2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. septembra 2011  Leto XXI, št. 36 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 8. septembra 2011 Porabje, 8. septembra 2011 PESTER PROGRAM NA VAŠKEM DNEVU V SAKALOVCIH STR. 2 BOŽJA PAUT K LURDSKI MARIJI STR. 4 Ó SPET V ŠOLO! Prvega septembra so se odprla tudi vrata porabskih narodnostnih šol; dolge, lepe počitnice so tako preteklost. Na t. i. svečanih odprtjih novega šolskega leta sta se ravnateljici dvojezičnih šol, gornjeseniške in števanovske, lahko pohvalili z večjim številom učencev, kot jih je bilo v preteklem šolskem letu. Na Gornjem Seniku so bogatejši za 4 učence, z 59 so prišli do številke 63, izmed teh je 8 prvošolcev. Tu se prav tako zavedajo, da je za dvojezični pouk potrebno imeti dvojezične učitelje, zato nekateri, ki to še niso, pridno obiskujejo tečaj slovenščine. V števanovski šoli pa skoraj lahko govorimo o svojevrstni »baby boom« situaciji, saj so s skromnih 29 učencev v preteklem letu število zvišali kar na 44, izmed teh je 10 prvošolcev. In od kod naenkrat vsi ti učenci? Iz Monoštra in okolice. Starši so presodili, da majhna šola lahko njihovim otrokom nudi več kot velika šola s številčno močnimi razredi. Vse to je za ohranitev šole gotovo izrednega pomena, saj če ni učencev, se šola zapre. Učenci torej so. Toda – ne govorimo tudi tu o dvojezični šoli?? O dvojezičnosti, ki mora biti močna in strokovno dodelana v porabskem modelu prav na razredni stopnji? In – kakšna bo števanovska dvojezičnost, če sta obe razredni učiteljici madžarsko enojezični??? To me bo v tem letu posebej zanimalo, pa verjetno ne samo mene. Kadrovska problematika porabskih narodnostnih šol je torej zelo pereča, še bolj pa bo v prihodnosti. Že nekaj let se v delo porabskih narodnostnih vrtcev uspešno vključujejo vzgojiteljice asistentke iz Slovenije; glede na povedano o kadrovski podhranjenosti šol je zdaj pravi čas, da nekaj ukrenemo tudi v zvezi s strokovno pomočjo v šolah – recimo kakšen učitelj asistent za slovenski jezik – in dvojezični učitelj razrednega pouka, mogoče za začetek študent, ki bi v Porabju opravljal študijsko prakso… Če nočemo, da bi dvojezičnost prodajali zgolj kot frazo na papirju… V Združenem VIZ v Monoštru je za eno leto imenovana nova ravnateljica, �va Balogh, dosedanja pedagoška vodja gimnazije. V slavnostnem nagovoru ob začetku šolskega leta je poudarila pomen učenja na splošno, posebej pa pomembnost učenja tujih jezikov, matematike in informatike. O tem, da so tako v osnovni šoli kot v gimnaziji tudi številni učenci pri slovenskem narodnostnem pouku, pa niti črke… Vsem želim uspešen začetek šolskega leta in še bolj uspešno nadaljevanje. VALERIJA PERGER V Števanovcih imajo v tem šolskem letu 10 prvošolcev Tudi gornjeseniška šola je odprla vrata Pester program na vaškem dnevu v Sakalovcih Poletje je bilo v Porabju tudi čas vaških dnevov. Na teh prireditvah imajo občani vsake skupnosti možnost za druženje, skupno zabavo. V Sakalovcih so lokalna samouprava, slovenska in romska manjšinska samouprava priredile vaški dan v nedeljo, 28. avgusta. Prireditvi, na kateri so se lahko odlično zabavali tako otroci kot odrasli, je bilo naklonjeno tudi vreme. Prog-rami so se sicer začeli že en dan prej, ko je nogometna ekipa Sakalovci – sedaj že v drugi županijski nogometni ligi – gostila in se je pomerila z ekipo iz Nagyrákosa. Kot ponavadi, je bilo tudi sedaj veliko obiskovalcev, navijačev na tekmi, in sakalovska ekipa ni razočarala domačinov, saj je zmagala s 6:2. Po tekmi se je začela veselica, na kateri so se vaščani lahko zabavali do zgodnjega jutra. V nedeljo se je program vaškega dneva začel s slavnostno mašo, ki jo je daroval domači župnik Tibor Tóth. Prireditve so se udeležili tudi začasna odpravnica poslov na Generalnem konzulatu RS v Monoštru Angelina Trajkovski, član Železnožupanijske skupščine Endre Kovács, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, župana z Dolnjega in Gornjega Senika Zsolt Monek in Gábor Ropoš ter notarka Monika Škaper Sukič. Po maši je vaščane in goste pozdravil sakalovski župan Tamás Császár. Njegovemu govoru je sledil slavnostni podpis listine o sodelovanju med gasilskimi društvi Sakalovci, Grad in Trdkova, ki že vrsto let sodelujejo. Sakalovski gasilci se že dogovarjajo s svojimi slovenskimi kolegi za strokovna izpopolnjevanja, saj bi se radi naučili bolj sodobne metode in tehnike. Kulturni program vaškega dneva se je začel ob 14. uri, na katerem so navzoče zabavale številne slovenske in madžarske skupine. Oder je najprej zavzela otroška folklorna skupina ZSM Sakalovci. Poleg njih so še nastopili Ansambel Lacija Korpiča, plesna skupina žensk iz Slovenske vesi, Folklorna skupina ZSM Sakalovci, ki jih je občinstvo gledalo oz. poslušalo z velikim navdušenjem. Med nastopajočimi pa sta bila zelo priljubljena tudi slovenski pevec Franc Gorza in glasbena skupina Sonček iz puconske šole, ki ju je občinstvo težko pustilo z odra, zato sta po koncu prog-rama še oba zapela oz. zaigrala nekaj pesmi. Organizatorji so poskrbeli tudi za zabavo otrok, ki sta jih razveselila napihljiv grad in tobogan. Zelo jih je navdušila tudi vožnja s kočijo. Daljša vrsta pa je bila zmeraj tudi pri vretenu, kjer so s pomočjo prekmurskega lončarja Štefana Zelka pripravljali razne lončene izdelke. Med deklicami je bilo zelo priljubljeno pletenje zapestnic, kar je bilo všeč ne samo malčkom, ampak tudi malo starejšim. Po koncu kulturnega programa se je začela veselica, na kateri je za dobro voljo skrbel József Scholcz. Vmes pa so še najbolj zainteresirani lahko preizkusili svoje pevske sposobnosti s karaokami. Nikoletta Vajda Nagy Na vaškem dnevu so gasilska društva iz Sakalovcev, Grada in Trdkove podpisale listino o sodelovanju Na popoldanskem kulturnem programu je med drugim nastopil tudi ansambel Lacija Korpiča NA ZEMLJEVIDU EVROPE: LENDAVA - SVETOVNA PRESTOLNICA BOGRAČA V petek, 26. avgusta, je Lendava postala svetovna prestolnica bograča. Razglasitve se je poleg številnih obiskovalcev in gostov, tudi iz Madžarske in Hrvaške, udeležil predsednik države dr. Danilo Türk, ki je pred štirimi leti dal pobudo za svetovno prestolnico, ko je obiskal študentsko prireditev Bogračfest. Po tem ko sta z županom Antonom Balažkom na mestni hiši odkrila spominsko tablo, ko so se oglasili bobni in je zadonel strel iz možnarja, je predsednik povedal, da gre tudi za dejanje ponosa na tradicijo in kulturo teh krajev in kulturo celotne Slovenije. Obenem gre po njegovih besedah tudi za izraz povezovanja kultur in narodov tega območja ter povezovanja s celotnim svetom. Poudaril je: »Lendava ima izjemno pomembno in perspektivno lokacijo na zemljevidu Evrope. Leži na slovenskem ozemlju blizu Hrvaške, Madžarske in Avstrije in že opravlja pomembno povezovalno funkcijo kot križišče poti in stičišče kultur.