ARHIVI XV111 1995
Ocene in poročila j publikac.tah in m/.mu v al.
161
avtor celotnc publikacije predstavit korespondenco časnikarja in hkrati patra franč;šk£.na Kazi mi rja Za-kra;ška O. F. M. v letih od 1907 do 1928.
Monografija Ameriški Slovenci ir. katoliška ccr-kcv 1871-1924 je nastala na podlag raziskovanja arhivskega gradiva iz FrancišKanskega provincialnega arhiva v Ljubljani. Nadškotijskcga arhiva Ljubljana, Škofijskega arhiva Marihor, nadškofijskih arhivov v Chieagu in v New Yorku, škofijskega arhiva v Clcvc-landu,. arhiva kusfodije sv. Krna v Lcmontu jn župnijskih arhivov sv. Štefana v Chicagu. sv. Cirila v New Yorku in sv. Jurija v Soulh Chicagu. Pri objavi so bili upoštevani tudi časopisi in časniki v domovini. Slovcncc, Domoljub, Slovenski gospodar. Zgodnja Danica in Kmetijske in rokodelske norice. Kot tuji iz*cljcniški pa so hili pregledani: Amerikanski Slovcncc, Glas naroda, Glasilo K S K. Jcdnote, Ave Maria, Novi svet in glasilo župnije sv. Štefana iz Chi-~aga.
Monografija je naagraenja avtorjeve magistiskc naloge z naslovom Razvoj slovenske katchškc cerkve v ZDA od srede 19. stoletju do druge svetovne vojne, ki jo jc avtor uspešno zagovarjal marea I99"1 na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in hkrati tud: dopolnjena in v kniižno obliko predelana doktorska disertacija, ki jo je avtor ravno tako uspešno obranil februarja 1^95 na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Delo jc razdeljeno na d"a tematska sklopa. V prvem delu je podr.no stališče slovenske katoliške cerkve in njeni pojiledi glede množičnega izseljevanja Slovencev v sedemdesetih letih 19. in dvajsetih letih 20. stoletja v Scvemo Ameriko, saj se je v tem času zaradi težkih ekonomskih razmer v domo-vini izselila skoraj tretjina slovenskega aktivnega prebivalstva.
Slovenska katoliška cerkc\ jc kot del svetovne cerkve zagovarjala tako opredelitev, kot jo je narekoval njen centcr i/ Vatikana. Lota je trdil, da izseljeništvo vodi v pogubo in da je dovolj osnovnih sredstev za skromno preživetje doma. Ker pa se vseh izseljencev le ni dalo prepričati, jim jc bilo treba pomagati v novi domovini. Zato so bili žc v domovini osnovani izscljc-niški odseki pri cerkvenih društvih in bratovščinah ki so bodoče izseljenec pripravili za včlanitev v obstoječe organu.acijc v Novem svetu oziroma za ustanavljanje novih v novi domovini z osnovnim nam mom seveda, ohranili vero.
Drugi acl prikazuje najprej splošni pregled zgodovine cerkvc in verskih skupnosti v Ameriki in nato delovanje slovenske katoliške cerkve med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike. Ta je morala iipoši evati stališča Vatikana in ameriškega cerkvenega vrha, saj je ta dovoljeval le ustanavljt nje tipično ameriških etničnih župnij, ki so bile nesilei ne samo verskt dejavnosti, ampak so se ukvarjale tudi z bratskimi podpornimi organizacijami, s katoliškimi društvi in bratovščinami, z. izdajanjem svojih časnikov in z omogočanjem pouka otrok v župnijskih osnovnih šolah, Slovenske župnije so bile ustanovljene le v
večjih slovenskih naselbinah, medtem ko so slovenske katoliške organizacijo in društva delovala po skoraj celotnem ozemlju Sevcinc Amerike, ki kijub močnemu ameriškemu "talilnemu lonui'' delujejo v veliki večini Se danes.
MonograVija Ameriški Slovenci in katoliška cnrkcv 1871-1924 jc nastila na podlagi virov in zato so navedeni še viri in literatura s seznamom slikovnega in arhivskega gradiva. Za la/jc iskanje določenih podatkov jc dodan Se irdeics osehnih in krajevnih imen. Ker jc velika večina virov za to delo ohranjenih v Ameriki, bo zanimiva tudi za naše izseljence, in ker vsi jezika svojih prednikov ne obvladajo dovolj dobro, je dodan še povzefek v angleščini, ki pa daje monografiji še dodatno težo, saj se s tem krog njenih hrnl-cev še poveča.
