaj sedež Arsenije 111. Crnojevič, nekdanji pečki patriarh, ki je pred turškim maš- čevanjem odvedel na Ogrsko bli- zu 80.000 srbskih ubežnikov, tu- kaj skrbel zanje in jih ščitil pred madžarskimi fevdalci ter župnij- skimi oblastmi. Seveda smo za- man prisluškovali, da bi pri mi- moidočih slišali kakšno srbsko besedo. Morda poznajo srbski jezik le še starci, a ga ne govorijo več, za mlade generacije pa je srbščina že zdavnaj pozabljena preteklost. Pravijo, da se je nekaj srbskega jezika ohranilo le še v nekaterih okoliških vaseh, zlasti v Pomazu. Prepričali se o tem ni- smo, ker ni bilo časa, pa tudi v programu tega ni bilo. Po kosilu, pred katerim so naši Ptujčani zapeli nekaj pesmi kar na majhnem trgu in hipoma pri- vabili množico poslušalcev, smo si na severnem obrobju mesteca ogledali tako imenovani skan- cen, muzej na prostem. Objekti, ki so jih razmestili po širokem travniku, žal, niso iz okolice Sv. Andrije, pač pa so jih pripeljali iz predelov ob gornji Tisi. Dva iz skupine sta iz radovednosti zašla v cerkev in razočarana prišla iz nje, češ da nista našla v njej niti Boga, niti Marije. Bog se je pred nevernikoma verjetno skril, Ma- rije pa v reformatorski cerkvi običajno tako in tako ni . . . Preostali del popoldneva smo preživeli v strogem centru Bu- dimpešte in si ogledovali izložbe, ki ponujajo vedno več različnega in kakovostnega blaga. Tu in tam smo tudi kupili kakšen majhen spominček, sir ali pijačo, za kaj več pa ni bilo forintov. Po večerji smo doživeli sreča- nje, ki je po svoji pristnosti, tra- dicionalni madžarski gostoljub- nosti in iskrenosti brez sleherne- ga pretiravanja pomenilo višek sicer nadvse zanimive poučne petdnevne turneje ptujskih pev- cev. Ženski folklorni pevski zbor iz kraja Szada, kakih 20 kilome- trov severno od Budimpešte, nas je povabil na obisk. V zgodnjih večernih urah, son- ce je bilo še visoko na nebu, smo po gladki cesti drveli cilju napro- ti. Na desni strani smo kmalu za- pustili za seboj danes že po vsem svetu znani Mogyor6d s povsem novo dirkalno stezo, po kateri bo v teh dneh stekla ena izmed avto- mobilskih dirk formule I. To je sicer drag in doslej izključno ka- pitalistični šport, zato je ta dirka nekakšna organizacijska, gospo- darska in politična preizkušnja ne samo za Madžare, ampak za ves socialistični svet. Podjetni Madžari skušajo tudi pobrati del devizne smetane, ki jo prinašajo takšne prireditve in tega jim prav gotovo ne kaže zameriti. Nas- protno, želimo, da bi jim zamisel čim bolje uspela ... V osnovni šoli v Szadi nas je sprejela učiteljica Maria Szita s svojimi v bogato narodno nošo oblečenimi mladenkami v staro- sti okrog petdeset in morda celo več let, ki gojijo izključno mad- žarsko narodno pesem. Navzo- čih je bilo že tudi nekaj njihovih prikupnih potomk. V dokaj veli- ki šolski sobani s pogrnjenimi mizami so nas najprej postregle z močno žganico, potem s pristno madžasko večerjo, na koncu pa še z domačim pecivom, ki so ga pozorne gostiteljice lastnoročno pripravile. V našo čast so napol- nile z domačim vinom še sodček kakih 150 litrov in bile nemalo razočarane, ko so uvidele, da ga ne bomo mogli pospraviti. Cez čas se je začelo pravo pev- sko tekmovanje. Zapele so nam nekaj narodnih iz svojega reper- toarja. Enoglasno seveda, ker madžarska narodna pesem več- glasja ne pozna. Rujska, zdaj že mokra, grla, so jim odgovarjala večglasno. Bili smo že rahlo utrujeni, ko so nas zvabile v telovadno dvora- no, kjer je nenadoma in od ne- kod zadonel pristen madžarski čardaš. Nič ni pomagalo. Naši fantje so se sicer branili, saj no- beden ne zna čardaša, toda kdo bi se dolgo upiral gostoljubnim plesnim učiteljicam. In tako je vsaka svojega pograbila, začeli so nekoliko nerodno prestopati vsi, celo naš dirigent Franček, ki se je sicer ves čas hudo resno dr- žal, kot se dirigentu pač spodobi, je moral poskusiti, kako se pleše madžarski čardaš. Bilo je prav prisrčno in domačno in morda je ravno ta občutek domačnosti vzbudil pri ptujskih fantih rahlo domotožje. Povsem nepričakova- no je namreč privrela iz grl oto- žna pesem Kje je moj mili dom . . . Težko smo se poslovili od go- stoljubnih in prepevajočih žena iz Szade. Pospremile so nas celo do avtobusa in nam v slovo zape- le še nekaj pesmi razočarane, ker že odhajamo. Obisk v Szadi in srečanje s tamkajšnjimi pevkami in njihovo nepotvorjeno gosto- ljubnostjo je bil res enkraten do- god( , ki ga gotovo nihče izmed nas ne bo tako kmalu pozabil. (Nadaljevanje in konec sledita) Ptujski pevci vadijo madžarski čardaš Foto: M. Ozmec IZ IV3UZEJSKE pOTOTEKE Konec februarja 1986 so bila zaključena vsa restavratorska de- la na flamski tapiseriji »Odisej ponuja Polifemu pijačo«. Drago- ceno tkanino smo vrnili na njeno stalno mesto v zbirki. Že med restavriranjem smo se dogovarjali, da bi postopke dela predstavili javnosti na razstavi. Navsezadnje smo se lotili akcije ki v Sloveniji doslej še ni našla prostora v prizadevanjih za ohranjanje kulturne dediščine. Pri delu je bilo zbranih tudi veliko sodelavcev, ki so pokazali izjemno mero potrpežljivosti, njihova skrb za uspeh akci- je pa je bila neumorna. Finančna sredstva, ki jih v te namene odmer- jata občinska in republiška kulturna skupnost, niso majhna, izposta- viti pa smo želeli tudi velik posluh delavcev iz tekstilne tovarne v Majšperku, ki so nam pomagali v vseh ozirih. Vse to so bili razlogi, da smo se odločili pokazati ljubiteljem naše dejavnosti izbor iz dokumentacije, ki je nastajala med restavriranjem. Razstavi smo dali naslov »Flamska tapiserija v rokah mojstric iz Maj- šperka«. V grajski jedilnici, kjer visi restavrirana tapiserija, smo po panojih in vitrinah razmestili izbrane fotografije, nekaj poročil, bar- vne tabele, delovne skice, navitke volne in svile, orodje za delo in ra- zne tabele. Na sredo prostora smo postavili restavratorske statve, na katere smo napeli naslednjo tapiserijo iz flamske serije »Odisej reši Telemahu življenje«. Otvoritev je bila 14. aprila in je pomenila slove- sen uvod v letošnjo sezono za obiskovalce. Po krajši slovesnosti so naše štiri restavratorke sedle za statve in pokazale, kako prepletajo votek med nitmi osnove. Med obiskovalci na otvoritvi so vzbudile mnogo zanimanja. Profesorica Kovačevičeva je zbranim predstavila tehnološko plat opravljenega