« Predsednik je opozoril, da smo pogosto preveč zazrti vase, premalo ambiciozni, premalo odprti v svet in nenazadnje tudi premalo ponosni na to, kar že imamo. Zato je lahko razglasitev Lendave za svetovno prestolnico bograča opomin, da lahko storimo več pri povezovanju našega izročila z našo prihodnostjo ter pri povezovanju našega prostora s sosedi in celotnim svetom. Slednje ni nikakršno pretiravanje, saj je župan Anton Balažek v uvodnem nagovoru povedal, da so dobili čestitke Slovenije, sosednjih držav in z različnih koncev sveta, denimo Clevelanda v Združenih državah Amerike in Tokia in tudi iz Bruslja. Razglasitev za svetovno prestolnico bograča pomeni uvod v praznovanje 820-letnice mesta Lendava prihodnje leto, je dejal župan Balažek in poudaril, da je kuhanje bograča dogodek, »ob katerem se družimo in zabavamo, je tisto, kar vrača nasmeh na lica. Ohranjali bomo to njegovo poslanstvo in ga razvijali kot gospodarski projekt.« Predsednik Slovenije Danilo Türk se je na prvem mestu vpisal v knjigo svetovne prestolnice bograča. Pri tem uvodnem dogodku v poznejše dogajanje je bila tudi pred kratkim izbrana grofica bograča Magdalena Rudaš ter častna grofica in grof Marija in Ludvik Király. Bogračfesta dan po razglasitvi se je udeležilo 72 ekip. Najbolj slasten bograč je pripravila, tako so ocenili, ekipa Term Lendava, izjemno drugo mesto si je prikuhala ekipa TV oddaje Mostovi – Hidak in tretje ekipa Eko-parka. Slovenija ima eno prestolnico, kar svetovno, več. Ni nepomembno, da je ta prestolnica v sorazmerno majhnem obmejnem mestu Lendava; mestu, ki je zadnje desetletje močno spremenilo podobo, in kar je še pomembneje, vsebino v gospdarskem in družbenem razvoju. Če bodo složni vsi, ki so sodelovali pri uresničitvi projekta svetovna prestolnica bograča še naprej, potlej tudi rezultati ne bodo izostali. Nemara bi s tem dejanjem lahko bila Lendava za zgled še komu v Sloveniji, kjer je bolj pomembna barva kot rezultat, povsem v nasprotju z rekom, da ni važno kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. E. Ružič Po tem, ko sta z županom Antonom Balažkom na mestni hiši odkrila trijezično spominsko tablo svetovne prestolnice bograča, je množico zbranih v središču Lendave nagovoril predsednik Slovenije Danilo Türk. Zlati Švajc – edelvajs 4. Po potaj »nemškoga Švajca« Švajcarska devojka, Jungfrau je kak mati, štera svojomi deteti mlejko dava. Vodé, štere tečejo doj z etoga bregá, so »mati« čüdovitnim slapovom (vízesések), štere najdemo v dolini Lauterbrunnen. Pri Trümmelbachi leko z liftom pridemo nut v želaudec bregá, gde začne nagla voda vö s kamla tečti. Na etaj »stubaj« najdemo deset slapov, v šteraj 20 gezero litrov vodé na sekundo prejktečé. Gda je človek pri najvišišom slapi nutri v bregej, brodi, ka glüpi grata, tak krepek glas má voda. Če pa štoj šké kejpe réditi, si more dobro zmisliti, ka leko objektivge brž mokri gratajo. Gda se pomalek spiščavamo doj po stubaj, nag-la voda samo tak brčí gnauk z lejve, gnauk s prave strani. Biu je 1. avgust, kak povejdano, državni svetek v Švajci. Gda smo večer prišli v svoj hotel, je že cejla mala ves z zastalami gorokinčana bila. Svetili so svoj rosag, pa smo brž razmili, zakoj je Švajc tak bogati grato. Tisti potnicke, šteri so nej mog-li prešteti cenik, so nej znali, ka eške za navadno vodau tö trbej plačati. Za liter prausne vodé s ceví je prosila kelnarca (štera je ovak z Erdeljskoga prišla) skoro 1.200 forintov. (Švajcarska pripovejst pravi: Baug je stvauro Švajc pa pito Švajcara, ka eške nüca v etoj lejpoj krajini. Švajcar je proso edno kravo. Gda go je dogiu, je dau Baugi posanco toploga mlejka. Baugi se je mlejko povidlo, pa proso eške edno posanco. Na konci pa je mogo Švajcari plačati 2 rappena, filejra.) Na tisti den so v cejlom rosagi veselice z ognjemetom (tűzijáték) pa igranjom držali. V našoj vesnici pa sta gorstaupila erična pojba Florian pa Seppli, šteriva sta na ednom televizijskom programi najbauk-šiva »jodlara« gratala. Lüšniva sta bila, vekši je sejdo pa na fude igro, menjši pa je tak jodli spejvo, ka je lüstvo nej moglo enjati ploskanje. Drügi den zrankma nas je paut oprvin pelala v Altdorf, šteri je center kantona (krajine) Uri. V etom varaši je živo erični Vilhelm Tell, šteroga eške mlajši na Vogrskom dobro poznajo. Srejdi Altdorfa stogi kip batrivnoga djagra, šteri se je vüpo z lokom (íjjal) na djabko na glavej svojoga siná strejlati. Grato je simbol svobode Švajcarov. Sploj pri nemškoj grajnci je kanton Schaffhausen. Po svejti ga najbole poznajo po slapi na reki Rajni, za šteroga pravijo, ka je najlepši v Europi. Sploj je ovaški, kak šteroga smo vidli preminauči den v Trümmelbachi. Vodé je tü tö zavolé, samo ka je reka dosta bole šurka. Na srejdi stogi edna veuka skala, kamen, do šteroga se leko pride z malimi čanaklinami. Če se stoj bogí vodé pa ne vej plavati, aj se raj ne pela, ka reka fejst »ziba«. Na kamni srejdi njé pa se človek počüti, kak liki bi biu na otoki (sziget) srejdi vihéra, ka je voda tak glasna. Če na gnauk dosta turistov pride, se trbej malo stiskavati na vauski stubaj. Paut nas je pelala v najvekši varaš v Švajci, v Zürich, gde živé skoro 400 gezero lüdi. Pa nej samo rojeni Švajcarge, ka smo na glavnom panaufi na pamet vzeli veuki plakat, na šterom so črne čizme stapale na njinoj redečoj zastali s križom. Napisano je bilau: »stavite prihajanje tihinski delavcov«, postavila ga je nacionalistična stranka. Istina, ka v Švajci želej delati vsikdar več pa več tihincov, šteri škejo dobro slüžiti pa baukše živeti. Od panaufa se leko dale šeta prauti centri varaša, med pot-jauv je dosta parkov. Vsikšo leto majo v Zürichi muzični fes-tival, tistoga ipa pride v mesto več deset gezero lüdi pa se trbej fejst stiskavati. Dosta mladi po parkaj tö spi. Zürich je glavni finančni pa trgovski center Švajca, trnok krepka je industrija tö. Na sövernom tali varaša je najvekšo letališče (reptér) v rosagi, od kec se leko leti na vsej 5 kontinentov. Njegva borza (tőzsde) je štrta najvekša na svejti, dosta veuki bank má svoj center v mesti. Kak v Berni tak v Zürichi tö, na glavnoj poštiji prauti varaš-komi törmi visijo na bejdvej stranaj zastale vsej kantonov. Stare pa lejpe iže stogijo na vsikšom kiklej, po vauski ulicaj pridemo do reke Limmat, štera nej daleč od tistec