Želja se jim je izpolnila
Napisal Marijan
^l olnce se je nagibalo za milost božjo in rdeči ^ vap njegovi žarki so zlalili obrastle vrhove, ki J ¦ ^     obdajajo našo dolino. Lahni oblački so pla-
^ ir S>? va'' P° nel3u 'n tuc" on' s0 se navze" od * t ^fj mogočriega solnca one čudovite lepote, ki t jj*«*f vzrados(uje človeku oko in srce. Vse je ka-¦ jPk zalo, da bode jutri lep praznik. in da se bo ^hg^g procesija vršila dostojno in sijajno, kakor **w9S««^  že dolgo ne .. .
Bilo je namreč dan pred praznikom sv. Rešnjega Telesa. Že nekaj let sem je bilo vreme vedno mižavo, da se procesija ni mogla pomikati pod milim nebom, skozi veličastno božjo naravo, kjer šumijo žita in kjer se škrjanček dviga proti nebu, hvaleč svojega Go-spoda ... In Ijudje so bili v resnici zadovoljni, srečni. Možki so vozili vitke mlaje iz gozda ter jih po-stavljali ob cesti, ženske pa so plele vence. da bi ž njimi okrasile okna in kapclice. Po vsej vasi je vla-dalo neko sveto navdušenje, in roke vseh so se gibale v čast božjo.
Pelanka je sedela sama na pragu pred hišo. Težko ji je bilo pri srcu. Gledala je po vasi pridne Ijudi in zdajpazdaj se ji je izvil iz prsi otožen vzdih.
,Kaj premišljaš, kaj?" jo je ogovorila soseda Još-kovka, ki je hoteia iti ravno po vodo, ter jo vzbudila
—   85   —
iz tihih misli, .FAli nisi dobila zadnjič pisma s Hrva-škega? Kdaj pritie domov, kaj pravi?"
nnRavno premišljam. Vsi smo tako zapuščeni, ko ga ni. Slabo piše. Prišel bi bil že zdavnaj, že za sv. Florijana, če bi bilo šlo vse po sreči. A trgovec, pri katerem so delali, je priSel na kant, in najbrž bo vse izgubljeno. Vendar pravi, da pride mogoče že drugi teden . .. Ah, saj pravim! Taki križi . . . Mala dva nimata nič obleke; jaz uboga reva jima pa nimam za kaj kupiti.""
,Kaj hočemo, no! Pomagaj si, jaz ti ne morem, kako bi ti rada.1*
Joškovka je odšla dalje po vodo, in Pelanka je ostala zopet sama zatopljena v misli tihe in otožne . . .
Ni bilo dolgo potcm, ko sta prisopla domov njena otroka, sedemletna Anica in devetletni Lojzek. Prinesla sla iz gozda svežega zelenja in pestrih cvetlic, rdečih, modrih in belih, da bi okrasila za jutrišnji dan vse zunanje prostore hiše. Lojzek je bil objokan, a Anica žalostna. Položila sta zelenje in cvetlice na prag poleg matere.
„1, kaj vaina je vendar, draga otroka", ogovori ju mamica, oda sta tako otožna?"
o.Kaj bi ne bil, ko nimam lepih čeveljcev in ne čednih hlač. da bi mogel iti jutri za procesijo! Vsi bodo šli, vsi učenci, a jaz naj grem bos? Revni smo, in pomagati si ne moremo.""
nZ menoj je ravno taka, mamica! Ah, kako rada bi šla, da bi posipala pred dobrim Bogom iz košarice pisano cvetje. Pa mi ni dano ... A šla bom vseeno. Malnarjevo Minko bom prosila, naj mi posodi kako obleko. Ona jih ima tako več, saj so bogati... Morda se me usmili, če ji vse razložim ..."
BOtročiča moja", povzela je zopet mamica, Bmolili bodcmo doma. Procesija se bo pomikala tako mimo našc hiše, in vsegamogočni Bog bo čul našo prošnjo..."
Spet je začel Lojzek: .In to me še najbolj ža-losti, ko mi je Županov Tinče očital danes. ko smo nabirali v gozdu zelenje: haha, — je dejal — ti ne moreš iti za procesijo, ker nimaš obleke. Bos si tudi. Ali te ni sram, še za procesijo ne boš šel... In glejte,
-   86   —
mamica, to me žalosli Kaj morem za to, če smo revtii. Njim se dobro godi, Boga naj zahvalijo, in zato lahko tako govori. A pri nas je drugače..."
Vsi so umolknili. Mater je zelo bolelo, da ne more ustreči dobrima otrokoma, ki jih je Ijubila z vso Ijubeznijo svoje duše ...
Solnce se je bilo skrilo popolnoma, in zdajpa-zdaj je zavela lahka sapica skozi vas. Ob cesli so stali v dolgi vrsti zeleni mlaji, tako da je bila vaška cesla podobna mestnemu drevoredu. Ob nekaterih oknih so bili že spleteni nekaleri venci, vanje vpleteni so bili pa delKeči evetovi . . . Vse je bilo tako praznično; vse je komaj čakalo prihodnjega dne . ..
Pelanovi so odšli v sobo, ko so odvečerjali, so odmolili, in dan je bil pri kraju. Olroka sta odSla kmalu spat, mati pa je posedela Se nekoliko zunaj na pragu. Mrak je bil nastal in zvezde so se prikazovale na nebu in vedno več jih je bilo... Lepi dan je preminil v lepo noL . . .
II.
Pelanka dolgo ni mogla zaspati. Skrbelo jo je, kaj bode vendar z možem, ali se kaj kmalu vrne ali ne. Po glavi so ji rojile razne misli: Če ne dobi de-narja, tudi domov ne bo mogel. Pošiljati bi mu morala še sama. Kje naj vzame? Izposojevati si. . . Kdo naj posodi?... Pač, Ijudje ga imajo radi, in dobilo bi se, če bi bilo ravno treba   . .
V takih nemirnih mislih je šla spat. Poprej je pa še poprosila Boga, da bi se izšlo.vse po sreči.
Bilo je nekako po polnoči, ko narahlo nekdo potrka. Prestrašila se je skoro, a vendar se je ojuna-čila tolika,  da je stopila k oknu  in vprašala,  kdo je.
,Odpri!" se je začul zunaj moški glas. Bil je Pelan, ki se je vrnil s Hrvaškega. Spoznaja ga je, jn težek kamen se ji je odvalil od srca. ,,Samo da je doma, naj bo že tako ali tako", si je mislila.
Tekla jc k vežnim vralom ter mu odprla. ,Sama sveta nebesa so te dala! Kako je to, da si že prišel? Nadejali  smo se te pač,  toda  drugi   teden.   kakor si
—   87   —
pisal", je hitela. ,Skrbi so me mučile, grozne skrbi, in v stiskah smo bili velikih. Kako je to vendar, da si prišel danes?"
,Mislili smo, da bomo dobili denar šele prihodnji teden, a sreča je hotela drugače. Čakali smo brez dela (am lačni in žejni. pa usmiliti se nas ni hotel nihče. Nekega dne se je bil pa gospodar kar nenadoma odpeljal, ne da bi komu črhnil besedico o svoji po(i... In tako smo živeli dolgo zapuščeni od vseh v veliki šumi. daleč od rojstnega kraja . . .'*"
Umolknil je nekoliko, a kmalu zopet nadaljeval: ,,Mislim, da ga je pekla vest, kajti čez tri dni se je vrnil. Izposodil si je bil nekod nekaj tisočakov, da nas je izplačal. Mogoče, da jih je dobil tudi pri kakih sorodnikih. Dobili smo sicer vsak nekoliko manj. kakor bi imeli dobiti, a boljše je kot nič. Odpravili smo se potem takoj v domovino. In sedaj sem tu, Bogu bodi hvala!'"
nPrav je, no) Bog nas ni zapustiJ", pristavila je ona. .Menda si lačen: kdo bi tudi ne bil od tako dol-gega pota? Moram iti, da (i kaj pripravim." OdSla je k ognjiSCu, kjer je bilo še nek3J žerjavice.
Otroka, ki ju je objemal že precej časa sladki sen, sta se tudi začela gibali in zdajpazdaj je odprl kateri njiju oči. Preobračala sta se po postelji, a vzbudil ju je popolnoma šele oče sam, ko se jirna je približal s svojo žuljavo desnico.
»Poglejta, otroka!" je govoril, ,,jaz sem ata. — Angelčka moja, žc dolgo vaju nisem videl. Celo leto skoro  sem  bil daleč  od vaju  in zdaj  sem se vrnil."
Nemo sta gledala Anica in Lojzek in si mela trudne oči. Ko sta dodobra izpregJedala, planila sta po koncu in se ovila dobremu očetu okrog vratu, vesela, da ga po dolgem zopet vidita.
,Hej, očka, komaj sem vas čakal!"
,Jaz tudi!""
Veselje je vladalo v borni hiši, in precej časa ]'e preteklo, da so se vlegli zopet k počitku.
—   88   —
Lojzek in Anica sta se vzbudila že zgodaj. Pred očmi jima je bila takoj procesija, ko sta bila še v po-stelji. Hm. in onadva se je ne moreta udeležiti!..
Očka so ju hoteli pa zelo presenetiti. Zaradi tega so jima res nekaj napravili, kar jima je gotovo še zdaj v spominu.
Mamica so bili povedali očetu, kako vedno mi-slita na procesijo. A ker nimata obleke, ju to zelo žalosti. .Anica je celo dejala, da si jo izposodi."
„„L], ne bode si je treba ne". so rekli očka in potegnili so z omare velik zavitek, v kalerem sta bili dve obleki, ena za Lojzka, druga za Anico. Lojzkovo so položili na vzglavje,   Aničino pa v vznožje.
Ko je Lojzek zjutraj prvi odprl oči, je debelo gledal, ko je videl ob sebi nekaj temnega. Potipal je, pogledal natančneje, in kako se je začudil, ko je iz-poznal, da je to nova obleka.
Precej je podrezal Anico: nHej, Anica, Miklavž je nosil nocoj!"
Tudi Anica je bila vesela, ko je videla, da je tudi njej prinesel Miklavž.
Očka pa so se na (ihem smejali . . .
In prašam vas, mladi bralci, kdo je bil pri pro-cesiji bolj srečen kakor Pelanov Lojzek in Anica?
Ko je Lojzka videl tisti Županov Tinač. ki ga je bil tako vjezil prejSnji dan, se mu je kar nos pobesil, tako ga je bilo sram . . .