dela, slavnostni govornik pa je bil dr. Sergej Vrišer. Ob razstavi je izšel katalog, v katerem je prikazana fiamska tapiserija »Odisej ponuja Polifemu pijačo« v fazi regeneriranja, konserviranja in restavriranja. Marjeta Ciglenečki Na otvoritvi razstave »Flamska tapiserija v rokah mojstric iz Majšper- ka« so restavratorke sedle za statve in pokazale, kako se vpleta votek med niti osnove. Takoj se je okrog njih zbrala gruča obiskovalcev. Foto- teka kulturnozgodovinskega oddelka PMP. Foto Stanko Kosi 1986. Puščanje krvi slovenščini JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (260) Pred seboj imamo prijavo za V. kongres jugoslovanskih hema- tologov in transfuziologov. Prire- jata ga Društvo jugoslovanskih hematologov in transfuziologov ter Slovensko zdravniško dru- štvo; v pripravljalnem odboru je osemnajst zdravstvenih strokov- njakov iz Ljubljane in Maribora s predsednikom prof. dr. E. Gla- serjem in tajnikom asist. dr. D. Andoljškom. Napoved kongresnega progra- ma je glede rabe jezika na kon- gresu zelo obetavna: »jezici na- roda i narodnosti Jugoslavije«. Kako si prireditelji to širino v resnici predstavljajo in kako se trudijo za njeno uresničevanje, pa ne kaže samo njihova nepo- sredna jezikovna praksa (napo- ved programa, prijave in druge obrazce za kongeres so razposla- li samo v srbohrvaščini), temveč tudi njihovi bolj posredni namigi v navodilih za izpolnjevanje obrazcev. Tako npr. pisce refera- tov, ki bi želeli svoj nastop na kongresu podpreti s prikazova- njem diapozitivov, opozarjajo, da »svi diapozitivi moraju biti na našem jeziku« (tu imamo to- rej že ednino), v napotkih za pi- sanje povzetkov, ki jih morajo predavatelji pred kongresom po- slati tajništvu pripravljalnega od- bora, pa je za vzorec zapisano, kako neki Jože Franko (ime je najbrž izmišljeno, toda očitno gre za človeka s slovenskim ma- ternim jezikom) začenja svoj povzetek takole: »U komponent- noj terapiji .. .« Jezikovno razsodišče ježe več- krat opozarjalo na zapostavlja- nje in izrivanje slovenščine v na- ši kongresni dejavnosti takoj, ko slovenski prireditelji pomislijo na udeležence iz drugih republik ali ko celo računajo >>s interna- cionalnim učeščem«, kot piše v uradnem imenu omenjenega kongresa. Učinki našega opozar- janja niso posebno opazni. Na- vadno se še naprej uveljavljata hlapčevska miselnost in razkazo- vanje nekulture; srbohrvaščina, ki jo ob takih priložnostih sliši- mo iz slovenskih ust, je namreč pogosto polna napak. Tudi v omenjenem gradivu za kongres beremo npr. poremečaji namesto pravilnega poremečaji, pisačom mašinom nam. pisačom m., čošak nam. čošak, krajni rok nam. kraj- nji r., obaveštenje nam. obavješte- nje (celotno besedilo je napisano v ijekavščini) idr. Slišali smo, da smo v Sloveniji glede krvodajalstva (to je eno pomembnih torišč transfuziolo- gov) prav pri svetovnem vrhu. Ko bi bili na poti tja tudi glede jezikovne kulture! Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljate na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. USPEŠNA RAZSTAVNA SEZONA Pokrajinski muzei Ptuj je letošnjo razstavno po- litiko očitno zelo dobro zasnoval. V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra so lahko doslej obisko- valci videli razstavo likovnih del Dušana Kirbiša, razstavo del iz zbirke Rudija Ringbauerja, razsta- vo kipov Vladimira Gašpariča in razstavo fotogra- fij Stephana Lupina. V prostorih Pokrajinskega muzeja ie bila na ogled restavrirana flamska tapi- serija, obenem pa so si lahko obiskovalci ogledali potek restavriranja. V kratkem si bo moč ogledati v razstavnem pa- viljonu še eno izredno kakovostno razstavo. Iz Obalnih galerij Piran prihaja k r^m po Ljubljani in Celju razstava Finski plakat. Čez 100 odličnih plakatov si bo moč ogledati in škoda bi bilo zamu- diti enkratno priložnost. Finci so znani kot izredni oblikpvalci in sodijo v svetovni vrh oblikovalcev. Po tej razstavi se bo s svojimi deli predstavila sli- karka Majda Usenik in v jeseni še Tanja Smole- Cvelbar s keramiko. V muzeju predvidevajo, da bodo v poletnih mesecih uspeli organizirati tudi prodajno razstavo, kar je vsekakor pohvale vredna zamisel. Kakovost dosedanjih in predvidenih razstav za- gotovo močno odstopa od poprečja preteklih let. Brez dvoma pa je pohvalno tudi to, da se razstave vrstijo druga za arugo in privabljajo v imenitno galerijo vse več obiskovalcev. Doslej si je razstave ogledalo okrog 2000 obiskovalcev — toliko so jih zabeležili lani v celi razstavni sezoni. N. D. PRED OBJAVO ROMANA ANTONA SLODNJAKA POROJENI OBRAZ Slodnjakov zgodnji roman (2) Na prav tako zanimivo vpraša- nje, kdaj je obravnavani roman "astal, se da dokaj natančno od- govoriti. Za datiranje pred letom 1938 govori že tematsko žanrski "^oment: izmed vseh Slodnjako- ^ih romanov vsebuje edino ta av- tobiografske prvine iz mladosti. Vsi drugi obravnavajo objektivno 'iterarnozgodovinsko snov oziro- "la osebnosti: Prešerna (»Neiz- trohnjeno srce«, 1938), Levstika (»Pogine naj — pes!«, 1946) in Cankarja (»Tujec«, 1976). Toda "eko drugo zelo konkretno dej- stvo postavlja nastanek dela še °olj nazaj: Avtorje namreč že le- 1932 objavil odlomek iz konca ■■Omana, ki obravnava pohod ka- zenskega oddelka nad radgonske "Pornike in njih usmrtitev. Ta °a ekipama. '\led ekipami je DI Ptuj zasedla 1. mesto '(j drugo ekipo Ptuja, tretje mesto Ormož, četrto Ljutomer in peto Slovenska Bistrica. Med posamezniki je največ krogov nastreljal Srečko Majcenovič 180 od 200 možnih. Dru- gi Jože Pintarič 176, oba DI Ptuj, tretji Jože Magdič iz DI Ljutomer, četrti Miha Kostevc 171 in peti Franc Cetl 167, oba DI Ptuj. O poteku tekmovanja in organizaciji so se vsi pohvalno izrazili, kar bi nam bila spodbu- da za nadaljnje delo. Ob tem naj se zahvalim DO EKK Ptuj, ki nas je z razumev^injem finančno podprla. Prav tako se zahvaljujemo Rudiju Serdinšku, kot glavnemu sodniku za izvrstno opravljeno sojenje na tekmovanju. Franc Cetl, predsednik komisije za rekreacijo in šport pri DI Ptuj PRIHOD NAJAVILA LE URO PREJ Ne le svojce, ampak tudi marsikoga drugega sta v nedeljo, 6. juli- ja zvečer (uro prej sta poklicala iz Celja) presenetila s svojo vrnitvijo bistriška alpinista Milan Romih in Dani Tič, člana AO Impol !?loven- ska Bistrica, ki sta že odpotovala decembra lani v južnoameriške