v Züriško jezero tečé. Nad varašom kralüjejo törmi katedrale, na šteroj od zvüna najdemo tüdi kip krala Karela Velikoga, šteri je pred gezero lejtami dau tam postaviti prvo cerkev. Pri ednoj iži vidimo kip pisa, šteri má na šinjeki remen s cvökami. Tau je spomin na ednoga župana, šteri je dau dosta pisauv bujti zavolo njini betegov. Vsikši šesti Švajcar živé v Zürichi, na leto pa pride tá več milijonov turistov. V varaši je živo par mejsecov Lenin v emigraciji, depa Thomas Mann pa Albert Einstein sta tö tam svoj dom mela za en cajt. Eden od veuki vörski reformatorov, Ulrich Zwingli, je ranč tak tam predgo. Na nemškom tali Švajca je lejpo jezero, takzvani Vierwaldstättersee, ka znamenüje, ka leži pri srečanji štiri kantonov. Staro je več kak 12 gezero lejt, gnesneden je erično turistično mesto. Naša skupina se je iz vesnice Vitznau pelala s šiftom prauti malomi varaši Luzern. Šift je biu takši, ka so leko bole tehnično najgir lidgé vidli, kak njegov motor funkcionéra. Ta ladja se po jezeri pela že od leta 1928, tak je najstarejši šift na etoj vodej. Tisti den je vse puni biu z lidami, šteri so sejdli ali stali pri grajki pa se edno vöro dobro čütili v ladnom vötri. Mali varaš Luzern nam je leko eške posaba pri srci, ka je pobrateno mesto (testvérváros) od Monoštra. Gda se popotnik s šiftom pripela tá, že od daleč vidi leseni maust z viskim törmom. Tau je takzvana »Kapellbrücke«, šteri je najstarejši s strejov pokriti leseni maust na svejti. Leta 1993 je dojzgoro, depa so meli vse plane, pa so ga leko na nauvo zozidali. Z maustom so inda branili varaš, gda se pa pod njegvov strejov šetamo, vidimo vrkaj na leseni tablaj lejpe malane kejpe o zgodovini varaša. Na véčer smo v hoteli že bole čedni bili, pa je niške nej prau-sno vodau proso. Raj smo koštavali švajcarski merlot pa domanje pivo pa brodili, ka nas na taljanskom tali Švajca eške čaka. -dm- Na »jezeri štiri kantonov« pelajo stari šifti Simbol Luzerna je dugi leseni maust s törmom Finančni center Švajca je Zürich OD SLOVENIJE… Iz Sakalauvec v Lurd (1) BOŽJA PAUT K LURDSKI MARIJI Sakalovski vernicke so se od 21. do 26. augustuša podali na božo paut v najvekšo prauškarsko središče v Evropi, v Lurd, stero leži na Francuzkom med plaminami Pirenejov. Te varaš, steri ma kauli 16 gezero lidi, vsakšo leto gorazišče več kak 6 milijaunov prauškarov iz cejloga svejta. Na našom autobusi, steroga je do Lurda čakalo skurok dvejgezero kilomejterov, so bili zvün vernikov iz Porabja (Sakalovci, Gorenji Senik, Varaš, Črejtnik) ešče dvornicke iz Szigetvára. Šest mladi pojbov je pripelo njini župnik. Z nami so bili trgé župniki, naš domanji župnik gospaud Tibor, župnik iz Homokkomároma gospaud Imre pa župnik iz Szigetvára gospaud Dezső. Vsevküper nas je bilau 47. Prauško, za stero so se ništrni že lani zgučali, gda so bili vküper v Međugorji, je organizirala Ester Kovač s pomočjauv Kolombusz Toursa iz Miskolca. Prva kak bi se prauškarge podali na tau dugo paut, smo se srečali v sakalauvski kapejli, gde smo z domanjimi lidami vred pri svetoj meši prosili B. D. Marijo, naj nam pomaga, da bi srečno prišli ta pa nazaj. Naša paut je nas prvi den pelala prejk Slovenije do Talanjskoga. Zato ka smo vedli, kelko kilomejterov je pred nami, smo se rejsan samo te stavili, gda je trno potrejbno bilau. »Živlenje« na autobusi je nej léko bilau, dapa pomagale so molitve pa svete pesmi, ka smo ležej vözdržali. Dokeč smo večer prišli do prvoga hotela, gde smo spali, smo zmolili več raužni vejncov pa litanij. V hoteli v varaši Savona sta nam trno dobro spadnila topel tuš pa naučni počitek. Drugi zranek smo šli na paut z vüpanjom, ka nas večer že pri lurdski Mariji najde. Do podneva, do dvej vöre je vse šlau kak prvi den, molili smo, eni smo malo drejmali ali se samo pogučavali. Kauli pau dvej smo gnauk samo čüli, ka je nika počilo. Najprva smo mislili, ka smo defekt dobili, dapa gda je šofer pogledno bus, je včasin pravo, ka je vekša baja. Ešče sreča, ka smo leko prišli do najbližjoga varaša, do Arlesa. Tü so nas dojdjali pa autobus odpelali v serviz. Tak smo računali, ka za dvej, tri vöre mo šli tadale. Te vöre prausnoga časa smo ništrni vöponücali, ka smo si poglednili anfiteater iz rimski cajtov, staupili smo v eno cerkev, si kaj pogeli pa spili. Drugi so počivali v lejpom parki, se pogučavali, molili. Dapa ta molitev je zdaj nej hasnila, prauti večeri smo zvedli, ka busa tisti den ne morejo popraviti. Bijo je tau vogrski bus Ikarus, za steroga so na Francuzkom nej meli rezervne dele (alkatrész), zato je tau trbelo dati pripelati z Vogrskoga. Te smo že vedli, ka s tejm busom nemo šli do Lurda. Najvekša baja je bila, ka v tom varaši nin nej bilau praznoga, prostoga autobusa. Probali smo prejk turistične pisarne, pri privatnikaj, naša sopotnica Valika Rogan je ešče brata prosila, naj iz Budimpešte pozové na ambasado v Pariž, dapa uni so tö nej mogli pomagati, ka skurok vsikši na dopusti bijo. Večer nas je najšo pod zvejzdnatim nebaum, na konci so nam ešče policaji tö pomagali, ka smo prišli do hotela, v sterom nam je naš vodnik (njegva je agencija Kolombusz Tours) gorvzejo sobe, ka bi si leko spočinauli. Pa kak mali je svejt! Na stumbaj hotela smo srečali mlade koroške Slovence, steri so se vračali s svetovnoga mladinskoga srečanja v Madridi. Dapa mi smo po dugom dnevi samo tau gledali, ka bi čimprva prišli v postelo. Vüpali smo, ka gda se drugi zranek zbidimo, organizatorge pauti najdejo rešitev, ka pridemo do našoga cilja. Do Lurda smo že samo kakšni 500 km meli. Blajžena Devica Marija je nej zavrgla naše prošnje, drugi zranek smo zvedli, da je avtobus iz Lurda že na pauti, kauli dvej vöre de že tü. V hoteli so tö trno dobri pa prijazni bili z nami, dali so nam edno dvorano (terem), gde smo leko svoje stvari dolaspakivali. V tej dvorani smo meli potejn sveto mešo, stero sta slüžila gospauda Tibor pa Imre za bolnike pa za tau, ka bi do konca naše pauti vse v redi šlau. Čas je brž odišo pa smo gnauk samo tau vpamet vzeli, ka je francoski autobus že prišo. Spakirali smo se, sedli na bus in smo se že pelali prauti Lurdi. Bus je bijo trno udoben (kényelmes) pa (h)laden, tak je za en čas velka tijoča gratala. Vsi smo spali kak angeldje. Po par vör vožnje smo prišli v Lurd, vöra je bila kauli pau desete, iz busa smo vidli naučno procesijo s svejčami, v steroj je šlau večgezero lidi. Ziskali smo svoj hotel, brž pogeli večerjo, se spakirali v sobe, pa smo že šli do jame (vot-line), gde se je dekličini Bernadett leta 1858 osemnajsetkrat skazala Marija. Do votline pa kipa (szobor) smo nej