3-2006
72
3-2006
73
veniji. Naslovnica s fotografi jo vr{nega 
dela Triglava in tremi zanimivimi fosi-
li, najdenimi v njegovih stenah, ka`e, 
za kaj pravzaprav gre: za geologijo, in 
to geologijo na{ih gora.
Geotrip je ime mednarodne ak-
cije, ki je potekala v Evropi od leta 
1995 na pobudo Evropske zveze za 
ohranjanje geolo{ke dedi{~ine. Njen 
poglavitni namen je bil ozave{~-
ati javnost o pomenu geologije kot 
vede in geolo{ke dedi{~ine za sodo-
bno dru`bo. Knji`ica Geotrip '02 v 
Sloveniji je sicer dedi{~ina pestre de-
javnosti ob mednarodnem letu gora 
2002, povezane z geolo{ko dedi{~ino 
na{ih gora – toda kar prav je, da smo 
jo dobili na knji`ne police prav zdaj, 
saj je leto 2006 razgla{eno za med-
narodno leto Zemlje. ^isto primeren 
povod torej, da se malo zamislimo; iz 
~esa so pravzaprav na{e gore, kako so 
nastale in kak{ne zgodbe se skrivajo v 
na videz nemem kamenju? »Znanost, 
ki prou~uje Zemljo, je geologija, njen 
laboratorij pa je ves na{ planet!« so za-
pisali avtorji knji`ice.
Avtorji besedila knji`ice – Uro{ 
Herlec, Branka Hlad in Marko Simi~ 
– niso ustvarili kak{nega suhoparne-
ga geolo{kega priro~nika, ampak raz-
gibano, zanimivo in celo zabavno bra-
nje o geolo{ki dedi{~ini na{ih gora, ki 
ga bodo zagotovo z veseljem jemali v 
roke predvsem tisti, ki se ukvarjajo z 
vzgojo mladih in morajo iskati odgo-
vore na radovedna vpra{anja. Koliko je 
stara Zemlja? Je zares trdna? Kaj po`e-
ne gore kvi{ku? Iz ~esa sploh so? Kako 
so nastali fosili? Na vse to in {e na mar-
sikatero podobno vpra{anje boste na{li 
odgovor. Tako na primer v knji`ici izve-
mo, zakaj je za geologe pogosto najzani-
mivej{e tisto, ~esar ne najdejo, ko pre-
iskujejo kamnine kak{nega pobo~ja. Pa 
skrivnosti se nam razkriva o gorah, ki 
sploh niso tako negibne in ve~ne, kot se 
morda zdi na prvi pogled.
Knji`ici sta dodana {e pregledno 
poglavje o zgodovini varovanja narav-
ne dedi{~ine v na{ih gorah in razlaga 
temeljnih strokovnih izrazov s podro~-
ja ohranjanja naravne dedi{~ine. Tudi 
o tem, kaj vse so geolo{ki navdu{en-
ci po~eli v Sloveniji v mednarodnem 
letu 2002, najdemo iz~rpno poro~ilo, 
ki je hkrati svojevrsten napotek, kam 
se moramo obrniti, ~e bi se radi ukvar-
jali z geologijo ali jamarstvom. ^isto 
na koncu pa tisti, ki so {e posebno ra-
dovedni in jih geologija gora zanima, 
lahko najdejo {e seznam priporo~ene 
literature in naslove spletnih strani, na 
katerih je mogo~e najti podatke in po-
jasnila o na{i geolo{ki dedi{~ini. 
Knji`ice ni v prosti prodaji, jo pa 
lahko mentorji planinskih skupin in 
tudi posamezniki dobijo na Agenciji za 
okolje Republike Slovenije.
 Marjeta Ker{i~ - Svetel
Enciklopedija 
gora
The Mountain Encyclopedia, F. 
V. Hartemann, R. Hauptman, 
Taylor Trade Publishing, 
Lanham, 2005
Težko je skoraj 300 strani zajetno 
knjigo formata A4 predstaviti na pros-
torsko omejenem mestu. Avtorja, Ame-
ri~ana F. V. Hartemann in R. Haupt-
man, sta namre~ v enciklopediji gora, 
Iz Mladinske 
knjige trgovine,
KNJIGARNE
KONZORCIJ,
Slovenska 29, 
Ljubljana
David McClung & Peter Schaerer
THE AVALANCHE HANDBOOK
The Mountaineers Books, 10. izdaja, 2005
(256 strani, mehka vezava, cena 4.779,00 SIT)
Vsestranski priro~nik – u~benik o snežnih plazovih, 
njihovih formacijah in u~inkih.