An- de, z zadanim drznim ciljem — osvojiti 30 šesttisočakov. Res, vseh ni- sta preplezala, za kar je bilo večinoma krivo slabo vreme, vendar je že to, kar sta uspela, rekorden uspeh, ki se lahko primerja s svetovnimi. V soboto sta poletela iz Lime proti Luxemburgu. Na srečo sta po prijateljskih zvezah dobila poceni letalske vozovnice za 500 dolarjev, saj drugače stanejo tudi do 1600 ža eno smer. Iz Luxemburga sta pot nadaljevala v Miinchen, kjer sta v nedeljo dopoldan prestopila na vlak za Ljubljano, naprej do Slovenske Bistrice pa sta se pripeljala z ^vtobusom. Lahko si mislimo, kakšen šok je bil to za domače in prijatelje, ki ju niso pričakovali zdaj, temveč nekje konec julija ali v začetku avgu- sta. No, fanta sta doma zopet po sedmih mesecih in zdaj jima lahko privoščimo počitka, potem pa nam bosta zagotovo ob diapozitivih po- vedala marsikaj zanimivega z njunega popotovanja. Tekst in foto: Samo Brbre >Iilan Romih in Dani Tič sta v Slovensko Bistrico prispela z avtobusom PLANINSKI KOTIČEK! v prejšnji številki TEDNIKA smo objavili okvi'ni program izle- tov PLANINSKEGA DRUSTVA PTUJ v juliju 1986, danes pa vam posredujemo podrobne podatke o teh izletih in o strokovnem izpo- polnjevnaju. 1. Izlet na JALOVEC (2643 m) od 18. do 20. 7. ,986 Zbor udeležencev bo 18. 7. 1986 ob 10. uri na rvtobusni postaji Ptuj. Pristop bo iz Vršiča preko Špičke, sestop pa v Zadnjo Trento (iz- vir Soče). Vrnitev v Ptuj je predvidena 20. 7. 1986 ob 23.40. Cena izle- ta je 35.000. din (prevoz in prenočišče), oprema je visokogorska, hra- na pa iz nahrbtnika ali v planinski koči. Vodji izleta sta Marjan Sok in Pavel Horvat. 2. Izlet na SREDNJO (2228 m) in VISOKO PONCO (2274 m) od 20. do 22. 7. 1986 Zbor udeležencev bo v nedeljo 20. 7. 1986 ob 6,30 uri na železni- ški postaji v Ptuju. Pristop bo iz italijanske smeri, torej preko mejnega prehoda Rateče in mimu Mangrtskih (Belopeških) jezer. Ogledali si bomo tudi planiške skakalnice poleti in dolino Tamar. Vrnitev v F^uj bo 22. 7. 1986 ob 20 uri. Cena izleta je 300. din in 7000 lir, oprema je visokogofslca^ hrana pa iz nahrbtnika ali v planinski koči. Vodji izleta sta Pavel Horvat in Tone Purg. Oba izleta je možno združiti tako, da se udeleženci izleta na Jalo- vec priključijo izletnikom na Ponce v Ratečah 20. 7. 1986 ob 12 uri. Udeleženci morajo imeti potrjene planinske izkaznice in osebne iz- kaznice. Izletniki na Ponce pa tudi veljaven potni list. Prijave vklju- čno s plačilom stroškov izleta sprejemamo v pisarni PD Ptuj ob urad- nih urah (vsak torek in petek od 16. do 18. ure, oziroma na zbornem mestu izleta. 3. Izlet na KRN (2245 m) od 20. do 22. 7. 1986 Zbor udeležencev bo v nedeljo, 20. 7. 1986 ob 4 uri zjutraj na že- lezniški postaji Ptuj. Pristop bo iz Bohinja čez Komno in Krnska jeze- ra. Vrnitev na Ptuj je predvidena 22. 7. 1986 ob 21. uri. Oprema je vi- sokogorska, hrana pa iz nahrbtnika ali v planinski koči. Prijave so možne do 18. 7. 1986 v društveni pisarni. Vodja izleta je Franc Kode- la. 4. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE vodnikov in mentorjsv Planinskega društva Ptuj od 1. do 3. 8. 1986 v KAMNIŠKIH PLANI- NAH. PD Ptuj organizira vsako leto za svoje vodnike in mentorje stro- kovno izpopolnjevanje v gorah. Letos bo to v Kamniških planinah čez njene vrhove od Logarske doline do Jezerskega. Po dogovoru na koordinacijskem odboru se bodo letošnjega izpopolnjevanja udeležili tudi vodniki in mentorji PD Majšperk in Stoperce. Turo bodo pripra- vili vodniki PD Ptuj: Franci Petrovič, Jože Danjko in Branko Kelenc. Pri strokovnem delu bodo sodelovali tudi inštruktorji PD Ptuj. Odbor za informiranje in propagando pri PD Ptuj. Uspeh ptujskih atletov in atletinj Razen uspehov Mirka Vindiša in Marije Šešerko so se na 40. re- publiškem atletskem prvenstvu za člane in članice v Postojni dobro odrezali še: Vilma Osojnik na 1500 metrov — tretje mesto z rezulta- tom 5:09,58, ženska štafeta 4 x 100 metrov — tretje mesto z rezulta- .tom 50,6, ženska štafeta 4 x 400 metrov — tretje mesto z rezultatom 4:20,51; Odon Planinšek z drugim mestom v troskoku in rezultatom 14,54 metra, Nataša Vidovič je zasedla 2. mesto v teku na 100 metrov z rezultatom 13,34, Hedvika Korošak četrto mesto s 541 centimetri. Vilma Osojnik je prvič tekmovala tudi na 10.000 m in zasedla četrto mesto, Boris Kravonja je bil v teku na 400 m šesti, na 200 m pa sedmi, Stanko Zebec — šesti na 400 m ovire ter moška štafeta 4 x 400 m — peto mesto. Za žensko štafeto so tekle Hedvika Korošak, Nataša Vidovič, Neva Nahberger in Marija Šešerko. d. I. » NK Drava nabira novih moči Pri vodstvu nogometnega kluba Drava Ptuj si prizadevajo, da bi njihov klub spet polno zaživel in si znova pridobil ugled in kvaliteto, kar je imel v preteklosti. Za uvod je vodstvo sklicalo delovni dogovor, ki bo v sredo, 23. julija ob 17. uri na stadionu Drava. Povabili so vse člane — od pionirjev do članske ekipe, saj bodo po sestanku tudi že pričeli z vadbo. Povabili so tudi vse nogometne trenerje — od pionirske do član- ske selekcije, ki bi želeli sodelovati, da se v času vadbe zglasijo na sta- dionu. Prav tako vabijo vse nadarjene nogometaše, ki doslej niso bili člani NK Drava in želijo zastopati njene barve, da se aktivno vključi- jo. Kot je povedal Janko Kosi, predsednik NK Drava, pričakujejo,, da bodo njihova prizadevanja naletela na popoln odziv pri nogomet- no nadarjenih Ptujčanih. FF TRADICIONALNI NOČNI TURNIR V JURŠINCIH športno društvo »Slovenske gorice« — Juršinci organizira v po- častitev dneva vstaje tradicionalni NOČNI TURNIR V MALEM NO- GOMETU. Turnir bo v soboto, 19. julija ob 18. uri na igrišču v Jur- šincih. Imajo 4 bogate nagrade: 120.000, — , 50.000,—, 25.000,— in 6.000 din. V nedeljo vas bo na nogometni noči zabaval ansam- bel INTERVAL. VABLJENI! Klub malega nogometa Vitomarci vabi na 4. tradicionalni NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU, ki bo v soboto, 19. julija ob 19. uri na Igrišču v Vitomarcih. NAGRADE: 1. mesto: pokal KS Vitomarci (prehodni) in 100.000 din in pokal v trajno last 2. mesto: 50.000 din in pokal v trajno last 3. mesto: 30.000 din in pokal v trajno last 4. mesto: nogometna žoga in pokal v trajno last Prijavnina turnirja znaša 6.000 din, ki jo lahko nakažete na poštno nakazni- co na naslov Ivo Čuček, Drbetinci 62255 Vitomarci. Upoštevali bomo tudi želje ekip kdaj želijo igrati samo tistih, ki bodo predhodno nakazale prijav- nino. Prav tako bomo sprejemali prijave na dan turnirja od 18. do 19. ure, ko bo žrebanje. Poskrbljeno je za: 1. prenočišče oddaljenejših ekip (vojaški kamp) 2. prehrano — jedi na žaru, vojaški pasulj 3. pijačo (tudi domače vino) 4. ozvočitev in dobro glasbo. Vse informacije dobite pri: Milan Kuri, telefon: 797-081 in Borut Planinšek, telefon 29-865 ali 302-623. 