mogli, ka je bilau tam prevnaugo lidi, bila je meša v talanjskom geziki. V mirni, topli nauči smo pozabili vse težkauče, štere smo preživeli po pauti, in mislili na tau, ka nas je njena milost dun pripelala do našoga cilja. (se nadaljuje) M. Sukič Obisk nemške kanclerke Slovenijo je pred dnevi obiskala nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je z gostiteljem, premierom Borutom Pahorjem, pogovarjala predvsem o reševanju dolžniških težav v območju evra, tesnejšem povezovanju članic evrske skupine ter o poglabljanju dvostranskih odnosov. Sklenila sta tudi deklaracijo o poglobljenem sodelovanju. Merklova se je srečala še s predsednikom republike Danilom Türkom in predsednikom opozicijske SDS Janezom Janšo, ogledala pa si je tudi Ljubljano in se srečala z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Kot je po srečanju z Merklovo dejal premier Borut Pahor, si želi, da bi državi vzpostavili poseben odnos, Merklova pa je Slovenijo označila za verodostojno evropsko partnerico. Deklaracija, ki jo je Pahor označil kot sporočilo za delo v prihodnje, predvideva poglabljanje medsebojnih odnosov na političnem, znanstvenem in gospodarskem področju. Obe državi želita tako s tesnim usklajevanjem v EU prispevati h krepitvi politične in gospodarske enotnosti Evrope, stabilnosti območja evra in trdnejši povezanosti članic EU. Nemčija je za Slovenijo ključna država tako politično kot gospodarsko. Slovenija z Nemčijo ustvari okoli petino zunanje trgovine. Lani je blagovna menjava znašala približno 3,6 milijarde evrov v vsako smer. Gantar odstopil, izvoljen Germič Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v skladu z napovedjo odstopil s funkcije. Poslanec stranke Zares je svoj odstop napovedal že 11. julija, saj je njegova stranka konec junija zapustila koalicijo in prekinila koalicijsko pogodbo, zato je bilo po njegovem mnenju verodostojno, da tudi sam odstopi s funkcije. Za novega predsednika državnega zbora je bil izvoljen poslanec LDS-a Ljubo Germič. 47 prauškarov se je podalo na dugo paut k lurdski Mariji AnfiteatervvarašiArles Počivali smo v lejpom parki na srejdi varaša Sto dela, tisti ne obogati … DO MADŽARSKE Zdaj, gda se že s kombajni ženja, je žetva že pozablena, dapa tau je nej vsigdar tak bilau. Gda so z rokauv želi, so po žetvi še mejsec dni ali dva mlatili, zato ka tak dugo je odo kauli mašin po vesi, dočas je zgotauvo. Tašoga reda je lüstvo odlo za mašinom pa so eden drügomi pomagali. Gnesden pride kombajn pa tau velko delo kak žetvo, tak mlatidev eden človek taobredi. Kak mlatidev, tak tej mašini, stere so s traktori vlačili kaulak po vesi, so se že pozabili pa taminauli. Že samo ednoga mamo vejndrik v cejlom Porabji, šteri v Števanovci pri Peterni v škednji stoji. Kak je taprišo, zaka tam stoji, od tauga je mena Peterna Mariška (Zankócs Józsefné) pripovejdala. - Tetica Mariška, zaka ste si vi tistoga reda tak zmislili, ka küpite te mašin? »Zatau smo si tak zbrodili, ka smo žetvo meli pa etak nam je te nej trbelo več kednauv čakati na mašin. Gda je lagvo vrejmen bilau, te so se stogauvge napili, ka smo potistin sišiti mogli. Ranč tak se je zrnje tö sišiti moglo, če snaupke nej bilau süjo. Zavolo tauga sta te gnauk naš pa Kmetin Pišti v Lenti šla, pa sta ga küpla.« - Gda ste še nej meli svojga mašina, te kak dugo trbelo čakati, dočas ste na red prišli? »Bilau je tak, ka cejlak do septembra smo mogli čakati, dočas smo na red prišli. Dostakrat je tak prišo do nas, ka prvin kaulak po Verici pa po Andovcaj odo, pa samo potistim je prišo k nam. Tisti mašin pa tau cejlo delo je še zadruga mejla prejk. Dočas je staug samo tak stau, mi smo ga pa pokrivali, zato ka je veter ponjavo vsigdar dolaodneso. Dosta smo trpeli, dočas smo nej zmlatili.« - Že dočas je dosta dela bilau, ka so snaupki v staug prišli. »Buma tak je, vse smo z rokauv delali pa s kravami smo domau zvozili. Včasin smo dva dni vozili dočas smo 150-160 kupeu pa križov domau zvozili.« - Kak so zvali delavce, šteri so želi? »Bijo je kosac, šteri je žeu, potistim je üšo brač, šteri je v pargiške brau, speno je na zemlej pa je na pauvrst djau. Za pauvrstznjakom je pa üšo vezač, šteri je vezo. Ka je kaj vlatovdje taostalo, tisto so pa te mlajši vküpbrali, zato ka so starci na tau fejst aklavi bili. Snaupke, gda so je zvezali, te so je tak njali cejli den, aj senajo, pa samo na večer so je vküpnosili pa v križe sklali.« - Kak so se križi delali? »Najprvin je bijo školnik, potejm so stené klali tak na križ, najvrkar je pa pop bijo, tisti je cejlo vse dolapokrijo. Ovas, šteri je mali, tistoga so pa v košarice sklali. Če so tau steli, aj brž posene pšenica ali žito, te so taše štüke naredli. Tašoga reda so sedem snopov gorpostavili, ausmoga pa tak prejk na vlatovgé.« - Pri žetvi je lüstvo tü pomagalo eden drügoma? »Pomagali so, dapa nej tak kak te, gda so mlatili, zato ka gda je žetva bejla, te je vsakši svojo žeu, vsakši je na tejm bijo, aj kak najprvin leko žetvo obredi.« - Kak dugo je snaupke v križi bilau? »En keden, paudrugi keden, dočas je nej posenilo. Nej je vseedno bilau tau tü nej, kakšo je vrejmen bilau. Če süjo bilau, te prvin, če nej, te duža. Gda smo domau zvozili, smo staug naprajli, potistim smo pa že samo čakali, aj pride mašin mlatit.« - Dosta lüstva trbelo pri mlatidvi? „Vejš, ka trbelo, dvajsti pa tak smo šegau meli vküp-zvati. Štiri, pet je bilau, steri so samo slamo nosili, dva sta na oslici bila, eden ka töratja noso, eden plejve, te s stauga trbelo goralüčati snaupke, eden rezo, eden polago, pa te še tisti, šteri so žakle nosili. Tau bi že zdaj nej mogo vküpsprajti, zato ka nega lüstvo v vesi. Te so še eden drügoma šli, zato ka vsakši je nüco pomauč pa delavce, da je mlato. Komaj smo čakali, aj pride mašin mlatit, pa ranč tak smo čakali, aj se že gnauk dojde. Zato ka tau zato mantranje bilau, cejli den v praja biti.« - Gda ste vi mlatili s svojim mašinom? »Mi smo že te začnili s tejm svojim mlatiti, gda je še zadruga mejla tau prejk, etak nam nej trbelo čakati. Pa še dugo lejt potistim, ka je zadruga že ejnjala, mi smo še s tejm mlatili. Sin Pišti je tau prejk emo, pri nas, doma pa še tam kaulak sausadom je tü on mlato. Samo te smo ejnjali, gda so že z kombajni začnili žeti. Te smo mi že tü tak bili, koma bi se mantrali, če nej mujs. Vejš, ka dja teba povejm, trno dosta, strašno dosta smo delali, pa itak smo nej obogatili. Gda sem dja sé prišla, sem v dvajstom lejti bila pa sem robila kak govedo. Vejndrik zato še zdaj vejm kositi pa vse pokosim, ka trbej kauli kuče.