V pomo~ bo tako strokovnjakom kot tudi zimskim 
rekreativcem.
Peter Hill & Stuart Johnston
THE MOUNTAIN SKILLS 
TRAINING HANDBOOK
David & Charles, 2004
(160 strani, mehka vezava, cena 5.625,00 SIT)
Priro~nik za gibanje v gorah v zimskih in kopnih 
razmerah.
tudi to, kako so se ribje kosti zna{le vi-
soko v stenah nad Tomin{kovo potjo na 
Triglav, kako nastaja premog in zakaj 
pri nas kar pogosto ~utimo potrese; 
kaj imajo tektonske plo{~e skupnega 
z razjarjenimi krokodili in kako nasta-
nejo podzemske jame ... Gore in njiho-
ve kamnine nam lahko povedo veliko 
veliko ve~, kot si navadno mislimo! Ve~ 
vemo o geologiji, ve~ zanimivega lahko 
razberemo ob pazljivem ogledovanju 
kamnin, skalnih oblik, plasti in skla-
dov. In ~im bolj smo radovedni, tem ve~ 
3-2006
74
3-2006
75
ki je prvi~ iz{la leta 2004 v ZDA, opi-
sala ve~ kot 2300 izrazov, pojmov, tem 
in oseb, ki so kakor koli povezane z gor-
skim svetom. V za~etnem delu knjige 
bomo na{li seznam ~rno-belih slik in 
napisov ter tabel. Uvodno besedo je na-
pisal Jamling Tenzing Norgay, sin prvo-
pristopnika na Everest, dalj{i predgo-
vor pa avtor Fred Hartemann. Sledijo 
{e »navodila za uporabo«, okraj{ave in 
zahvale. Jedro knjige so seveda gesla. 
Temeljne besede so ozna~ene poudar-
jeno, da se razlikujejo od preostalega 
besedila, opisane so jedrnato, redkeje 
bolj natan~no. V tem delu bomo na{li 
ve~ kot 400 risb, slik, zemljevidov, re-
liefov … ter ~rno-belih in barvnih foto-
grafi j. Zadnje so v sredini in razpore-
jene teritorialno, od Severne Amerike 
do Avstralije. V tem delu je poleg slik 
samih gora {e veliko drugih fotografi j 
in ilustracij, ki prikazujejo vse, kar je 
povezano z gorami: živali, znamenito-
sti, opremo … Tudi dodatki na koncu 
knjige so zanimivi: seznami 1000 najvi-
{jih vrhov na svetu, vseh {tiritiso~akov 
v Alpah, vseh {esttiso~akov v Andih, 
vseh vrhov, vi{jih od 12.000 ~evljev (do-
brih 4200 m), najvi{jih svetovnih vulka-
nov, vseh nepreplezanih vrhov, vi{jih od 
7000 metrov, najvi{jih to~k vseh petde-
setih držav v ZDA in trinajstih kanad-
skih, seznam pomembnej{ih spletnih 
strani, bibliografi ja in indeks. Posebno 
zanimive so osen~ene tabele med bese-
dilom pri geslih; omenimo le nekaj naj-
zanimivej{ih: 10 najbolj juna{kih dejanj 
(npr. Beck Weathers – vstal od mrtvih 
med znano tragedijo na Everestu maja 
1996), 10 najbolj{ih gorskih vodnikov, 
10 najbolj{ih gorni{kih fi lmov (poseb-
no dokumentarnih), 10 najlep{ih gora, 
10 najvi{jih vulkanov, 10 najzanimive-
j{ih gorni{kih knjig, 20 najbolj{ih sodo-
bnih gornikov in 12 najbolj{ih iz zgodo-
vine, kronologija doseganja vi{inskih 
rekordov, 7 najmogo~nej{ih severnih 
sten, najvi{ji vrhovi celin in {e in {e bi 
lahko na{tevali. Enciklopedija je 
brez dvoma izjemen pripomo~ek 
za vse tiste, ki jim gorni{tvo pome-
ni ve~ kot le nedeljski izlet, saj bodo 
v njej na{li skoraj vse, kar je poveza-
no z gorami; sicer po ve~ini na krat-
ko, ampak ni~ za to. Kaj pa Slovenija 
in Slovenci? Bolj žalostno, saj mi je v 
vsej knjigi uspelo najti le kratko raz-
lago za Triglav. Ni~ o prvih pristo-
pih na nekatere vrhove (Andi), ni~ 
o prvenstvenih smereh na osem-
tiso~ake, niti besede o nobenem 
izmed na{ih alpinistov ... kot da 
je na{a prepoznavnost v svetu res 
tako slaba. Delno so seveda vzrok 
subjektivne ocene avtorjev, verjet-
no pa smo za to krivi tudi sami. Kaj 
pa ~e bi se zato sami lotili tovrstne 
publikacije – slovenske enciklope-
dije? Da bi zmogli, dokazujeta že 
izdana slovarja: Planinski termi-
nolo{ki, ve~ avtorjev, 2002 in Ve~-
jezi~ni slovar – sneg in plazovi, 
Pavle Šegula, 1995 (na voljo imamo 
{e Slovar za planince, Franco Slata-
per, 1986, ki pa je bil izdan v Italiji). 