8 — ZA RAZVEDRILO 17. julij 1986 - TEDHI] fEDNIK - julij 1986 OGLASI IM OBJAVE — 9 Praznik žetve na Polenšaku Dozorela je pšenica, trudno kima klas težak. Urno sukaj srp ianjica snop pa povezuj možak. To je bil moto 23. tradicional- nega praznika žetve, ki ga je v soboto 12. in nedeljo 13. julija pripravilo Turistično društvo Po- lenšak. Dvodnevni, bogato zasta- vljeni spored, se je prizadevnim organizatorjem v celoti posrečilo izvesti le v soboto, ko so v šoli odprli razstavo kruha, pogač, nekdanje lončene kuhinjske po- sode in ročnega orodja za delo na kmetiji. Nato pa so zapeli ko- lovrati polenskih predic. Zguba- ne, utrujene roke so se tresoč lo- tile lanenega prediva, tipaje izva- bile nekaj nitk in jih nato zvile v eno samo. Polenšanarke so s tem pokazale, da nekoč zelo čislano veščino iz svojih mladih let še vedno obvladajo. Nemalo spret- nosti s hojo »s štrkolami« (hodu- ljami) so pokazali tudi vaški fan- tje. Zmagal je Albin Marin, ki se je najdlje obdržal na »visokih nogah«. Največ smeha pa je še dokaj številnim gledalcem izva- bil prleški taksi. Štirje domači »taksisti« so s »teligami« (samo- kolnico) tekmovali v hitrem in varnem prevozu potnikov nado- ločen cilj. Zmapl je Jože Kuko- vec, ki je s svojim »brzcem z re- zervo« in potnico Mimico Šegu- la »zrušil vse dosedanje hitro- stne rekorde tozadevnih taksi- stov«. Nedeljsko jutro se je zbudilo v dežju. Ves dopoldan in še popol- dan, skoraj vse do štirinajstih, ko bi se moral začeti nedeljski spo- red polenskega praznika žetve, je padal tisti sitni droban dež, ki se ti povsod zaleze pod oblačilo. Organizatorji so resno omahova- li, ali naj prireditev speljejo, ali odpovedo. A se je vreme še zad- nji čas toliko naredilo, da so lah- ko izvedli vsaj igre DELA in Kompasa, medtem ko so zaradi zmočenega polja morali odpove- dati tekmo žanic in nastop mlati- čev s cepci. V DELO-vih igrah pa sta se pomerili mešani ekipi gostov iz Veržeja in domačega Polenšaka v postavljanju sno- pov, prenašanju vode na glavi iz ene kadi prek ovir v drugo kad, v klepanju srpov (moški) in izdela- vi gibanic (ženske). Zmagala je ekipa gostov iz Veržeja. Foto in besedilo I. C. Ženske so se pomerile v izdelavi gibanic Tekmovanje v prenašanju vode v škafu na glavi Prevzem kumaric Kljub temu, da predelovalne industrije Petovia ni več v Ptuju je pridelava vrtnin še vedno zani- miva. Kmetijski zadrugi Ptuj je namreč uspelo najti drugega kupca. Eta Kamnilc bo letos prevzela skupaj z zeljem kar oko- li 2 tisoč ton vrtnin. Pred dnevi so pričeli v zadružnih enotah od- kupovati kumarice in že prvi dan so jih prevzeli osem ton. Višek odkupa konec meseca, ko priča- kujejo dnevno tudi do 25 ton ku- maric. Odkupne cene so visoke: za prvorazredne kumarice (3 do 6 centimetrov) bodo prejeli pri- delovalci 150 dinarjev, za drugo- razredne (6 do 9 centimetrov) 100 dinarjev in za tretjerazredne (9 do 12 centimetrov) pa 30 di- narjev. Predelovalna industrija potrebuje predvsem kumarice prve in druge kakovosti, pridelo- valcem pa se izplača potruditi in sproti pospraviti pridelek. Od- kup so v zadrugi organiziran ta- ko, da prevzemajo na zadružnih enotah na desnem bregu Drave, torej v Slovenji vasi, Vidmu in Halozah v torelc, četrtek in sobo- to. Na levem bregu Drave, torej na območju Ptujskega polja in Slovenskih goric pa od ponedelj- kih, sredah in petkih. JB OB 50-LETNICI GD FORMIN Novi dom in pobratenje Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Gorišnica je potekalo v nedeljo, 13. julija v Forminu veliko gasilsko slavje, na kate- rem so proslavili 50-letnico gasil- skega društva, odprli so novi — težko pričakovani dom gasilcev, poleg tega pa so se pobratili še s člani industrijskega prostovolj- ko dopoldne sprejeli okoli 50 ga- silcev in članov godbe na pihala Straža iz Huma na Sotli. Skupaj so si ogledali strojnico hidroe- lektrarne Srednja Drava II v Forminu, po kosilu pa so se ude- ležili še osrednje proslave, ki se je pričela nekaj po petnajsti uri. Goste iz sosednje Hrvatske in predsednik GD Formin Franc Sisinger, ki je prebral tudi kroni- ko društva. V imenu pokrovitelja je zbranim govoril še predsednik sveta KS Gorišnica Janez Hor- vat. O pomenu gasilstva in ne- nehnem razvoju gasilskih enot pri nas je zatem govoril podpred- sednik požarne skupnosti občine Ptuj Janez Pičerko, v imenu zve- ze gasilskih društev občine Ptuj pa predsednik Franc Simeonov. Sledil je slavnostni podpis li- stine o pobratenju med člani GD Formin in člani IDGD Straža Hum na Sotli. O pomenu pobra- tenja in sodelovanja med dru- štvom iz dveh sosednjih republik je nato v imenu gostov govoril tajnik IDGD Straža Ignac Stol- cer. Po tem, ko so predstavniki občinske gasilske zveze izročili GD Formin in dvema zaslužni- ma članoma odlikovanja gasilske zveze Slovenije, so si z gosti iz- menjali spominska darila, nato pa so svečano predali namenu novi dom gasilcev. Po krajši cen- trski vaji gasilcev pa so v kultur- nem programu nastopili člani mešanega pevskega zbora PD Ruda Sever iz Gorišnice, folklor- na skupina iz Muretinc ter tam- buraši iz Zagojič. Postrojeni uniformirani gasilci pred novim domom GD Formin. nega gasilskega društva Straža iz uniformirane člane iz dvanajstih Huma na Sotli. sosednjih gasilskih društev ter Forminski gasilci so že v nede- številne domačine je pozdravil Ptujska noč z Lepo Breno, Sladkim grehom, Šime- kom m Kometom Bistro Julija in Diskoteka Metulj pripravljata to soboto tradicionalno prireditev Ptujsko noč, ki bo potekala na stadionu NK Drava v Ptuju. Poleg prve dame ju^slovanske glasbene scene — Lepe Brene in njenega an- sambla Sladki greh bodo obiskovalce zabavali tudi člani popularne ptujske skupine Komet, povezovalec progra- ma pa bo humorist Vinko Simek — Jaka Sraufciger. Organizator oblju- blja kup presenečenj, precej lepih na- grad za občinstvo ter seveda dovolj jedače in pijače za vse, ki bodo prišli. Uspešni športniki v Rietiju v Italiji je bilo prejšnji te- den evropsko prvenstvo v jadralnem letenju. Ze drumč zapored je zmagal Jugoslovan Ivo Šimenc iz Lesc, drugi je bil Ohlmann iz ZR Nemčije, tretji pa je bi! IGOR KOLARiC. V Postojni je bilo jubilejno 40. re- publiško prvenstvo v atletiki za člane in članice. O tem poročamo na 7. stra- ni, kjer so Ptujčani dosegli več vidnih uspehov. FF Malomarnost pa takšna v Dolanah, ko zaviješ na levo ob tovarni Olga Meglič, sem opa. zil ob cesti na travniku ležati prometni znak s podstavkom. Po infor- macijah je znak podrl eden od voznikov KGP Ptuj, ko so navažali gramoz in ga pustil ležati v travi. Znak sem pobral in ga shranil prj meni doma. Zavedam se, da so vanj vložena družbena sredstva, ustvarjena s težko prisluženim denarjem delavcev, zato moramo do teh sredstev imeti tudi ustrezni odnos. Prepričan sem, da bo nekdo za opisan primer poklican na odgovornost! Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč, Bukovci 8/a S pestrostjo do uspehov Ormoški klub zdravljenih alkoholikov dela že od leta 1974 in to v okviru zdravstvenega doma, kjer se člani dobivajo enkrat tedensko, običajno ob sredah. Aktivno se v njegovo delo vključuje 28 zdravljen- cev in njihovih družinskih članov. Poleg tega, da obravnavajo problematiko članov, se poslužujejo predavanj terapevtov in z drugimi aktivnostmi bogatijo vsak dan, kar jim pomaga pri premagovanju odvisnosti. Tako se redno udeležujejo srečanj in piknikov ter krajših izletov po Sloveniji. Devetega julija so se dobili v Pacinju, kjer se je zbralo 20 zdra- vljencev in njihovih družinskih članov. Zanimivo je, da piknike pri- pravljajo člani sami in da se tudi tako bolje spoznavajo. MG Vse več tujcev na haloški planinski poti Haloška planinska pot se vse bolj uveljavlja v turistični ponudbi občine. Od začetka, od leta 1983, do danes so v planinskem društvu Ptuj prodali 2600 dnevnikov. Zaslužno značko Haloške planinske po- ti pa je doslej prejelo 400 planincev. Po »zaslugi« Občinske turistične zveze F>tuj, ki je pot uvrstila v celovito turistično ponudbo občine in Planinske zveze Slovenije, ki jo je uvrstila v program planinskih poti, je postala zanimiva tudi za tuj- ce. Tako jo je v zadnjem času prehodilo veliko Cehov in Avstrijcev. Na Haloški planinski poti je enajst postojank. Popotniki se lah- ko okrepčajo v bifeju na Borlu, v gostišču v Cirkulanah, v kmečkem turizmu Emeršič v Gradiščah in v planinskem domu na Donački gori ter od nedavnega v bifeju Tone Premužič na Dravinjskem vrhu. Pla- ninski dom in bife sta odprta le ob vikendih. MG Znak s podstavkom v travi občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-077t Leto: XXni septembra 1986 Številka: 27 VSEBINA: IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE PTUJ 230. Odredba o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj 231. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 232. Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj POPRAVKI 233. Popravek sklepa o višini cen komunalnih storitev 230. Na podlagi 7. člena odloka o organizaciji, načinu poslovanja in financiranja veterinarsko higienske službe v občini Ptuj (Ur. vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, štev. 2/83) ter 4. člena odlo- ka o Izvršnem svetu SO Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 2/74) je Izvršni svet SO Ptuj na seji dne 3/9-1986 sprejel ODREDBO o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj 1. člen Stroške neškodljivega odstranjevanja žival- skih trupel in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po na- slednjih tarifah za vsako žival: — govedo, konji 588.— din — žrebe, tele 285.—din — prašič 168.— din — prašiči v rejah nad 1000 kom 33.— din — perutnina 0,45.— din — psi 840.— din — odstranjena in prodana parkljasta žival 840.— din 2. člen Lastniki psov vodičev ter lastniki psov čuva- jev, ki dobivajo družbeno pomoč občinske skupnosti za socialno skrbstvo ali varstveni do- datek skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so ob predložitvi potrdila o naka- zilu ali fotokopije nakazila pomoči ali varstve- nega dodatka, oproščeni plačila tarife za pse. 3. člen Zavezanci poravnajo svoje obveznosti iz 1. člena te odredbe: — pri izdaji zdravstvenega spričevala od vsake živali, ki je v prometu; — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov, ko lastniki psov uveljavijo potrdila o registraciji psov; — lovske družine pri prodaji divjadi. 4. člen Tarife iz I. člena te odredbe obračunava in pobira: 1. občinski upravni organ pristojen za izdajo živinskih potnih listov za govedo, konje, žrebe- ta, teleta, prašiče in perutnino; 2. Obdravski zavod za veterinarstvo in živi- norejo Ptuj — TOZD Veterinarstvo, za pse; 3. Lovske družine občine Ptuj, za prodano parkljasto divjad. Obračunana sredstva se sproti odvajajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Ptuj, štev. 52400-630-510009. 5. člen S to odredbo neha veljati odredba o plačeva- nju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 4/83) in sprememba te odredbe (Ur. vest- nik občin Ormož in Ptuj, štev. 4/86). 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ftuj. Številka: 401-1/81 Datum: 3/9-1986 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Jože BOTOLIN I. r. 231. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstve- nem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85), V. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitar- ne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 43/85) ter. 4. člena odloka o Izvršnem svetu SO Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74) je Izvršni svet SO Ptuj na seji dne 3. sep- tembra 1986 sprejel ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERI- NARSKO SANITARNE PREGLEDE IN DO- VOLJENJA V OBČINI PTUJ 1. člen Za obvezne veterinarske sanitarne pregle- de pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede klavnih kopitarjev in parkljarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenje za promet z mlekom in mle- čnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ptuj plačujejo naslednje pristojbine: I. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju in razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpad- kov a) za kamion do 2 tone 1.679,21 b) za kamion nad 2 t ali vagon 2.868,65 c) za kamion z 1 dnevnimi piščan- ci 639,70 č) kosovne pišiljke: — za kopitarje in goveda od kom. 839,61 — za teleta od kom. 297,36 — za prašiče in drobnico od kom. 297,36 — za živo perutnino vsakih za- četih 50 kom. 342,84 — za čebeljo družino 283,37 — za meso, mast in drobovino kopitarjev, parklarjev in pe- rutnino od ^ 2,483 — za mesne izdelke, razen konzerv od kg 2,483 — za mesne izdelke MIP 1,773 — za ribe, rake, polže od kg 6,029 — za mlečne izdelke od litra ali kg 1,419 — za jajca od kom. 0,177 — za jajčne izdelke od kg 1,067 — za ostale neimenovane ži- val. proizvode in odpadke od kg 0,414 II. Veterinarsko sanitarni pre- gledi pošiljk kopitarjev in parklar- jev, ki se ženejo izven območja ob- čine -od kom 591,22 III. Veterinarsko sanitarni pregledi pri nakladanju, razklada- nju in prekladanju uvoznih in iz- voznih pošiljk živali, živalskih pro- izvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parkljarjev a) za pošiljko semena 1.063,50 b) za kosovne pošiljke 1.063,50 c) za kosovne pošiljke lovskih tu- ristov — do 20 kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi 2.483,83 — za vsakih začetnih nadalj- njih 20 kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi 426,80 d) kamion do 2 tone 2.413,86 e)kamion nad 2 t ali vagon 4.121,06 IV. Veterinarsko sanitarni pre- gledi klavnih živali a) v klavnicah — za govedo in kopitarje po kom 849,60 — za teleta in drobnico od kom 574,73 — za prašiče s trihinoskopijo od kom 612,21 — za perutnino staro do 2 mes. od kom 1,071 — za kokoši od komada 1,539 b) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za govedo in kopitarje od kom 1.182,44 — za teleta, drobnico in praši- če od kom. 944,56 c) za izdajo napotnice v hlevu z nepreverjeno ali sumljivo situa- cijo pred odpremo v klavnico STRAN 180 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 27 ' — za govedo in kopitarje od kom 1.479,80 — za teleta, drobnico in praši- če od kom. 1.182,44 — za perutnino po jati 2.364,89 V. Veterinarsko sanitarni pregle- di mesa kopitarjev, parklarjev, pe- rutnine, kuncev, divjadi, jajc, mle- 'ka in njihovih izdelkov, medu, ra- kov, školjk, polžev, žab, namenje- nih za hrano ljudi a) na kraju proizvodnje in skladiš- čenja — meso, izvzemši meso iz ^ klavnic v Ptuju od kg 1,27 — mesni izdelki od kg 1,27 — visoka divjad od kom 207,40 — divji prašiči, medved od • kom 612,21 — divji zajci od kom 37,48 — divja perjad od kom 37,48 — meso in izdelki v hladilnici Slovenja vas od kg 0,0534 — jajca od kom 0,0037 , — jajčni izdelki od kg 5,00 — mleko od litra 0,237 ^ — ostalo od kg 9,935 b) na tržnici, preden gredo v pro- met — meso od kg 16,547 — mleko od litra 17,342 — mlečni izdelki od kg ali litra 16,547 — jajca od kom 2,379 — ribe in ostalo od kg 8,290 VI. Veterinarsko sanitarni pre- gledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno do- mačo rabo — teleta, prašiči in drobnica za vsako začeto uro 2.822,96 VII. Za veterinarsko sanitarni nadzor klavne perutnine na perut, farmah, predelave divjačine, sej- mišč, dogonov, razstav in drugih javnih prireditev, v gospodarskih obratih in obratih družbene pre- hrane in kmečkega turizma za vsa- ko začeto uro porabljenega časa 2.822,96 Pristojbine za veterinarsko sanitar- ni pregled živali na sejmih se obra- čunavajo skupaj s komunalno tak- so, ki jo pobira upravljalec sejmiš- ča VIII. Dovoljenja za promet z mle- kom in mlečnimi izdelki za javno porabo — po hlevskem vzorcu 1.713,48 — po individualnem vzorcu 713,95 Pristojbino za dovoljenje pobere od proizva- jalcev organizator odkupa ob letni prijavi pro- daje. Kasnejše prijave in pristojbino sprejema med letom Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Organizator odkupa in veterinarski zavod odvedeta pristojbine na posebni račun za zati- ranje živalskih kužnih bolezni. 2. člen < V pristojbinah za veterinarsko sanitarne pre- glede iz IV. in V. točke I. člena te odredbe je zajeta tudi pristojbina za veterinarsko sanitar- ne preglede pri nakladanju, prekladanju in raz- kladanju živalskih proizvodov in surovin. Kadar doseže obračun pristojbin pri kosov- nih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu, se obračunava pristojbina za kamion- ske ali vagonske pošiljke. 3. člen Kadar živali, živalski proizvodi, živalske su- rovine ali druge pošiljke niso pripravljene za veterinarsko sanitarni pregled se zaračunava zamudnina za vsako začetno uro 2.823.— din. Za veterinarsko sanitarni pregled, ki se mora opraviti izven .delovnega časa, se pristojbina poveča za 50 %. Za redni delovni čas se šteje čas od 6,00 do 21. ure, če pa gre za DO, kjer se opravlja stalni nadzor, pa delovni čas te DO. 4. člen Poleg pristojbin iz 1. in 2. člena te odredbe se posebej plačajo stroški prevoza in vsi poseb- ni stroški v skladu z določili zakona o sploš- nem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorij- skih analiz, ki so sestavni del veterinarsko sani- tarnega pregleda. 5. člen Ne glede na določila 1. 2. in 3. člena te odredbe plača M K Perutnina Ptuj pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede in dovolje- nja v mesečnem pavšalu. Osnova za pavšal je znesek pristojbin dosežen v mesecu juniju 1986 v višini 2.743.200 din. Ta znesek se mesečno valorizira z indeksom rasti mase za OD v MK Perutnina Ptuj preteklega meseca. Ostale elemente obračunavanja in odvajanja pavšala dogovorita MK PP in izvajalec s po- sebno pogodbo. 6. člen Pristojbine po tej odredbi oziroma na osnovi pogodbe se odvajajo na poseben račun št. 52400-840-31892 Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. Posebne stroške in zamudnino si obračuna neposredno veterirtarska organizacija združe- nega dela, ki je pregled opravila pri organizaci- ji združenega dela, ki je pregled zahtevala. 7. člen S to odredbo neha veljati odredba o pristoj- binah za obvezne veterinarsko sanitarne pre- glede ter dovoljenja v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/85) in sprememba te odredbe (Ur. vestnik občin Ormož in I*tuj, št. 4/86). 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. StevilLa: 322-2/83-2 Datum: 3/9-1986 Predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Jože BOTOLIN I. r. 232 Spremembe in dopolnitve Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj Na podlagi 15. člena Zakona 6 komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS št. 8/82) in 61. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Sa- ^ moupravne komunalne skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj št. 7/84) sprejmeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skup- ščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj nslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ 1. člen V statutu Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/84) se 11. člen spremeni in glasi: Zbor uporabnikov šteje 65 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest. ^ » 2. člen ^ Člen 12. se spremeni in glasi: 4 Delegate v zbor uporabnikov komunalne skupnosti delegirajo: A. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih 5 skupnosti 30 delegatov in sicer: Zap. Organizacija združenega dela in delovna ^est'v zlfor^^" del. _uporabnikov _l_J_3 k 1. TGA Kidričevo — TOZD Tovarna glini- ce 2. TGA Kidričevo TOZD Delovna skupnost skupniti služb 3. TGA Kidričevo TOZD Proizvodnja alu- minija 4. TGA Kidričevo TOZD Vzdrževanje 5. TGA Kidričevo TOZD Promet 6. TGA Kidričevo TOZD Predelava alum. 7. TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvalitete I delegat 8. Agis TOZD Orodjarna 9. Agis TOZD Vzmetarna Formin 10. Agis TOZD Precizna mehanika 11. Agis TOZD Kovinska obdelava 12. Agis DSSS 13. Agis TOZD Avtooprema 14. Agis TOZD Servisi motornih vozil 15. Agis TOZD Velika oprema 16. Agis TOZD Vzdrževanje 17. Agis TOZD Komerciala 18. Sava Kranj TOZD Gumama Ptuj ^ 1 delegat 19. HIKO Olga Meglič Industrija hidravlične in kmetijske opreme 1 delegat 20. TAM Maribor Proizvodnja zavor Ptuj 21. TGA Gorenje TOZD Procesna oprema 1 delegat 22. ŽG DCD Ljubljana TOZD za vzdrževa- me voz Ptuj 23. ŽTO Celje TOZD za upravljanje in vzdr- ževanje ŠV in TK naprav Celje, Nadzor- ništvo prog Ptuj 24. ŽTO Maribor TOZD za promet Proger- sko Postaja Kidričevo, Ptuj," Moškanjci, Hajdina 25. 2T0 Maribor TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor, Nadzorništvo prog Ptuj 26. ŽTO Maribor TOZD za transport Poslo- vna enota Ptuj ŠT. 27 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN m 27. 2TP Maribor, Kolodvorska restavracija Ptuj 1 delegat 6. 28. EKK TOZD Mlekarna 29. EKK TOZD Tovarna močnih krmil 30. EKK TOZD Farma prašičev Draženci 31. OZVŽ TOZD Veterinarstvo 32. OZVŽ TOZD Živinoreja 33. OZVŽ Delovna skupnost skupnih služb 34. EKK TOZD Sadjarstvo Osojnik 35. EKK TOZD Ptujsko polje Dornava 36. EKK TOZD Dravsko polje Kidričevo 37. EKK Delovna skupnost skupnih služb , 38. EKK Kletarstvo Slov. gorice Haloze 39. EKK Gradbeni remont 40. EKK TOZD Trgovina 41. EKK TOZD Tehnoservis 42. EKK TOZD Haloški biser Ptuj 43. EKK TOZD Ptujske toplice I delegat 7. 44. Mesokombinat PP TOZD Mesna ind. 45. Mesokombinat PP Delovna skupnost 46. Mesokombinat PP TOZD Perutninske farme 47. Mesokombinat PP Tovarna močnih krmil 48. Mesokombinat PP TOZD Komerce 49. Mesokombinat PP TOZD Ptujska tis. 50. Mesokombinat PP TOZD Servis 1 delegat 8. 51. DES TOZD Elektro Ptuj 52. Dravske elektrarne Maribor Elektrarna Formin 53. Slovenijales LIK Savinja Celje TOZD Le- sna industrija Ptuj 54. GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj 1 delegat 9. 55. Komunalno gradb. podjetje DSSS 56. KGP TOZD Vodovod in kanalizacija 57. KGP TOZD Nizke gradi\je in hidrogra- nje 58. KGP TOZD Avtopark 59. KGP TOZD Komunalni servisi in vrtnar- stvo 60. Dimnikarsko podjetje Ptuj 61. KGP TOZD Visoke gradnje Drava 62. KGP TOZD Stanovanjski servis 63. KGP TOZD Projektainženiring Ptuj I delegat 10. 64. GIP Gradiš TOZD Gradnje Ptuj 65. Opekarna Ptuj ' 1 delegat 11. 66. IMP Ljubljana TOZD Elektrokovina Ptuj 67. Elektrokovina Maribor Proizvodnja ma- lih elektromotorjev Ptuj I delegat 12. 68. Pleskar Ptuj I delegat 13. 69. PTT Maribor TOZD Promet Ptuj 70. VGP Maribor Hidrogradnje-Mehanizaci- ja Ptuj 71. VGP Maribor TOZD Vodnogospodarska enota Drava F*tuj 72. Cestno podjetje Maribor TOZD Vzdrže- vanje Ptuj 1 delegat 14. 73. Agrotransport Ptuj 74. Certus Maribor TOZD Potniški promet Ptuj 1 delegat 15. 75. MTT TVI Majšperk 76. Planika Kranj TOZD Tovarna obutve Majšperk__1 delegat 16. 77. Labod Novo mesto TOZD Delta Ptuj 78. Labod Novo mesto Industrijska prodajal- na I delegat 17. 79. MIP TOZD Maloprodaja 80. MIP TOZD Veleprodaja 81. MIP Delovna skupnost skupnih služb 82. MIP TOZD Zaščita Kidričevo I delegat 18. 83. Emona Merkur Ptuj 84. Konus Slovenske Konjice TOZD 85. Mladinska knjiga Ljubljana knjigarna in papirnica Ptuj 86. Tobačna, tovarna Ljubljana TOZD To- bak, Prodajalna v Ptuju 87. Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Vele- prodaja, skladišče Ptuj 88. TI M A Maribor TOZD Sedež-prodajalne v občini Ptuj: ^irkulane, Formin, Gerečja vas, Kidričevo, Zagojiči, Turški vrh. Pre- hrana, Hajdoše in Kungota 89. TIMA Maribor TOZD Klas, Prodajalne v občini Ptuj: Drenovec, Polenšak 90. Košaki Maribor TOZD Maloprodaja, prodajalne v občini Ptuj: Murkova, ul., Desternik, Lovrenc na Dr. polju, Maj- šperk-Breg, Dolane, Zg. Hajdina, proda- jalna F^uj ^ 91. Kmetijski kombinat Slov. Bistrica, Proda- jalna mesa Kidričevo 92. DO Badel Zagreb TOZD Trgovina na malo, prodajalna I Ptuj 93. Varteks Varaždin, prodajalna Ptuj 94. NI K Zagreb TOZD Maloprodaja, proda- jalna Ptuj 95. Kraš Cipele Kariovac, prodajalna Ptuj 96. Borovo TOZD Maloprodaja Sava, proda- jalna Ptuj 97. Astra TOZD Maloprodaja, prodajalna Ptuj 98. Planika Kranj TOZD Trgovska mreža, prodajalna Ptuj 99. Peko Tržič TOZD Mreža, prodajalna Ptuj 100. Alpina Žiri, TOZD Prodaja, prodajalna Ptuj 101. Agrariacoop Zagreb TOZD Robni pro- met, prodajalna ftuj 1 delegat 19. 102. Intes Maribor TOZD Pekarna Vinko Reš Ptuj 103. Intes Maribor TOZD Mlin, delovna eno- ta mlin Ptuj 104. Semenarna Ljubljana Selekcija Ptuj 105. Koteks Tobus odkupna postaja F>tuj 106. Surovina Maribor, odkupna postaja Ptuj 107. Hmezad Žalec, odkupna postaja Markov- ci 108. TIMA Košaki Maribor, Hladilnica Slove- nja vas 109. KIK Vinojug, Djervdjelija, bife 11 Ptuj 110. Ghetaldus Zagreb, TOZD Optični servis Maribor, prodajalna Ptuj 111. Birostroj Maribor, Servis Ptuj 112. Brivsko frizersko podjetje Maribor, Briv- nica in česalnica Kidričevo 113. Kemična čistilnica Maribor, poslovalnica Ptuj 114. Loterijski zavod Ljubljana, zastopstvo Ptuj 1 delegat 20. 115. LIK Savinja'Celje TOZD Trgovina les Ptuj 116. Metalna Ljubljana prodajno skladišče Ptuj 117. Elektrotehna Ljubljana prodajalna Ptuj 118. Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na drobno Maribor, bencinski servisi: Potr- čeva, Ormoška, Trg svobode, Podlehnik I, Podlehnik II, Hajdoše 119. Petrol Ljubljana, poslovna enota Mari- bor, skladišče Ptuj 120. Petrol Ljubljana TOZD Motel Podlehnik 121. SOZD MERX, Avtotehnika Celje, proda- jalna Ptuj 1 delegat 21. 122. Osnovna šola Franc Osojnik 123. Osnovna šola Bratje Reš Desternik 124. Osnovna šola dr Franja Žgeča Dornava 125. Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica 126. Osnovna šola Juršinci 127. Osnovna šola Bratov Strafela Markovci 128. Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj 129. Osnovna šola Olga Meglič Ptuj 130. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj 131. Vzgojno varstvena organizacija Miran Sa- gadin Ptuj 132. Osnovna šola Ivan Spolenak Ptuj 133. Osnovna šola Cirkovce 134. Osnovna šola Hajdina 135. Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo 136. Osnovna šola Majšperk ' 137. Osnovna šola Martin Korez Podlehnik 138. Osnovna šola Videm pri Ptuju 139. Osnovna šola Leskovec 140. Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane 1 delegat STRAN 182 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 27 22. 141. SŠC Dušan Kveder, Ptuj TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča Ptuj 142. SSC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družboslovna »n ekonomska šola in nara- voslovna matematična šola Jože Lacko Ptuj 143. SŠC Dušana Kvedra Ptuj DSSS 144. SŠC Dušana Kvedra Ptuj, dijaki srednjih šol 145. SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Dom učencev ♦ 146. Glasbena šola Karol Pahor Ptuj 147. Delavska univerza Ptuj 1 delegat 23. 148. Radio Tednik Ptuj 149. Pokrajinski muzej Ptuj 150. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj 151. Zgodovinski arhiv Ptuj 152. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj 153. ČGP Večer, podružnica Ptuj 154. ČGP Delo Ljubljana, dopisništvo Ptuj 155. ČZP Kmečki glas, dopisništvo Ptuj 156. Mestni kino Ptuj 1 delegat 24. 157. Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Bolnica 158. Zdravstveni center Ptuj TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj 159. Zdravstveni center Ptuj—Ormož TOZD Zobozdravstvena služba F*tuj 160. Zdravstveni center Ptuj —Ormož DSSS 161. Združene lekarne Ptuj 162. Železniški zdravstveni dom Maribor, Že- lezniška ambulanta Ptuj 1 delegat 25. 163. Center za socialno delo Ptuj 164. Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava 165. Dom upokojencev Ptuj —Muretinci 166. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Higiensko epodemiološki oddelek TE Ptuj 1 delegat 26. 167. Kmetijska zadruga Ptuj 168. Kmetijska zadruga Lovrenc na Dr. polju 169. Mesokombinat PP TOK Kooperacija Hajdina 170. GG Maribor TOK za kooperacijo gozdar- stva Ptuj 1 delegat 27. 171. Obrtno nabavno prodajna zadruga Pano- rama Ptuj 172. Čevljarska delavnica in krpalnica Kidri- čevo 173. Obrtniki občine Ptuj z delavci, zaposleni- mi pri obrtnikih 174. Gospodinjske pomočnice in gospodarski pomočniki , 1 delegat 28. 175. Skupščina občine Ptuj — Delovna skup- nost upravnih organov občine Ptuj 176. Delavci, zaposleni v krajevnih skupnostih 177. Delovna skupnost skupnih služb KS Ptuj 178. Javno pravobranilstvo Ptuj 179. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj 180. Služba družbenega knjigovodstva po- družnica Ptuj 181. Postaja milice Ptuj 182. Občinski sodnik za prekrške 1 delegat 29. 183. KB Maribor, poslovna enota Ptuj • 184. Jugobanka Ljubljana, filiala Maribor, ek- spozitura Ptuj 185. Temeljno sodišče Maribor, enota v Ptuju 186. Temeljno javno tožilstvo Maribor, enota v Ptuju 187. Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj 188. Občinska zdravstvena skupnost Ptuj 189. Skupne službe SIS družbenih dejavnosti 190. Skupne službe SIS materialne proizvod- nje 191. Skupnost za zaposlovanje Maribor, enota Ptuj 192. OK ZKS Ptuj 193. OK SZDL Ptuj 194. OS ZSS Ptuj 195. OK ZSMS Ptuj 196. Občinska organizacija RK Ptuj 197. AMD Ptuj 198. ZŠAM Ptuj • 199. Občinska zveza DPM Ptuj 200. Zveza lovskih družin Ptuj 201. Ribiška družina Ptuj 202. Društvo upokojencev Ptuj 203. Zveza gasilskih društev Ptuj 204. Odvetniki in pri njih zaposleni delavci 205. Zveza telesno kulturnih organizacij Ptuj 206. Aeroklub Ptuj 1 delegat 30. 207. Garnizon Dušana Kvedra Ptuj ] 208. Občinski štab TO Ptuj 1 delegat B. Delovni ljudje in občani preko svetov krajevnih skupnosti 35 de- legatov in sicer tako, da ima vsaka krajevna skupnost v občini Ptuj po enega delegata. 3. člen Člen 13. se spremeni in glasi: Delegate v zbor izvajalcev komunalne skupnosti delegirajo: 1. KGP Ptuj — delovna skupnost skupnih služb 1 delegat 2. KGP Ptuj — TOZD Komunalni servisi Ptuj 1 delegat 3. KGP Ptuj — TOZD Vodovod in kanalizacija 1 delegat 4. KGP Ptuj — TOZD Stanovanjski servis Ptuj 1 delegat 5. KGP Ptuj — TOZD Projekta inženiring Ptuj 1 delegat 6. KGP Ptuj — TOZD Avtopark Ptuj 1 delegat 7. KGP Ptuj — TOZD Nizke gradnje in hidrogradnje 1 delegat 8. Dimnikarsko podjetje Ptuj 1 delegat 9. DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj 1 delegat 10. Podjetje za PTT Promet Maribor — TOZD za PTT Promet Ptuj 1 delegat 11. Emona KK Ptuj — TOZD Ptujske toplice in TGA »Boris Kidrič« Kidričevo — delovna skupnost skupnih služb 1 delegat 4. člen V 27. členu se točka 5 črta. 5. člen Člen 32. preneha veljati 6. člen , Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptuj, dne 30. julija 1986 Predsednik skupščine Anton Žagar 1. r. 233. V sklepu o višini cen komunalnih storitev (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 26-228/86) je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajemo POPRAVEK V 2. členu pod A. Voda se drugi odstavek pravilno glasi: »Ob ceni vode pod 1. se doda 10,00 din in pod 2'. 17,00 din zagotavljanje sredstev za obveznosti iz naslova varovanja vodnih virov in kontrolo kvalitete vo- de.« Predsednik DS TOZD Vodovod in kanalizacija Milan Kralj 1. r. Predsednik DS TOZD Komunalni servisi Miro Brlek 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.