« - Še gnauk bi telko več nej delali? »Čöješ, dja bi še mejla volo delati, sploj pa te, če bi nej sama bejla. Dja brezi dela ne morem ostati, vsigdar nika moram delati, ovak bi betežna bila.« - Te njive, ka ste ji delali, zdaj prazne stojijo? »Človeka vse srce boli, gda vidi, ka na njivi trava raste. 18 plügov smo meli, ka smo delali, zdaj pa vse samo tak stoji. Ne vejm, ka bi starci prajli, če zdaj tak nazaj prišli. Gda tak po brejgi tagledam, vsigdar mi na misli pride, kak lejpe so bile njive, gda je veter fudo pa sejanje je tašo bilau kak maurdje.« K. Holec Vlada je sprejela osnutek šolskega zakona Vlada je prejšnjo sredo razpravljala o konceptu javne vzgoje in sprejela osnutek zakona o šolstvu. Koncept, ki zaenkrat še ni javen, je pripravilo šolsko ministrstvo pod vodstvom državne sekretarke Rózse Hoffmann. Po informacijah nekaterih časopisov naj bi se po novem konceptu uvedla celodnevna šola, ki naj bi bila v nižjih razredih obvezna, učenci višjih razredov bi se zanjo lahko prosto odločili. Dvignili bi tudi obvezno število delovnih ur učiteljev in poostrili pogoje za delovanje višjih razredov na šolah. Veliko ponarejenih bankovcev Madžarska je v mednarodni primerjavi na zelo slabem mestu, kar se tiče ponarejenih bankovcev. Na milijon bankovcev se najde na Madžarskem 26 ponarejenih. Ta številka je v Romuniji 3, na Češkem 8, na Poljskem 17. Po mnenju logističnega direktorja Madžarske narodne banke tradicionalne UV-naprave več ne zadostujejo pri ugotavljanju ponaredkov, kajti ponarejevalci delajo z novo tehniko. Madžarska narodna banka tudi finančno podpira nabavo najnovejših UV-AC naprav, zasebnim malim trgovinam zagotavlja 20 tisoč forintov, da si zagotovijo moderne naprave. Blagoslovitev križa na Götzevi pristavi V organizaciji Državne slovenske samouprave bo 9. septebra ob 16. uri slavnostna sveta maša na Götzevi pristavi na Dolnjem Seniku (ob slabem vremenu v gornjeseniški cerkvi), ki jo bo daroval domači župnik Tibor Tóth. Blagoslovil se bo tudi družinski spomenik družine Götz, ki ga je dal obnoviti njihov sorodnik iz Budimpešte. Državna slovenska samouprava je dala postaviti informacijsko tablo, kajti na tej pristavi so se dobivali učenci iz bližnjih šol v 50-ih in 60-ih letih ob Dnevu ptic in dreves. Peterna Mariška pred starim mašinom (mlatilnico) Avgust Pavel – od Cankove do Sombotela »Vörni sin dvej narodov”, Avgust Pavel se je naraudo 28. avgusta leta 1886 na prek-murskoj Cankovi. En den pred 125. oblejtnico njegvoga rojstva je Kulturno drüštvo Avgust Pavel z ete prekmurske vési k sebi pozvalo svoje prijatelsko slovensko drüštvo iz Sombotela, štero je ime ranč tak po eričnom čednjaki dobilo. Na Cankovi so sombotelske Slovence lepau gorprijali župan občine Drago Vogrinčič, predsednica Turističnoga drüštva Hilda Vogrinčič, predsednik Kulturnoga drüštva Branko Pintarič pa škonik slovenskoga gezika Janko Durič. Sombotelske Slovence so cejli den sprevajali po bregaj pa dolaj Prekmurja. Zrankoma so se leko küpile znamke (bélyegek) s kejpom Avgusta Pavla, štere je dau za oblejtnico nadruknivati mladi filatelist z Böltinec Boris Filipić. Zvün znamke so leko najgir lidgé dobili kobert s pesmov prekmurskoga polihistra v bejdvej gezikaj, na cankovskoj pošti pa so eške svetešnji štempli tö gordjali. Gospaud Filipić je že več znamk vödau s kejpami erični prekmurski lidi (Ivan Jerič, Vilko Novak ptt.), za osem lejt, do staute oblejtnice prikapčenja Prek-murja k matičnomi narodi, pa šké napraviti znamke o vsej važni lidaj v krajini, na priliko o Jožefi Borovnjaki ali Mikloši Küzmiči. Sombotelski Slovenci so edno gospau z Budimpešte, žlato Avgusta Pavla, odpelali v Korovce, gde so se uni narodili pa so steli gorziskati rojstno ižo pa grob stari starišov na cintori. Po tistom so se napautili v vesnico Pertoča, štera je pred dvöma lejtoma erična gratala. Leta 1963 so cerkev svete Helene povekšali, samo se je vörnikom prazna vidla. Zatok so prosili patra Marka Rupnika, aj napravi veuki mozaik v cerkvi. Gospaud Rupnik so že več takši kejpov iz mali farbasti kamlov napravili v Romi, Fatimi pa Lurdi. V Sloveniji gnes od pertočkoga samo eden vekši njegvi mozaik geste, v Kopri. Na veukom mozaiki v Pertoči vidimo na srejdi čaren križ, šteri je križ naši grejov pa ga nosi Sin Boži. S prave strani ga gleda Blajžena Devica Marija, z lejve pa patronuškinja cerkve sveta Helena. Una je bila tista casarica, štera je na bregej Kalvarija v Jeružalemi najšla križ Jezoša Kristoša. (Tak so znali, šteri je pravi, ka je tisti lejs ozdravo betežno žensko, gda se ga je teknila.) Nad veukim križom kralüje Odrešenik v nebesaj pa nas spomina na goristanenje. Velki mozaik je pater Rupnik s svojimi štirinajsetimi delavci leta 2009 postavo v štiri dnevaj, je pa dosta domanji vörnikov pomagalo s penezami, so nam eške povödali župnik Jože Vinkovič, šteri so Sombotelčanom cerkev lepau nutpokazali. Gospaud Janko Durič pa je pripovejdo, kak je pejški odo več kak 300 kilomejtarov od mozaika do mozaika, s Pertoče v Koper. Paut nas je dale pelala prauti vesi Sotina, gde se zdigava najvišiši brejg v Prekmurji (418 m). Vrkaj stogi deset metrov viski leseni törem pa geste edna meteorološka postaja (állomás) tö, gde Krajinski park Goričko méri vrejmen. Tau so nam samo povödali, gor pa smo nej mogli, ka je poštija tak kriva pa vauska bila, ka smo nej mogli z busom cujpriti. Zatok smo se raj odpelali k Serdiškomi bregej, šteri je samo dva mejtera menjši od Sotinskoga. Pejška paut do »Rdečoga brega« je v ici malo žmetna bila, depa se je od vrkaj sploj lepau vidlo cejlo Goričko, pa lejpi tali Avstrije, Hrvaške pa Madžarske. Nej daleč, pri vesnici Nuskova leko žédni lidgé najdejo edno vretino z mineralnov vodauv. V etoj vodej je dosta železa pa domanji pravijo, ka je najbauk-ša voda v cejloj Sloveniji. Pa eške puno plina (gáz) gé, zavolo toga má mehurčke (buborék). Tisti dén je na Goričkom sploj vrauče bilau, zatok so Sombotelčarge dosta vodé spili, kakšo koli farbo, žma pa sago je mejla. Po dobrom obödi se je začno uradni program srečanja. Oblacke so se že zberali, so na nas z néba čemerno gledali. Župan Drago Vogrinčič pa etnologinja Marija Kozar Mukič sta v spomin na veukoga cankovsko-sombotelskoga čednjaka položila venca pri kipi Avgusta Pavla (na šteroga so za oblejtnico napisali nauvi napis). Do Vile Vogler na drügoj strani poštije pa so mogli navzauči že leteti, zavolo deža. Na odprejtje potujoče razstave je dosta domanji lidi tö prišlo. Z veselim srcom so poslüšali, kak je Andi Sobočan igro prek-murske pa vogrske pesmi na cimbale. (Un je učenec eričnoga cimbalista Miška Baranje). Po