Gašper *mid
Slovenska kronika XX. stoletja
(več avtorjev; uredila Manan Drnovšek, Drago Bajt); knj, 1 1900-1941. Ljubljana: Nova revija, 19^5, 45> shant
Konec septemhra 199c je komaj leio in pol od rojstva zamisli izšia zajetna prva knjiga Slovenske kronike XX. stoletja, ki obsega oboobie od 1900 do 1941. Knjiga jc del obsežnega projekta tovrstnih izdaj Nove revije, katerega začetek jc pomenila, ko* je dejal na predstavitvi 1. knjige kronike direktor Nove revije Nt ko Grafenauer 57 številka Nove revije,, nadaljeval pa se bo s slovensko kroniko preteklih stoletij, ki bo segala naz£.j "do Venetov' . Že do koncu lclošnjtga leta naj bi bila pred nanr 2. knjiga Slovenske kronike XX stoletja, ki bo -ajcmala čas od začetka 2. svetov ne vojne na naših ileh do danes, in bo sestavljala sku paj s 1. knjigo zaokroženo celoto.
Prva knjiga vsebuje 381 kronološko razvrščenih, eno do dve strani dolgih besedil, ki jih jc nap'.salo "!0 avoriev. Besedila so zdruzena v štiri poglavja, ki so jih vsebinsko koncipirati uredniki poglavij (19001914 Janez Cvim, 1914-1918 Fctra Svoljsak, 1918 1929 Jurij Pcrrvšek in 1929-1941 Egon Pelikan); vsi štirje sodelujejo tudi kot pisci he ;cdil Koordinacija in organizacija po strokovni plati na najvišji ravni paje bila v rokah Marjana Drnovška, kije prav tako napisal več be scdil.
Ob listanju po kroniki se vsiljuje misel, da je bilo osnovno vodile njenih idejmh snovalce" predvsem to, da ne sme manjkati ft< ;bcno f odročje iz življenja Slovencev v 20. stoletju, i ne loliko "kronika", kije po pomenu bnsedc vezana na kronološki opis dogodkov (z možnostjo opisa njihove prazgodovine in posledic). Zato jc poleg poglavij iz politične zgodovine veliko člankov posvečenih socialnim in nacionalnim
162
Uccnc in poročila o publikaci ab in razstavah
ARHIVI XVIII 1995
problemom, gnpodr.rstvu, kulturi, izobraževanju, znanosti in umetnosti, filozofskim in verskim (okovom tn pojavom, društvenem življenju, založništvu, razvoju športa in še drugim nodročjem.
Glede na to, kolike posamerni prispevki po svoji obliki sodijo v /.vrst kronike, |ih lahko razdelimo v več skupin. Najbližja principu kronike so (ista besedila, ki opisujejo nek ločno določen dogodek, n.pi Sbod slovanskih časnikarjev v Ljubljani 17-18. V.
1902,	P-olinemske demonstracije v Ljubljani 24. V
1903,	Oriavnczbo-ske volitve 14. V 1907 in podobno. V drugi skupini so besedila, ki orikazujejo razvoj neke dejavnosti v daljnem časovnem rasdobju. kronološke pa so pripeta na nek pomemben datum, ki je lahko vezan na začetek neke dejavnosti ali pojavnosti (npr. ustanovitev stranke, podjetja, časopisa...) ali pa na kak drug pomemben datum (npr. članek Svetovni met Marije Kriz govori c razvoju Iporla v vsem obdobju med obema vojnama, kronološko pa je uvrščen na 5. Vil, 1926, dan, kc je Marija Križ postavila svetovni rekord v metu diska). Včasih izbor datumov, na katere so razporejena be edila. ni najbolj prepri čljiv. Labko se npr. vprašamo, zakaj je članek Slovenske palme oh Nilu, ki govori o slovenskih izseljenkah v Egiptu, kronološko uvrščen r.a november 19u4, ko je bila v goriški Soči objavljena pesem s tem naslovom, in ne na datum ustanovitve istoimenskega društva v Fgiptu. Prav tako je neprepričljiva kronološka uvrstitev članka Trboveljska premegokopna družba prtvmamc rudnik Rijbenburj; (Senovo) v leto 5904, saj prevzem senevnkega rudnika v /gode vin? TPD. o kateri na splošno govori članek, gotovo ni hil kakšna posebno pomembna prelomnica '¿večje probleme pa povzročajo konceptu kronike članki, ki jih ni bilo mogoče povezati z nobenim dogodkom. Tik je npr. članek Trgovina v Sloveniji, ki govori o razvoju trgovine med obema vojrama, saj bi ga lahko uvrstili v katerokoli lelo.
Strokovni urednik kronike Marjan Drnovšek je na "preupredstavitviJ kronike konec septembra na Ptuju, ki je bila nekako simbolično po ;vcčcna slovenskim ai nivislom - aluvsko gradivo predstavlja osnovo za pc m:mbcn del v kronik: objavljenih slik nekoliko omilil nekatera reklamna gesla založnice, rekoč, da ne gre za novo zgodovino, pač pa za nov pristop in pogled nanjo; prav tako ne gre za kroniko v eksaktnem pc imenu besede, ampak le za kronološko ureditev in raz vrstitc\ besedil Tudi trditev, da gre za avtorje - mlade slovenske zgodovinarje - ni povsem na mestu: bolje bi bilo reči, da gre za zgcdcvi.iarje mlajše in srednje generacije, saj je dobra tretjina avtorjev starejša od 45 let, nobeden pa (verjetno) ni mlajši od 30 let. Vsi pa so v slovenskem zgodovinopisju že uveljavljeni in specializirani za proučevanje določenih področij, Ni mogoče prezreti, da je preecj prispevkov le konceptualna prirejenih žc objavljenih razpra" ali njiho vili delov Gotovo pa je, ua bi brez tega tako obsežno delo ne moglo iziti v tako krake'm easu
Bistven sestavni del kronike je slikovno gradivo,
ki obsega skoraj polovico ničnega obsega in s pripadajočimi podnapisi pomembno dopolnjuje posamezna bccedila. Včasih slike ¡s podnapisi povedo eclc več kot tekst. Vse slikovno gradivo je zbral in podnaslovil Marjan Drnovšek « poiročje sodelavcev. Prav izbor in podnas'oviicv slikovnega gradiva je hilo gotovo stro kovno najzahtevnejše podrocjc dela pri pripravi kro nike. Kot arhivi sta pa me moti, da pn fotografijah in objavljenih dokumentih ni naveden njihov izvor. V drugem delu Slovenski; kronike XX. stoletja bode siccr navedene vse institucije in posamezniki, ki so prispevali arhivsko, b:bliotceno, muzejsko in drugo gradivo za objavo. Žal pa iz takega seznama ne bo razvidno, katero gradivo je prispevala določena in-stituciia ali posaneznik Tako je bralec kronike ob zelo pomembno informacijo, saj ne bo vedel, kje iskati original objavljene slike. To pomanjkljivost |bi lahko odpravili na zelo enostaven način, v, zaporednim oštevilčenjem vseb objavljenih slik. Na lastr.ike in hranitclje objavljenega gradiva se je nekako pozabilo ludi Dri navedhi pravice do ponatiskevanja in repro dukcijc ter objavljanja in predvajanja (?) celote ali delov knjige. Med tislimi, ki dajejo dovoljenja, bi morali hili poleg avtorjev in založbe naveden1 »udi
Avlorje koncepta je treba pohval"'1 da so za ob dobje 1. svetovne vojne predvideli posebno poglnvje, ki vsebuje več prispevkov, ne lo iz poJiličnc, ampak tudi iz vojaške zgodo.inc, prav slednja resnično po menijo svež veter v slovenskem zgodovinopisju, saj sc do nedavnega to zelo zanimivo področje naše novejše zgodovine z redkimi izjemam' preučeval' le za-ncscnjrki in zgodovinarji amaterji. Poudariti veha še eno pomembno novost Slovenske kronike da zajema v vsem obdobju polog Slovencev v matični domovini tudi tiste v zamejstvu, še z,lasti pa. da posveča relativno veliko prispevkov našim izseljencem.
Slovenska kronika XX, stoletja torej vseUne kra tke. kronološko raz,vrkčcne opise najpomembnejših zgodovini",kib dogodkov in procesov, ki so v tem stoletju oblikovali slovensko družno doma in po svetu. Njihova kronološka ureditev naj bi omogočala, da bi jo širok krog bralcev, kateremu je namenjena, *abko uporabljal tud1 ko. priročnik, čeprav sc zdi, da bedo glavni pripomoček za priročno uporabe abecedna ka-za la, objavljena v 2, delu kronike
Vsekakor je moč pritrditi Petru Vodopiveu, ki je v zaključku uvodnega poglavja, v katerem navaja pomembne prelomnice v raz.voiu slovenske dmžbe v celotnem 20. stoletju, zapisal, da bralcem knii^e prinaša mnogo informacij, podatkov, opozori", opažanj in ocen ter marsikak nev pegled na obravnavana vprašanja' zgodovinarjem pa veliko spodbud k novim, te-mcljitcjšim raziskavam
Vladimir Koiošu