Žal izku{nje kažejo, da ne najdemo 
niti avtorjev za prepotrebne izletni-
{ke, planinske in alpinisti~ne vodni-
ke, tiste, ki bi se bili sposobni lotiti 
slovenske gorni{ke enciklopedije in 
bi jim uspelo pridobiti potrebno gra-
divo (po~asi se bo vse porazgubilo …), 
pa lahko na{tejemo na prste ene roke 
… ^e pa pogledamo iz drugega zorne-
ga kota, ~e smo malo drzni, ~e upo{te-
vamo, da je nekaj gradiva vseeno že na 
voljo (npr. biografi je v Stoletju v gorah 
idr.), in ~e bi bila prva izdaja malce bolj 
skromna, potem bi morda lahko neko~ 
tak{na izdaja tudi v Sloveniji zagledala 
lu~ sveta. Dotlej pa bomo morali v Kon-
zorcij po zgoraj opisano knjigo ... 
Vladimir Habjan
Planinski utrinki 
iz Brežic
Na na{e uredni{tvo je prispela 
drobna, a bogata knjižica. Dvajseta {te-
vilka Planinskih utrinkov, glasila Pla-
ninskega dru{tva Brežice. V uvodniku 
Milena Jesenko pi{e: Pa smo spet skupaj 
– ~lani upravnega odbora, vodniki, men-
torice in markacisti s svojimi poro~ili in 
na~rti pa {e vsi tisti, ki smo vsak po svoje 
opisali, orisali, izpovedali tudi v verzih, 
kar so nam dali pohodi in vzponi, taborje-
nje in druženje ob prazni~nih sre~anjih, ali 
pa prelili v besede svoja razmi{ljanja, po-
rojena na {tevilnih planinskih poteh. Se-
veda ne gre ocenjevati teh zapisov z merili 
literarnega kritika, vsekakor pa uredni-
{ki odbor ugotavlja, da imamo posamez-
ne pisce, ki presegajo povpre~no opisova-
nje svojih doživetij. To pa je vzpodbud-
no, saj je prav zaradi takih piscev glasilo 
bolj kakovostno. Glasilo naj bi bilo odsev 
dela dru{tva v dolo~enem obdobju in ima 
tudi dokumentarno vrednost. Vse zapisa-
no ostane, zato objavljamo nekaj izvle~-
kov iz scenarija prireditve, s katero smo 
zaznamovali pomembne planinske oblet-
nice v letu 2005, in nekaj zapisov o dru-
gih za dru{tvo pomembnih dogodkih …« 
Res je tako, kot pi{e uvodni~arka. Z 
veseljem ugotavljamo, da nekateri pri-
spevki iz dru{tvenih glasil najdejo pot 
tudi v na{ Planinski vestnik. Škoda bi 
bilo, ~e bi dobro opisana doživetja osta-
la »le v krogu dru{tvenih glasil«. Iz vse-
bine lahko razberemo pestro planinsko 
dejavnost dru{tva, ki je konec leta slo-
vesno praznovalo 55-letnico. Slovesnost 
so med drugim posvetili tudi 110-let-
nici Planinskega vestnika in 110-let-
nici Aljaževega stolpa. Žal se priredit-
ve nismo mogli udeležiti, se pa na tem 
mestu zahvaljujemo za povabilo. Glasi-
lo poleg mnogih letnih poro~il odsekov 
ter opisov prireditev in govorov slav-
nostnih govornikov prina{a {e pogovor 
z Mariem Grgi~evi}em, veliko utrinkov 
s planinskih poti, strani za mlade pla-
nince in program dela v letu 2006. 
Vladimir Habjan