pozdravni rečaj župana je sodelavec Pokrajinskoga muzeja Murska Sobota Feri Küzmič gučo od toga, kak je Avgust Pavel začno pesmi pisati v maternoj prekmurskoj rejči. Doktorsko disertacijo je ranč tak o guči svoje rojstne vesi napiso, pa pravijo, ka je dela slovenskoga pisatela Ivana Cankara un najlepše na tihinsko (vogrsko) rejč dojobrno. Začno je vödavati revijo Vasi Szemle, pa je dosta pisem napiso slovenskim čednjakom na drügoj strani grajnce. Slovensko korespondenco, pisma, štere je daubo Avgust Pavel, je v svojom diplomskom deli nutpokazala Mateja Žižek. Na odprejtji je svojo delo na kratko predstavila: največ pisem je daubo Pavel od Vilka Novaka pa Franceta Steleta, so pa ma dosta pisali drügi vönavčeni lidgé s Slovenskoga tö. (H)či prekmurskoga čednjaka Judita Pavel je v svojom guči povödala, kak je Avgust Pavel v srci vsikdar Cankovčan austo. S svojov držinov je dosta odo prejk k »Babici«, svojoj materi, štera ne počiva v cankovskoj zemlej. Avgust Pavel je sto, ka bi v rojstnoj vesi pokopani biu, depa se ma je tau zavolo betega nej prišikalo. Med tejm, ka so gospa Judita pripovejdali o spominaj na svojoga očo, sta pesmi Pavla (dojobrnjene na slovensko rejč) štela Branko Pintarič in Janko Durič. Lejpi večer se je končo z glasom cimbal. Po večerdji pa spejvanji s fudami so se sombotelski Slovenci v kmičnoj nauči napautili nazaj na Vogrsko. Drügo leto čakajo svoje cankovske padaše v najvekši varaš Železne županije, ka bi gordržali tradicijo, štera živé že več kak deset lejt. -dm- Za mozaik v Pertoči so dosta zlata tö ponücali Na otvoritvi z lejve: Branko Pintarič, Feri Küzmič, Judita Pavel, Marija Kozar pa Drago Vogrinčič Sombotelski Slovenci pri nuskovskoj vretini MRAVLAK LEJKI Kartanje Pismo iz Sobote V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Ne poznam ednoga človeka, s sterim sam poznani, ka bi nej vedo kartati. Leko je tau šnops, poker, preferans, remi ali pa čaren Peter, kakoli. Zato pa v krčmej dostakrat šnops karte vküper ličimo. Tau je bauk- še gé, kak pa politiko tirati pa svajo iskati, steri se bole v politične probleme razmej. Na, vej pri kartaj tö leko svaja vövdari, depa mi ne kartamo za pejneze pa dun svaja neje žmetna svaja. Znauva je bijo sobotni večer. Te mam šegau staupiti v krčmau pa tam kartati. Na, nej ranč vsikšo soboto, depa dun. Vej bi ge rad vsikšo soboto, samo je tau gé, ka moja tašča Regina, trno čedna ženska, vej meni kakšo delo najti. Pa tau ranč v tistom časi, gda bi ge šou kartat. Na, njajmo go zdaj pri meri, bila je sobota pa sam šou kartat. Moja drüžba me je eške čakala, edni drugi so pri sausednom stoli že na velke kartali. Najprva je trbelo špricer spiti pa smo začnoli. Karta se vsigdar po svoje obrača. Tak je tisto soboto tö bilau. Gnauk dobiš, drgauč zgibiš. Že smo eno debelo vöro kartali, gda nut v krčmau staupi ena ženska. Vido sam go že, depa, nejsam go pozno. Ništerni so go poznali. Doj si vsejla, narau-čila eden kafej pa pomalek gledala kauli po krčmej. Za eden čas je karte naprej vzela. Vcejlak ovakšne karte so bile. Začnola ji je dola na sto klasti pa pomalek je kcuj nika gučala. Najprva vcejlak tiüma, po tejm pa vse bole na glas. »Ti, tam, v sürkastom rejklini! Tebi je črvau nej najbole zdravo gé,« je prajla ednomi možakari, ka se je na šank podpejro. »Kak ti tau vejš?« go je pito. »Tau ge nut v kartaj vidim. Vse nut v kartaj piše,« se je čülo po cejloj krčmej. »Na, na, na, tau pa nikak ne more istina biti. Ge v svoji kartaj leko vidim, ka je nut gé. Ge mam štiri ase pa samo tau je leko istina,« se je pri sausednoj mizi zglaso trno krepek mesar pa se na velke smedjau. »Ja, maš štiri ase pa eške herčenoga pojba,« je prajla ženska. Mesar je tiüma ostano. Samo je vsem karte pokazo pa rejsan je emo štiri ase pa herčenoga pojba. Po tejm je vcejlak samo eške tiüča bila v krčmej. Po tejm pa so se vsi sipali k tistoj ženski pa škeli vedeti, ka od nji karte gučijo. Zdaj je samo eške ženska kartala. Vsi drugi, name tau najbole ne miga, so bili kauli nje. Vsikšoga je naprej vzela pa njemi gučala od betegov, od toga, ka ga eške leko zaodi v njegvom žitki, kak njemi kaj finance kažejo pa vse takšo. Na, ranč pri financaj se škém malo staviti. Od vsej nas v krčmej so njoj finance najbole dobro kazale. Vej pa je vsikši za njeno karatnje plačo dvajsti euronov. Ge pa sam kcuj brodo, ka njene karte dun nika za istino gučijo. Vej pa je vejdla za njegvo črvou pa za karte od mesara. Gledam, pa vidim, ka je više mesara edno glendalo na stenej, ka se ranč ta do nje leko vidijo njegve karte. Brodim tadale, una toga človeka gvüšno pozna, njega pa njegve betege. Na tau sam bole kesnej gor prišo, ka sta brat pa sestra. Tak bi ge tö vedo iz kart vö šteti. Depa, depa, vrag je dun male emo. »Ti, tam, ka neškeš kcuj k meni priti. Karte mi gučijo, ka velko bajo maš doma. Ta baja pa se zove od žene mati,« je prajla. Kak vragaun je leko tau vedla? Vej pa me ne pozna pa ge nje tö ne poznam. Samo sam vcejlak nejmi ostano pa po tejm je niške več nej karto, una pa je odišla. Pa sam ge malo po tistom tö domau odišo. Na cejli zmejšani sam se vlejko prauti daumi. Tam pa! Na dvauri sta sedeli ta ženska pa moja tašča Regina, trno čedna ženska. »Na, če eške ne poznaš, tau je gé od moje tetice čerka,« je prajla Regina. Nika sam nej pravo, samo sam si brodo, kakši hasek je mejla ženska od svojga kartanja. Mi vsigdar kvar mamo, ka pri kar-tanji dun kaj spidjemo. Miki Mravlišče Biu je den kak vsikši drugi. Mravlak Lejki je tadale ojdo po toum svejti vcejlak po svoje. V toum dnevi se je na svojo velko srečo ogno traktorovomi potači. Eške je nej prišo prejk poštije, je skur prejk po njem pelo auto. Pa je brž za njim že pelo poštašov bicik-lin. Eške dobro, ka je poštaš nut zavijno. Ranč malo pred njim je nut zavijno do rama, kama je pošto neso. Mravlak Lejki si je eške nej pošteno odejno, že je nanga skur stoupila velka nauga velkoga pavra. Na, dun je nut v šanc prišo. Tam se njemi nika takšoga ne more zgoditi. Tak si je brodo, depa, neje tak bilau. Eške si je nej pošteno odejno, že je nanga skur spadnola mačka. Naganjala se je z drugo mačko, ta pa jo je nut v šanc zagnala. »Uaj ,« si je znauva zdejno, »zdaj pa se dun več nika takšnoga ne more zgoditi,« je gledo za mačko, ka se je nazaj za drugo mačko zagnala. Depa, tau si je samo leko brodo. Že na daleč se je čülo. Se je čülo, kak je brnelo pa se trousilo. V šancaj je velka trava zrasla. Trbelo je kositi. Nagnauk je motorna kosa bila pri njem. Nikan je več nej mogo. Samo eške v edno lüknjo se je leko nut potegno. Tam je čako, ka je kosa šla prejk njega. Zdaj si je rejsan leko na velke zdejno. Depa, nej za dugo. »Svojo lüjknjo si najdi! Tavö se skobacaj!« ga je vö iz lüknje rivala siva müš. »Oprostite, oprostite,« je brž, kak je leko, šou tadale po svoje. Šou je tadale po svoje pa isko, kama aj dé. Kama aj dé, ka njemi müš nede kaj narejdla. Tak si je najšo edno staro drejvo. Tau je bila vcejlak taposenjena djablan. »Na, zdaj si leko malo spočinem,« se je nut potegno pod skaurdjo. Tam pod skourjo si je rejsan spočino. Pa naspo se je tö. Po tejm pa tadale po svoje. Depa, kak je iz djablane prišo, se je vse začnolo znauva. Zaganjo se je es pa ta, vseposedi je kaj bilau, ka ga je škelo podvoziti, pooditi, zmuždjiti pa tak naprej pa tak tadale. Tak se je zaganjo es pa ta, ka je tisto spanje od nikšnoga aska nej bilau. Znauva je biu trüden, sneni pa zmantrani. Na konci se je eške kuman vlejko. Kuman se je eške privlejko ta do gauške. Tam pa! Tam pa je zagledno edno velko, najbole velko mravlišče. Tak brž je nanga splezo. »Čüjte, sestre marvle pa bratje mravlaki! Ge sam mravlak Lejki. Bi leko eden čas tak malo pri vas ostano. Samo telko, ka si spočinem pa ka mi tejlo nazaj krepko grata,« ji je lepau proso. Edna mravla je tak brž odišla po prejgnje mravle. Pa je tak brž vö iz mravlišča glas prinesla. »Leko, brat Lejki. Depa za tau de trbelo delati ranč tak, kak delamo vse mravle v tom mravlišči.« »Nej, nejste me razmeli! Ge bi samo malo počivo,« njim je tumačo. »Takšoga pa v ednom mravlišči nega. Leko si pri nas, depa, delati, delati de trbelo,« je tista mravla nej škela čüti nika drugoga. »Te pa nika,« se je obrno mravlak Lejki pa šou tadale vcejlak po svoje. Miki Roš Na vaškem dnevu v Sakalovcih so organizatorji poskrbeli tudi za mladi rod. Lahko so se igrali v napihljivem gradu, drseli po toboganu ali delali tudi na lončarskih vretenih. Pri tem jim je pomagal lončar Štefan Zelko. VIHÉR NAJŠO SLOVENSKI DAUM TÖ PETEK, 09.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 10.50 LINDINE POČITNICE NA BARKI, KRATKI FILM EBU, 11.05 ENAJSTA ŠOLA, 11.30 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 11.55 SVETO IN SVET, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.00 SLOVENSKI UTRINKI, 16.30 BABILON.TV: SANJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, 18.00 VRTIČKARJI: TAMMARA, 18.30 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 18.30 BALI: BRRR! MRAZ!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: E-STAROST, 0.10 LJUBICE, ANG. NAD., 1.00 POSEBNA PONUDBA, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PETEK, 09.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.30 GLASNIK, 10.00 DOBRO JUTRO, 11.55 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: SVETOVNO PRVENSTVO, 13.30 EVROPSKI MAGAZIN, 14.05 OSMI DAN, 14.45 MINUTE ZA ..., 15.15 CIRCOM REGIONAL, 15.40 ČRNO-BELI ČASI, 16.00 KNJIGA MENE BRIGA, 16.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.00 KOŠARKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO; KAJAK KANU: SVETOVNO PRVENSTVO, 20.00 ŠPORT, 22.00 PRIDIGAR, NIZOZEMSKI FILM, 23.50 DEVET ŽIVLJENJ NORODOMA SIHANUKA, DOK. ODD., 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 10.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 SEJALCI SVETLOBE, IGR. NAN., 7.20 MIZICA, POGRNI SE, LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.00 IZ POPOTNE TORBE: MOJSTROVINE SPRETNIH ROK, 8.20 SMRKCI, RIS., 9.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.45 PESEM TIŠINE, DOK. FILM, 10.00 KRALJ URBAN, MUZIKAL ZA OTROKE, 10.10 RISANKA, 10.45 POLNOČNI KLUB: E-STAROST, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 ZAPLET, FR. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 17.00 POROČILA, 17.20 KDO IMA PRAV?, 17.30 JERMANOVO OKO, 17.40 ZDRAVJE, 17.50 PRENOVA DOMA, 18.00 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 AMADEUS, AM. FILM, 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 KULTURA, 23.15 SINOVI ANARHIJE., AM. NAD., 0.00 MILK, AM. FILM, 2.05 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 10.09.2011, II. SPORED TVS 7.40 SKOZI ČAS, 8.05 SLOVENSKI UTRINKI, 8.35 POGLEDI SLOVENIJE, 10.05 POSEBNA PONUDBA, 10.30 MINUTE ZA ..., 11.00 CIRCOM REGIONAL, 11.30 KNJIGA MENE BRIGA, 11.55 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH, 13.00 DOBER ČLOVEK - LJUBA PRENNER, DOK. FILM, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ITALIJE - KVALIFIKACIJE, 15.10 ODBOJKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO, SLOVENIJA - AVSTRIJA, 17.00 KOŠARKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO; KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: SVETOVNO PRVENSTVO, 22.00 NA LEPŠE, 22.25 GLASBENA ODDAJA, 23.25 BRANE RONČEL 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 11.09.2011, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, RIS., 7.20 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 7.25 ANČINE NOGICE, RIS., 7.35 MOJSTER MIHA, RIS., 7.45 PENELOPA, RIS., 7.50 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.00 TIMI GRE, RIS., 8.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.15 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.25 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 8.50 SMRKCI, RIS., 9.10 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.25 ŽOGARIJA, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE PREBOLD, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.05 ŠPORT, VREME, NA ZDRAVJE!, 14.45 PRVI IN DRUGI, 15.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.30 IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 ALPSKI PRINC, DOK. ODD., 17.00 POROČILA, 17.15 DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 FESTIVAL NAREČNE POPEVKE, 22.00 VEČERNI GOST: TOMAŽ KASTELIC, 22.55 POROČILA, 23.45 OBLJUBA, ANG. SER., 1.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.40 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL NEDELJA, 11.09.2011, II. SPORED TVS 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 GLOBUS, 8.55 KRAJI IN OBIČAJI, DOK. ODD., 9.25 RAZKRITA GOVORICA PLESA: AKADEMSKA FOKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, 9.50 TURBULENCA, 10.20 SLOVENCI PO SVETU, 10.55 OBUTI MAČEK, NEMŠ. FILM, 11.55 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: SV. PRVENSTVO, 13.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ITALIJE, 15.20 ODBOJKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO, SLOVENIJA - SRBIJA, 17.00 KOŠARKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO; KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: SV. PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 22.00 SKOZI OČI AL KAJDE, DOK. ODD., 23.00 KRATKI FILM, 23.30 FORMULA 1, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 12.09.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ŽAMETEK, RIS., 10.30 BACEK JON, RIS., 10.35 IZ POPOTNE TORBE: MOJSTROVINE SPRETNIH ROK, 11.00 ŽOGARIJA, 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ALPE-DONAVA-JADRAN: BOGOVI GORA, 13.45 NA LEPŠE, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 VEČERNI GOST: TOMAŽ KASTELIC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DUHOVNI UTRIP, 18.00 VRTIČKARJI: KIHANJE, 18.30 NENAVADNE ZGODBICE: KENGURUJKA ADI, RIS., 18.35 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 18.45 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.25 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.00 DOBRO JUTRO, 13.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.10 ODBOJKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO, SLOVENIJA – TURČIJA, 17.15 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 ŠPORT, 21.30 NA UTRIP SRCA: EVROVIZIJSKI MLADI PLESALCI 2011, 23.00 O’HORTEN, NORV. FILM, 0.25 ARITMIJA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK 13.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI: POLIOŠPICE, RIS., 10.20 PUJSA PEPA, RIS., 10.25 ČARLI IN LOLA, RIS., 10.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 10.40 MOJSTER MIHA, RIS., 11.25 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ŽELOD, POUČNA NANIZANKA, 11.30 IZ POPOTNE TORBE: OBIŠČIMO KMETIJO, 11.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 12.20 OPUS, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: SANJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: ŽENSKI IN MOŠKI MOŽGANI, 17.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 VRTIČKARJI: TRAVA, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 ŽIVLJENJE PO 11. SEPTEMBRU, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 PAX AMERICANA IN OBOROŽEVANJE VESOLJA, DOK. ODD., 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.55 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 13.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.30 JUTRANJI PROGRAM, 15.30 GLASBENI 7.00 INFOKANAL, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.30 ARITMIJA, 15.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.55 NA VRTU, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 GLASNIK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: VOGLAJNA, DOK. ODD., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, 20.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.55 DVE LJUBEZNI, AM. FILM, 22.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.10 GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 14.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.30 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 11.05 MOZART: POTOVANJA, ODDAJA O MOZARTU, 11.15 ZLATKO ZAKLADKO: ROŽNIKOV ČAJ, 11.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 12.00 ŽIVLJENJE PO 11. SEPTEMBRU, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.15 DUHOVNI UTRIP, 14.30 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.05 UGRIZNIMO ZNANOST: ŽENSKI IN MOŠKI MOŽGANI, 16.20 GLOBUS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.00 VRTIČKARJI: OKTOBERFEST, 18.30 SIMFONORIJE: STOPLJENI SLADOLEDI, RIS., 18.35 DIM, DAM, DUM: NAJLEPŠA RISBA, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 BERNARD IN DORIS, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.35 TURBULENCA, 0.05 LAHKO NOČ, DRAGI, NORV. NAD., 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SREDA, 14.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.30 GLASBENA ODDAJA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.00 ALPSKI PRINC, DOK. ODD., 14.55 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, 15.25 ŽIVLJENJE PO 11. SEPTEMBRU, DOK. FILM, 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 KOŠARKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO - ČETRTFINALE, 18.50 GLASBENA ODDAJA, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.50 KOŠARKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO - ČETRTFINALE, 21.45 BLEŠČICA, 22.25 ARITMIJA, 23.10 GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 15.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.45 BINE: PUSTOLOVEC, LUTK. NAN., 11.05 POD KLOBUKOM: SMEH JE POL ZDRAVJA, ODDAJA ZA MLADE, 11.40 PESEM TIŠINE, DOK. FILM, 12.00 SLAVNA PETERICA: ALLIE NASTOPI KOT PEVKA, RIS., 12.20 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ODKRITO, 14.20 DRUGO ŽIVLJENJE, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 TURBULENCA, 16.20 PRAVA IDEJA!, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BABILON.TV: PISAVA, 18.00 VRTIČKARJI: VOLUHAR, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.25 KIPARJENJE ČASA, DOK. FILM, 0.15 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL ČETRTEK, 15.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.25 GLASBENA ODDAJA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.00 FESTIVAL NAREČNE POPEVKE, 16.10 KRAJI IN OBIČAJI: GLOBOKO NA KRASU, DOK. ODD., 16.50 KOŠARKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO - ČETRTFINALE, 18.50 ODBOJKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO - ČETRTFINALE, 20.20 ŽREBANJE DETELJICE, 20.30 NOGOMET: EVROPSKA LIGA, BRUGGE - MARIBOR, 23.45 NOGOMET: EVROPSKA LIGA, VRHUNCI, 0.15 SKRIVNOSTNI SPEV TIŠINE, DOK. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL Vihér, steri je prišo z velkim vetrom, grmancov pa dežjom pred trejmi kedni, je najšo Slovenski daum tö. Istina, ka je držo samo kakšni 15 minutov, dapa dosta drejv je prejkvtrgno ali vöobrno. Tak je bilau tau pri Slovenskom kulturnom in informativnom centri tö, gde se je drejvo obrnilo na strejo na tisti strani, gde je künja restavracije Lipa. Pa je ešče malo notra na okno künje tö poglednilo. Sreča v nesreči je bila, ka je pred drevesom, stero se je s korenjami vred vöobrnilo, stalo eno drugo (cipresa), stero go je nazajdržalo. Ovak bi vekša škoda gratala. Drejvo s streje so odstranili gasilci, škodo pa plača zavarovalnica (biztosító). OPRAVIČILO V zadnji naši številki je prišlo do napake, zamenjali smo fotografiji na 4. in 5. strani pri člankih Stanje duha v slovenski družbi (E.Ružič) in Andovci in Budinci v sliki in besedi (Marija Pavlič). Avtorjema in bralcem se za napako opravičujemo. Uredništvo Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu