PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
%
u
v-“.
%
H
9
6 - PP 559 32 (4 linije)
ggio 1 - 85723
20
jsrssrrsisr* Cena 650 lir - Leto XLII. št. 149 (12.474)
Trst, četrtek, 26. (unija
Nesprejemljiv odnos do prizadetega prebivalstva in njegovih organizacij
Tržaški občinski odbor namerava odoL.u varianto o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici
O'
O —
-J--
o
0
1
o
Nočejo nas poslušati!
Dejstvo, da namerava Tržaški občinski odbor odobriti varianto regulacijskega načrta po nujnostnem postopku in tako dejansko razlastiti zemljo pri Bazovici za namestitev sinhrotrona, dokazuje nekaj zelo preprostih stvari:
Prvič: politične sile, ki upravljajo naše mesto, nimajo nobenega namena poslušati pripombe in zahteve lastnikov zemlje. Ne zdi se jim potrebno niti poslušati mnenje vzhodnokraškega rajonskega sveta, čeprav pravilnik izrecno zahteva takšno mnenje, ko gre za zadeve v zvezi z regulacijskim načrtom. Pravilniki pa prepogosto malo pomenijo v primerjavi z odločno voljo, da se nekaj naredi ne glede na mnenja prizadetih.
Drugič je povsem jasno, da nas Slovence ponovno obravnavajo kot državljane druge kategorije. Ko gre za razlaščanje naše zemlje odgovorni postopajo tako, kot da ta zemlja sploh ni naša. Besede enakopravnost, pravičnost, sporazumevanje ne veljajo piškavega oreha.
Kot tretje bi omenili naše globoko razočaranje in jezo. Vsa dolga povojna leta niso Slovencem v Italiji ponujala velikih ali majhnih iluzij. Zelo jasno vemo, kako se nam piše. Kljub temu pa te vsakič zaboli in razjezi, ko vidiš, da s tabo ravnajo osorno, krivično in povsem neprijateljsko.
Do današnjega večera še vedno upamo, čeprav ne vemo, koliko realne teže ima naš up, da se bodo le stvari spremenile na boljše. Občinski odborniki imajo dan premisleka, da se izkažejo modrejši in pravičnejši.
TRST — Tržaški občinski odbor bo danes odločal o variantah 45 in 46 regulacijskega načrta. Bojazen, da bi odbor lahko na lastno roko ukrepal, ne da bi vprašal za mnenje občinski svet, na katero smo opozorili v včerajšnji številki dnevnika, je bila kot vse kaže utemeljena. Vse informacije namreč potrjujejo, da namerava odbor danes odobriti varianti, ki zadevata avtocestno vozlišče pri Trebčah in lokacijo sinhrotrona pri Bazovici. Sklepe naj bi odbor sprejel na osnovi člena 140 pravilnika, ki dopušča, da v nujnih primerih ukrepa »pro con-silio« namesto občinskega sveta. Takoj nato bo odbor sporočil občinskemu svetu, da odstopa.
Varianti k regulacijskemu načrtu rešujeta problem avtocestnega vozlišča pri Trebčah in vprašanje lokacije sinhrotrona povsem v nasprotju z zahtevami in stališči, ki so jih izoblikovali prizadeto prebivalstvo in njegove organizacije. Kot smo že večkrat poudarili v našem listu ljudje nasprotujejo gradnji novih vozlišč pri Trebčah in lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, ker rešitvi pomenita veliko breme za prebivalstvo' in za slovensko narodnostno skupnost na sploh, ne da bi od tega drugi imeli koristi. Nihče ne nasprotuje napredku, razvoju znanosti in raziskovalne dejavnosti, vendar, kot je bilo poudarjeno tudi na nedavnem zborovanju v Bazovici, pri načrtovanju takih struktur je treba upoštevati globalno bilanco posega: prednosti, ki jih neka struktura nudi, obenem pa ceno, ne samo denarno, pač pa tudi narodnostno, socialno in kulturno, ki jo je treba plačati. V primeru sinhrotrona, ob upoštevanju vpliva strukture na okolje (v vseh pomenskih razsežnostih besede) je bilanca negativna. Veliko bolj smotrno bi zato bilo uresničiti pr-
votno zamisel in zgraditi svetlobni generator v mejah Znanstvenega raziskovalnega centra,.
Poleg navedenih negativnih aspektov pa dejstvo, da občinski odbor namerava odobriti z odlokom »pro con-silio« obe varianti, odraža prezir do slovenskega prebivalstva in njegovih organizacij. Odbor na ta način ne bi preskočil le pristojnosti občinskega sveta, kar bi bilo s pobtičnega vidika zelo hudo še zlasti, ko gre za odbor, ki je napovedal odstop, pač pa bi preskočil tudi pristojnosti rajonskega sveta. Po pravilniku pa mora ravno rajonski svet obvezno dati svoje mnenje, ko gre za urbanistična vprašanja. In vzhodnokraški rajonski svet tega mnenja še ni dal. Pred nekaj dnevi je namreč sporočil, da ne more še zavzeti stališča do tega problema, ker bi želel poglobiti vrsto aspektov in se podrobneje seznaniti z vso problematiko. Prav zaradi tega pa bi sklep tržaškega občinskega odbora. bil neveljaven, ker ne bi upošteval obveznega čeravno ne obvezujočega mnenja rajonskega sveta.
Novica o namerah tržaške občinske uprave je izzvala ogorčene proteste prebivalstva, njegovih organizacij in političnih sil. Rajonski svet, Kraška gorska skupnost. Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi in Kmečka zveza so zahtevali nuien sestanek z županom. Sestanek bo danes dopoldne na županstvu, treba pa je bilo veliko napora in pritiskov, da je uprava nanj pristala. Protestno pismo je Richettiju poslal načelnik svetovalske skupine KPI Calabria, negativno je namero ocenil svetovalec PSI Jagodic in svoje nasprotovanje lokaciji v Bazovici je naglasila Slovenska skupnost. O protestih poročamo na 5. strani.
Začetek 13. kongresa ZKJ v Beogradu s poročilom Vidoja Zarkoviča
Stroga analiza preteklih napak in zavrnitev centralističnih ter nacionalističnih teženj
BOGO SAMSA
BEOGRAD — V veliki modemi z najnovejšo elektronsko opremo urejeni dvorani Sava centra v Beogradu se je včeraj ob 10. uri svečano pričel 13. kongres jugoslovanskih komunistov. Razpoloženje skoro 2 tisoč delegatov, gostov, domačih in tujih novinarjev je najbrž že zelo dob.ro odrazil silovit aplavz, s katerim so pozdravili delegacijo italijanskih komunistov, ki jo vodi generalni tajnik KPI Natta. Če bi imeli aplavzometer bi lahko dejali, da je v tem protokolarnem delu dosegdl kongres svoj višek, medtem ko so ostale goste sprejeli sicer toplo, toda protokolarno, z nekaj več pozornosti morda sovjetsko partijo, ki jo vodi podpredsednik vlade.
Kongresisti so pozdravili prisotne predstavnike slovenskih manjšin: dveh manjšinskih organizacij iz Koroške in Duška Udoviča, ki zastopa Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo iz Trsta.
Pred pričetkom je kongres pod predsedstvom Makedonca Dimčeta Belov-skega opravil na videz manj pomembno, toda vsebinsko zelo zanimivo formalnost: sklenil je namreč, da bodo z dvotretjinsko večino izvohli, ne pa samo verificirali sestavo organov Zveze komunistov Jugoslavije, izvoljeno v Zvezah komunistov republik in pokrajin. To ni preprosto vprašanje statuta in bo izvolitev kar naenkrat postala zapletena stvar, zato pa bo odgovorna in tudi kočljiva. Volitve na odprtih listah so predvidene v petek, lahko pa se ponove v soboto v onih primerih, ko neki kandidat ne prej-mei dovolj glasov. Skratka, plebiscitarnih izvolitev ni več. Celoten mehanizem je urejen tako, da predvideva tudi pri volitvah razne možnosti. K temu je treba še dodati, da je delo vseh odborov in komisij javno in da so povsod prisotni domači in tuji novinarji.
Osrednji del jutranjega plenarnega zasedanja je bjl seveda posvečen obsežnemu poročilu predsednika jugoslovanskih komunistov Vidoja Žarkoviča. Zelo malo časa in pozornosti je posvetil tako važnim dejstvom, kot je
osvobodilni boj, dejstvu, da so komunisti izbojevali veličastno zmago in osvobodili deželo fašizma.
Tega nekaj vrstic, pa tudi izredni razvoj Jugoslavije je omenil samo kot stvarnost, da se je v razdobju 1947 -1985 družbeni proizvod Jugoslavije povečal za 7,2-krat, obseg industrijske proizvodnje 17-krat. Zabeležena je bila prava ekspanzija v razvoju šolstva, zdravstva, kulture in znanstvene ustvarjalnosti. »Povsod bolje in bolj humano živimo, delamo in u-stvarjamo,« pravi Vidoje Žarkovič, in to je točno, dodajamo mi.
Zato pa je v referatu zelo obsežna analiza vzrokov ekonomske krize, ki so nastajali veliko pred 12. in torej prejšnjim kongresom. Zaradi neure-sničevanja gospodarske reforme iz leta 1965 je gospodarski razvoj potekal po ekstenzivnih osnovah. Jugoslavija je opustila državno-centralistični sistem, ni pa hkrati zgradila samoupravnega sistema družbenega načrto-
NADAUEVANJE NA 2. STRANI
Pozdrav Natte
BEOGRAD — Tajnik KPI Natta je naslovil na kongres ZKJ obsežno in prisrčno pozdravno pismo, v katerem poudarja nekatere prvine KPI, ki sovpadajo z elementi usmeritve ZKJ: razorožitev, mir in ne vojna med zvezdami, varnost v Sredozemlju in politično reševanje sporov, spoštovanje črke in duha helsinškega dogovora o varnosti v Evropi. V tem pogledu so osimski sporazumi zgled miroljubnega sožitja in dobrososedski odnosi njih temelj, v tem okviru pa imajo posebno nenadomestljivo vlogo manjšine. To vprašanje je Natta poglobil popoldne v prisrčnem razgovoru s predsednikom jugoslovanskih komunistov.
V delu komisij spopad z inflacijo in iluzijami
NACE GROM
BEOGRAD — Trinajsti kongres ZKJ je popoldne začel delati v šestih komisijah, razpravo pa so začeli u-vodni referenti, ki so v svojih izvajanjih postopno povzeli ocene razmer na posameznih tematskih področjih ter nanizali poglavitna idejno-politič-ha izhodišča za delovanje komunistov. Razumljivo je, da je že včeraj takoj na začetku dela zavladalo veliko zanimanje delegatov za delo komisije za razvoj družbeno-ekonom-skih odnosov. Iluzorno bi bilo priča-
kovati, da lahko dosežemo v boju proti vsem družbenim in gospodarskim težavam trajne rezultate in u-strezne izhode s povečevanjem administriranja v gospodarstvu in z e-nostranskim zanašanjem na zunanje pogoje gospodarjenja. Ne moremo več, četudi bi hoteli, še naprej plačevati cene teh iluzij, je dejal u-vodničar Nikola Stojanovič. Inflacijo je Stojanovič uvrstil med poglavitne probleme. Učinkovit spopad z njo je možen le s povečano družbeno rentabilno proizvodnjo, predvsem pa s proizvodnjo za izvoz. Uvodničar tudi ni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tako so Zahodni Nemci prvič ugnali francoskega vratarja Batsa
Zahodni Nemci v finalu
GUADALAJARA — Zahodna Nemčija bo tako kot pred štirimi leti tudi letos igrala v velikem finalu- za naslov svetovnega prvaka. Tako kot pred štirimi leti v Španiji so tudi tokrat v polfinalu izločili Francijo, vendar pa je bila njihova zmaga tokrat bolj prepričljiva, predvsem pa mnogo bolj presenetljiva.
V polfinale so namreč napredovali po slabih predstavah in dokaj srečno, medtem ko so Francozi navdušili z dosedanjimi nastopi. V zahodnonem-škem taboru je bilo tudi precej polemik v zvezi z Beckenbauerjevim vodenjem in sestavljanjem ekipe. Toda očitno je, da vse to ni imelo nobenega vpliva na sinočnji nastop Zahod-
nih Nemcev, ki so ravno takrat, ko je bilo najbolj potrebno, zaigrali najbolje. Poleg izredne telesne pripravljenosti so tokrat potrdih tudi veliko nogometno znanje, kar jim tudi v nedeljskem finalu daje realne upe za o-svojitev tretjega naslova svetovnega prvaka.
Francozi so sinoči razočarali. Razočarala je predvsem njihova vezna vrsta, v kateri ni bilo igralca, ki bi bil sposoben urediti njihove vrste. Med tistimi, ki so najmanj pokazali, je bil tudi Platini, ki se je povsem izgubil v konici napada, njegov »zgled« pa so, kot kaže, sledili tudi ostali napadalci, ki so zapravili še tiste redke priložnosti, ki so si jih ustvarili.
• Stroga analiza • v komisijah spopad z inflacijo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vanja. Značilne so bjie neracionalnosti v agrarni in energetski politiki, počasno prilagojevanje spremembam na svetovnem trgu, ki za Jugoslavijo niso bile ugodne. Bila so razhajanja med cilji in družbeno prakso, tudi zaradi resnih pomanjkljivosti v delu Zveze komunistov Jugoslavije.
V tem kontekstu je predsednik obravnaval neugodne mednarodne pogoje in vladna prizadevanja za stabi-lizacijo gospodarstva, ki niso rodila pričakovanih uspehov. Bila so velika omahovanja o pomenu blagovne proizvodnje in njenih zakonitosti v boju za ekonomsko stabilizacijo in za razvoj socialističnega samoupravljanja. Niso naredili odločilnih korakov za smotrno izkoriščanje zmogljivosti in delovnega časa in za hitrejše izkoriščanje znanstveno-tehnoloških dosežkov in vključevanje v mednarodno delitev dela. Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da se celo v tako težki socialno-ekonomski situaciji obnaša neracionalno in dogmatsko do kmetijstva in turizma in drobnega gospodarstva, pa čeprav so prav tu velike rezerve za premagovanje krize.
Osrednji del poročila obravnava tudi izredno pereča ideološka vprašanja in odločno obračuna z državno-cen-tralisticnimi silami po eni in poskusom vračanja na stare zasebno-last-mske buržoazne odnose po drugi strani. še zlasti pa je važen boj proti nacionalizmu.
loda Zveza komunistov ne sme več
delovati s stališča oblasti, ampak z idejno in politično aktivnostjo v delavskem razredu. Pri tem pa izhaja iz spoznanja, da so sestavni del delavskega razreda vse ustvarjalne pobude v družbi, ki pospešujejo družbeni razvoj, vsi tisti, ki na temelju svo-iega delovnega prispevka neposredno vplivajo na razvoj proizvajalnih sredstev in katerih delovni rezultati dela se potrjujejo na domačem in na svetovnem tržišču.
Posebno obsežno poglavje je seveda posvečeno mednarodnemu nezadovoljivemu položaju. Trajni in u-pešni so napori Jugoslavije v ustvarjanju dobrososedskih odnosov. Toda: tem pa mora biti enakopraven položaj posameznih narodnostnih de-, lov, ki kot nacionalne manjšine žive v sosednjih državah, vez za še večje razumevanje, za vzajemno sodelovanje in prijateljstvo.«
In nadalje pravi Žarkovič: »Sleherno omejevanje njihovih temeljnih nacionalnih in človekovih pravic, še zlasti pa zanikanje celo njihovega obstoja in izpodbijanje nacionalne identitete lahko samo oteži razvoj dobrih sosedskih odnosov ter vzpostavlja o-zračje nezaupanja.«
Danes, v četrtek, bo kongres zasedal ves dan v šestih komisijah, ki bodo delale tudi v petek, ko pa bo že omenjeno plenarno zasedanje z volitvami. Kongres bo zaključen z razpravo i i sprejemanjem kongresnih dokumentov v soboto z že omenjeno mri nosijo ponovitve volitev.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mogel mimo ugotovitve, da je nujno potrebno zaostriti finančno disciplino v državi in prekiniti s socializacijo neučinkovitega poslovanja ter reševanja izgubarjev, pri čemer je podprl tudi zadnje gospodarske ukrepe zvezne vlade.
Izhodov iz krize ne bo, če ne bomo ukinili etatističnih temeljev družbe, če ne bomo izločili iz ekonomskega in političnega sistema tistih korenin, ki obnavljajo etatistične odnose, je dejal Boško Krunič, uvodničar v komisiji za razvoj političnega sistema. Poudaril je, da se mora kongres odločno upi'eti prevladujočim pozicijam birokracije v delitvi družbe-n:h moči in družbenega bogastva, ki se krepi tudi z etatizacijo, unitarizmom in nacionalizmom ter drugimi nesprejemljivimi ideologijami. Niso nam več potrebni novi sklepi glede analize političnega sistema, ker ne moremo z deklaracijami spremeniti življenja. Odveč je dilema, ali bo to kongres sprememb ali kontinuitete. To mora biti kongres prekinitve z deformacijami in pomanjkljivostmi, prekinitve z etatističnimi težnjami v gospodarstvu ter razvojni politiki, z zgrešenostmi prek hrbtov delavskega razreda, pa tudi z izkrivljanjem zavesti o socializmu kot družbi, v kateri ob pravicah ne obstajajo tudi jasne obveznosti in odgovornost’.
Tudi Hamdija Pozerac, uvodničar v komisiji za idejno politična vprašanja je govoril o boju proti etatizmu in o
uveljavljanju samoupravljanja. Poudaril je, da republike in pokrajini lahko uspešno uresničujejo svojo odgovornost za skupni razvoj Jugoslavije samo na podlagi lastne samoupravne transformacije, zlasti z lastnim hitrejšim in še bolj demokratičnim materialnim in samoupravnim razvojem. Vsak zastoj v samoupravni transformaciji republike, pokrajin in federacije, vsak zastoj v njihovem razvoju in preobrazbi v samoupravne demokratične skupnosti ljudi, narodov in narodnosti, pelje v nevarnosti, v nazadovanje razvoja jugoslovanskih narodov in narodnosti ter ogroža utrjevanje neodvisnosti, nedotakljivosti in varnosti.
Budimir VuJzašinovič je kot uvodničar obširno govoril o statutarnih vprašanjih Zveze komunistov. Komisija za statutarna vprašanja je intenzivno delovala več kot eno leto. V dosedanja statutarna določila je vnesla vse sprejemljive predloge in dopolnitve, zavrnila pa tudi številne sugestije. Naj jih nekaj naštejemo: med drugim je zavrnila zahteve, ki terjajo poleg enotnosti tudi monolitno organizacijo v starem smislu te besede .nekakšno družbeno nadstruktu-ro, oziroma komandni center z razvito suh irdinacijo med vodstvom in članstvom ter s transmrsijskimi odnosi z drugimi organizacijami. Komisija tudi ni upoštevala tistih sugestij, po katerih naj bi ukinili Zvezo komunistov po republikah in pokrajinah kot subjekte. Zavrnila je predlog, po katerih naj bi v določenih statutih negirali
nacionalne interese in nacionalne po-sebosti, na tej podlagi pa tudi ukinili samostojnost republiških in pokrajinskih organizacij.
Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije je pogoj nadaljnjega razvoja države, zato je nujno spremeniti odnos ao nje in do znanja kar mora postati naša glavna komparativna razvojna prednost, je poudaril ' Miljan Radovič, uvodničar v komisiji za vprašanja preobrazbe znanosti, izobraževanja in kulture. Moramo dobiti konkretne, dolgoročne, enotne in skupne znanstvenoraziskovalne programe tehnološkega razvoja.
France Popit, uvodničar v komisiji za vprašanja ljudske obrambe, je posebej poudaril nevarnosti, ki pretijo z utrjevanjem nacionalistične zavesti in vse bolj agresivnega izražanja na-cion-nzma. Izkušnje iz boja proti albanskemu nacionalizmu in iredentizmu ter proti srbskemu in črnogorskemu nacionalizmu na Kosovu, kažejo, kako razdiralno 'deluje nacio-nalrzem na celotno večnacionalno skupnost, s tem pa tudi na njeno sposobnost zaščite vrednot revolucije. Bolj odločni moramo biti tudi pri premagovanju nesprejemljivih razlik pri kvalifikacijami nevarnosti nacionalizma, posebno pri premagovanju pojavov neenotnosti, oportunizma, neodločnosti v idejni borbi ter pri koketiranju z nacionalisti v posameznih delih Zveze komunistov, pa tudi v nekaterih njenih vodstvih, je ob koncu veje uvodne besede dejal France Popit.	NACE GROM
Medtem ko naj bi se razprava o preverjanju začela šele čez dva tedna
Vlada preglasovana v poslanski zbornici
RIM Razprava o zaupnici Craxijevi vladi po koncu dolgotrajnega preverjanja se bo začela v tednu med 7. in 14. juh jem. Tako so določili na včerajšnji seji načelnikov skupin v poslanski zbornici, ob prisotnosti ministra za odnose s parlamentom Mammija. Vsekakor ni znano, ali bo razprava najprej v poslanski zbornici ali v senatu,
S tem sklepom načelnikov skupin so komunisti nezadovoljni, kajti vlada še ni določila datuma začetka razprave o zaupnici. Tako je načelnik skupine KPI Zangheri dejal, da komunisti ne bodo odobrili razporeda zasedanj zbornice in da si pridržujejo pravico, da se dosledno s to odločitvijo ravnajo tudi pri parlamentarnem delu. »Dejstvo je, je poudaril Zangheri, da vlada ni sposobna, da preveri zakonitost svojega obstoja in pohtične osnove, s katero razpolaga.
Da ta osnova ni tako trdna, kot nekateri trdi-
jo, je pokazal tudi včerajšnji dan v parlamentu. Poslanska zbornica je namreč zavrnila vladni odlok o javnih deiih in o zaščiti tal. Proti temu odloku se je izreklo 197 poslancev, za odlok pa jih je glasovalo 188. Bilo je torej najmanj 15 prosto-strelcev iz vrst vladne večine. To glasovanje je seveda povzročilo veliko razburjenje, kajti danes mora zbornica glasovati o odloku za krajevne u-prave in vlada je že zahtevala glasovanje o zaupnici. Vendar javnemu glasovanju o zaupnici v zbornici sledi tajno glasovanje o odloku samem. V kolikor bi se zgodilo, da bi bil odlok zavrnjen, bi to pomenilo upravno paralizo za 93 pokrajin in za skoraj 10 tisoč občin v Italiji, česar si vlada sedaj seveda ne more privoščiti.
Politično stanje je torej še vedno napeto, kljub prvim znakom pomirjevanja po sicilskih deželnih volitvah. Sicer pa so te volitve še vedno v središču pozornosti. Tako so predstavniki socialistov,
socialdemokratov in republikancev ostro kritizirali izjavo demokristjanskega veljaka Calogera Man-nina, češ da predstavljajo ti volilni izidi povratek k centrizmu. Sicer pa je najbolj slikovito oceno tudi tokrat podal zunanji minister Andreotti, ki je v nekem intervjuju dejal, da je »nekrolog odložen za nedoločen čas.« Po Andreottijevem mnenju je Craxi v svoji volilni kampanji govoril o vprašanjih, ki so pomembna za Sicilijo, vendar je dajal vtis, da igra koncert za vse na klavir, ki ga je posodila Sicilija, kar volivcem ni bilo všeč.
Drugo vprašanje, za katero vlada veliko zanimanje, pa je predlog člana sociahstičnega vodstva Enrica Mance, po katerem naj bi se PSI, PSDI, PRI in PLI predstavile združene za prihodnje senatne volitve, za poslansko zbornico pa z ločenimi listami, vendar z dogovorjenim političnim programom, na osnovi katerega bi se nato pogajali z demokristjani oziroma s komunisti.
Andreottija ne bodo zaslišali
GENOVA — Italijanskega zunanjega ministra Andreottija le ne bodo zaslišali, kot je zahteval zagovornik odsotnega Abula Abasa. Po dveh u-rah posveta v sodniški sobi so člani sodnega zbora sklenili, da njegovo pričevanje ne bi bilo niti koristno niti potrebno, poleg tega, pa sodišče ni zainteresirano za diplomatsko ozadje ugrabitve ladje Achille Lauro.
Za tem je pričal še četrti član teroristične skupine Ašker Basan, ki je potrdil verzijo vodje skupine Al Molkija in dejal, kljub številnim pričevanjem, ki dokazujejo nasprotno, da Američana Klinghofferja sploh ni bilo na ladji.
Medtem so poslanci neodvisne levice zahtevali od predsednika Craxija, naj potrdi svoje pričevanje pred parlamentom, češ da obstajajo nekatera nasprotja med njegovimi takratnimi izjavami in izjavami kap. De Rose.
V Peruju krvav atentat na vlak tujih turistov
LIMA — Sedem mrtvih in več kot 30 ranjdnih je tragični obračun včerajšnjega bombnega atentata na potnišli vlak, ki pelje turiste v Cuzco (1.300 kilometrov od Lime), da bi si ogledali znamenite inkovske izkopanine na Macchu Pichu. Po prvih vesteh so bili v kompoziciji predvsem tujci, med njimi baje tudi udeleženci komaj končane socialistične intemacicmale. Odgovornost za atentat ni prevzela nobena teroristična organizacija, v Peruju pa vlada prepričanje, da je to odgovor Sendera luminosa za pokole njegovih pripadnikov v treh perujskih zaporih.
Prav o teh pokolih je v televizijskem in radijskem pozivu naciji spregovoril mladi perujski predsednik Alan Garcia Perez. Po prvih izvidih medstrankarske in vladne preiskovalne komisije so pripadniki republikanske garde usmrtili kakih 30 do 40 kaznjencev, ko so se ti že predah varnostnim silam. Predsednik je že napovedal aretacijo odgovornih, ki jim bo sodilo civilno sodišče, ker so s hladnokrvnimi eksekucijami prekoračili svoja pooblastila.
Taka poteza perujskega predsednika pa pomeni pravo vojno napoved re-vanšističnim silam v perujski armadi. Prav vojaška kasta je glavni krivec, da so se gverilci maoističnega gibanja Benderò luminoso zaradi krvoločne represije spremenih v najbolj nasilne latinskoamerišl.e teroriste, ki spominjajo na Pol Potove rdeče Kmere.
Iz bojazni pred razhajanji med članicami
Haaški vrh Evropske skupnosti
BRUSELJ — Današnji in jutrišnji vrh EGS v Haagu bo predvsem posvečen izmenjavi mnenj ob koncu nizozemskega semestra in ne sprejemanju konkretnih po bud.
Kljub temu da ni uradnega dnevnega reda, pa je že sedaj jasno, da bodo razpravljali o družbeno-gospodar-skem položaju v EGS, ki predvideva 3-odstotno gospodarsko rast in znižanje inflacije pod 3 odstotki ter aktivni saldo trgovinske bilance skupnosti v višini enega odstotka. Kot drugo bodo skušali premakniti z mrtve točke zamisel o »Evropi državljanov« in uresničiti notranje tržišče. Kot zadnje bodo še razpravljali o presežkih v kmetijskih pridelkih in o varnosti jedrske energije. Ob teh akademskih razpravah pa se bo morala EGS spopasti tudi z bolj kočljivima vprašanjema, in sicer: o Južni Afriki in o gospodarski vojni EGS-ZDA.
V dnevni red vrha seveda niso zapisali vprašanja bilance EGS, finančne krize, ki ne dopušča uresničitve skupnih političnih načrtov. Vrh navsezadnje mora pote-
kati brez zapletov. Edini zapleti bodo prav ob vprašanju Južne Afrike. Razhajanja so tu precejšnja, saj Velika Britanija in Zvezna republika Nemčija odločno nasprotujeta sankcijam zaradi gospodarskih interesov, ki jih imata v tej državi. Italija, ki ima prav tako precejšnje interese, je salomonsko odločila, da se bo podredila skupnim sklepom. Na te pa bomo seveda še dolgo čakali.
Bolj enotno bo stališče do evropsko-ameriške gospodarske vojne, v bistvu do Reaganovih carinskih zapor za evropsko blago, še enotnejše bo stališče do jedrske energije, saj tudi Francija zagovarja stališče, da bi bilo treba poenotiti varnostne norme.
Italijo bosta v Haagu zastopala predsednik vlade Craxi in zunanji minister Andreotti, prav takšno bo zastopstvo drugih članic EGS, da so povsem razumljivi izredni varnostni ukrepi nizozemske policije. Med drugim so v Haagu že protestne manifestacije evropskega federa-lističnega gibanja in drugih organizacij.
0PEC na Brionih
BRIONI — Ali bo brionski ministrski sestanek OPEČ doživel neuspeh predhodnih srečanj trinajstih držav članic izvoznic nafte, ah pa bodo potem, ko bodo ministri zapustili Jugoslavijo začeli govoriti o začetku »brionske strategije«? V tem trenutku še ni znano, kdaj naj bi ministri kon-čali svoje delo. Zato je možno samo ugibati, kaj se bo na naftnem področju zgodilo v naslednjih mesecih in celo letih. Ministri OPEČ poskušajo namreč doseči dogovor o proizvodnji nafte, oziroma o porazdelitvi kvot na posamezne članice in s tem tudi stabilne toda v vsakem primeru višje cene. Ministrska konferenca se je ob strogih varnostnih ukrepih začela včeraj v hotelu Istra na Brionih s pozdravnima nagovoroma dr. Andreja Ocvirka, predsednika zveznega komiteja za energetiko in industrijo v imenu države gostiteljice, ter dr. Ar-tu: a Hernandeza Grisantija predsedujočega konference OPEČ. (dd)
Mehika slovi po dolgovih, ne le po nogometu
Mehika je zadnji čas zaslovela ne le po svetovnem nogometnem prvenstvu, ki se razvija na njenih igriščih, pač pa tudi po tako imenovani dolžniški krizi, ki jo je spravila na sam vrh dolžniške lestvice; Mehika danes dolguje okrog 105 milijard dolarjev. Njen gospodarski položaj je tudi zavoljo tega slabši kot slab.
Država se je tik pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva odločila za drastično potezo: ustreznim mednarodnim forumom in bankam, pri katerih se je zadolžila, je preprosto sporočila, da določen čas dolgov ne bo odplačevala in da je »treba spremeniti odnos med posojilodajalcem in posojilojemalcem«. Spremeniti odnos pa pomeni ustvariti razmere, v katerih bosta tako dolžnik kot upnik prevzela vsak svoj delež odgovornosti.
Mehika je bila pravzaprav prva dežela, ki je pred petimi leti sprožila mednarodno dolžniško krizo, zdaj pa je prav tako prva, ki grozi, da bo določen čas zaustavila odplačevanje, saj jo ta obveza potiska »v nevzdržno ne le ekonomsko, pač pa tudi socialno in naravnost politično napeto stanje«. Mehika ima pripombe zlasti na račun obresti, ki da so »vsestransko oderuške«.
Države v razvoju so samo lani morale nameniti za plačilo obresti več kol 11 odstotkov svojih deviznih dohodkov. Plačale so okrog 58 milijard dolarjev, se pravi blizu 15 milijard več kot leta 1984. Celo v poročilu Svetovne banke, ki so ga pripravili pred dnevi, je napisano, da je tako imenovano »servisiranje« dolgov predrago. Servisiranje je lani stalo okrog 22 milijard dolarjev, se pravi, da je znašalo več kot nova pomoč državam v razvoju.
Mehika, ki je predmet te ocene, je pred sporočilom o tem, da za določen čas ne namerava vračati dolgov, kajpak povprašala za mnenje in podporo nekatere druge dežele ameriške celine, ki tavajo v istih težavah kot ona. Obrnila se je na primer na Argentino in Brazilijo. Prejela pa je odgovor, ki je značilen: načelno podporo je sicer dobila, nista Va sopotnici soglašali z namenom o »odrezavi« prekinitvi odplačevanja.
Zdajšnje stališče držav v razvoju, ki jih tare dolžniška kriza in ki so večji del v gibanju neuvrščenih, je nekakšna umestna srednja pot, ki bi jo lahko predstavili kot težnjo za vsekakor pospešena pogajanja, vendar na tako rekoč pluralistič-
nem temelju. V samem poročilu Svetovne banke je več kot delček priznanja v podatku, da so upniki »v zadnjem letu morali privoliti v reprogramiranje že več kot 90 milijard dolarjev«.
Sestavni del pogajanj bi morali biti nekateri naravnost gospodarsko-finančni postulati, če gre tudi upnikom pošteno za izhod iz krize, ki je hočeš nočeš zaobjela tudi njih. Morali bi resno in resnično proučiti višino obrestnih mer, ki po mnenju dežel v razvoju v glavnem ne bi smele preseči treh odstotkov. Dalje, posojila ne bi smela več biti kratkoročna, kot še zmeraj predlaga Mednarodni monetarni sklad, pač pa vsaj srednjeročna. Tudi Svetovna banka pozorno podpira tako stališče.
In, naposled ,še kako dobrodošlo bi bilo, če bi se odločili vsaj za delni prenos obresti v glavnico. No samo zanimivo, tudi simptomatično je, da je celo ameriški finančni minister James Baker, ki je pobudnik znanega predloga o novih kreditih deželam v razvoju, mnenja, da bi morali razmisliti o »novih kriterijih v mednarodni gospodarski politiki, ki naj bi se nanašali na dolgove, na ustrezne obresti, na menjalne tečaje in podobno«.
MIRO KOCJAN '
Okrogla miza v okviru Koprskih srečanj
Odprtost kot kvaliteta obstoja in razvoja
Od četrtka do četrtka
0 melonarjevem (ne)sramu in o »razkrompirjanju«
Tema, ki so jo organizatorji dneva miru v okviru Koprskih srečanj izbrali letos zagotovo sodi v celovit koncept manifestacije za mir. Živimo namreč v času, je dejal Dušan Fortič, ki je vodil pogovor, ko je odprtost na vseh področjih od politike, kulture, znanosti vse do ekologije potrebna tako kot krvni obtok zdravega organizma, razprava udeležencev okrogle mize je temu potrdila in kljub pisanosti idej opozorila, da je odprtost vendarle temeljni pogoj za mir. Obalna konferenca socialistične zveze je na pogovor povabila številne poznavalce tematike, tako z Obale, pristojnih republiških organov in iz zamejstva. Skoraj vsak od udeležencev je sodeloval v razpravi. Mnogi s prispevki, ki so obogatili zastavljeno obravnavo, tako da bi kazalo uresničiti pobudo o zapisu predstavljenih mnenj. Začetni led je prebil Silvano Sau, predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke z razmišljanjem o tem, da sožitje na obalnem narodnostno mešanem območju predstavlja stvarni dokaz odprtosti ob tem delu državne meje in da so Koprska srečanja svojevrsten izraz uveljavljene politike prijateljstva in sodelovanja tukajšnjega prebivalstva. Opozoril je tudi na to, da smo v Jugoslaviji pred leti z administrativnimi ukrepi, kot je bil depozit, negirali sprejeto .in uveljavljeno politiko odprtosti.
Pomen odprte meje je nazorno orisal tudi predstavnik Teritorialnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta, Pavel Slamič, ko je dejal, da je tako sodelovanje ob meji življenjsko važno za Slovence v Italiji, hkrati pa spodbuja vse napredne sile, ki si prizadevajo in se borijo za demokratične odnose. Po-
novno zapiranje znotraj državnih meja bi sprožilo veliko škodo. Nenazadnje tudi zato, ker bi tak korak pomenil vodo na mlin vsem tistim desničarjem, ki želijo postaviti ob meji železni zid. Predstavnik republiške konference slovenske mladinske organizacije Ignac Krivec, je razpravljal o tem, kaj je mir in tematiko dobro povezal s prispevkom Koprskih srečanj v mirovnem gibanju. V imenu medobčinske gospodarske zbornice Koper je Slavko Vodopivec načel vprašanja obmejne blagovne menjave, medtem ko je Alojz Ceglar iz Pirana opozoril na še premalo uresničene možnosti turistične ponudbe za obveščanje o življenju v tem prostoru. Zanimiv je bil tudi prispevek mladega člana Zveze komunistične mladine Italije o prvih korakih sodelovanja z Zvezo socialistične mladine Slovenije. Z zadovoljstvom je poudaril, da jih vežejo enaki pogledi na mir, na razvoj in ekologijio ter vrsto drugih vprašanj, ki daleč presegajo prostor ene države. Omenimo še trditev Draga Misleja, sekretarja Obalne konference socialistične zveze, da so različnosti bogastvo in kvaliteta, ne pa grožnje, s čimer se skrivajo nasprotniki spoznavanja prijateljstva in sodelovanja.
Zaključne misli včerajšnje okrogle mize pa je dr. Marko Vrhunc, predsednik družbenega sveta Slovenije za mednarodne odnose tako povzel: "Obravnavana tema je vse sodelujoče, četudi je ljudi različnih poklicev in narodne pripadnosti združila na iste ugotovitve, in sicer, v današnjem svetu lahko obstaja posameznik, skupina istomislečih ljudi, posamezni narod ali država le, če se medsebojno razume in
spoštuje. Zato je potrebna odprtost, ki zavezuje vsakogar in ne pozna meja, ne pozna sovraštva in šovinizma. Preko odprtosti zagotavljamo ljudem človeka vredno življenje, svobodo in neodvisnost. Tako ohranjujemo svet pred vojnami in zagotovimo vsakomur prostor pod soncem s stabilnim in hitrim razvojem."
Poleg predstavljene okrogle mize so Koprska srečanja v torek ponudila še dva pomemebna dogodka. V galeriji Loža so odprli razstavo fotografij organizacije Združenih narodov. V prostorih italijanske skupnosti v Kopru pa so predstavili novo publikacijo Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju. To je osmi zvezek iz zbirke dokumentov, ki prinaša zapis dveh zasedanj konference Unije Italijanov v Poreču in Piranu. Knjiga je izšla z zamudo, ki so jo pogojevale denarne težave rovinjskega centra, je pa že četrta novost v zadnjih dveh mesecih. Ta ugledna ustanova italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji pripravlja tudi izdajo knjige o brigadi Garibaldi.
MIRJAM MUŽENIČ
Kmetijski sejem v Avstriji
DUNAJ - - V Wieselburgu, na južnem Avstrijskem se je včeraj začel mednarodni kmetijski sejem, na katerem sodeluje 500 domačih in tujih industrijskih, trgovinskih in kmetijskih predstavništev. Letošnji sejem je posvečen na prvem mestu posodabljanju živalskih farm in živinoreje, zlastiko-njev in ovac.
Tudi naš današnji zapis je imel namen po svoje opozoriti, da bo prihodnjo nedeljo poteklo 400 let, odkar je umrl Primož Trubar, ki nas je prvi imenoval »lube Slovence«. Toda v prejšnjem tednu je bila naša javnost deležna dveh nenavadnih političnih poslastic, ki jih velja pogledati malo bolj od blizu.
Za prvo je poskrbel melonarski prvak iz deželnega sveta, ki smo ga pred tedni krstili za »maledetto toscano štev. 3«. V tržaškem italijanskem tedniku je namreč objavil pismo, v katerem se je pohvalil, da se prav nič ne sramuje, ker je bil vojščak Mussolinijeve republikinske vojske in da je bil celo bolj zaslužen od tistih, ki so mislili samo, da bi se »skrivali«. Dodal je še, da je moral to javno povedati, ker ga hočejo njegovi bivši melonarski sodelavci s tem oblatiti in da »morda upa, da se bo tudi v Trstu ustvaril majhen, majčken primer Waldheim«.
Kot vidimo, je republikinski bojevnik prihranil svojim nasprotnikom delo in s tem tudi potrdil, da ga je s pravilnim nazivom ozmerjal njegov plemeniti leader med prepirom na znameniti burni melonarski skupščini. Predvsem pa je potrdil pravilnost trditve organizatorjev »Liste Civice«, da plava melonarsko (okrnjeno) vodstvo ne samo v novofašističnih, temveč delno tudi v starofašističnih vodah.
Drugi tedenski poslastek pa je pismo izrednega komisarja Konzorcija za Znanstveno področje v zvezi z bazov-sko lokacijo sinhrotrona. Pismo se začne z grobim, prevzetnim udarcem s pestjo po mizi in z uglednim nobelovcem med trsti: ' Določeno je, sinhrot-ron bo zgrajen, in to na edinem pri-
mernem mestu - se pravi na bazov-skem Krasu, na območju, ki ga je izbrala komisija, kateri načeluje prof. Carlo Rubbia".
Toda bralce komisarjevega pisma takoj raznežijo in ganejo njegove besede o "potihem in previdnem" stopanju na Kras, o "potrebah žrtev ", o "sožitju sinhrotrona s krompirjem, teranom in narcizami", o "večji koristi kot izgubi", o velikodušnem stiku s "prebivalstvom" glede "podrobnih načrtov". Ganljivost tako nabrekne, da bralec pozabi na grobost udarca s pestjo in ga ne moti več niti zamolčevanje - čeprav vedno namerno - o tako neizmerni komisarjevi dobroti.
Ko pa naslednji dan prebereš Speti-čevo vprašanje o edini izbiri lokacije in glede komisarjevega lapsusa - ne vedno z znanstvenikom namreč ne pristaja - glede terana, pa še poročilo, da je tržaška urbanistična komisija ba-zovsko lokacijo že odobrila; in ko vnovič prebereš pismo, te ganjenjost mine. V bralcu se tedaj srečata vsaj dva nasprotujoča si občutka:
1.	Obhaja me tesnobna misel, da ne gre za dobroto. Komisarjevo ponujanje nekakšnega nenavadnega parka s krompirjem, teranom in narcizami, je bil predlog neduhovite kombinacije te čudne sinhrotronskoparkovnokrompir-jevske simbioze in koristi prebivalstva (brez narodnosti), vse to nekje na robu prozaičnega hermetizma, ki mi vsiljuje vprašanje: Ali ne gre tokrat za najnovejšega komisarja, ki hoče z razlaščanjem prikriti, da gre za čisto navadno v bistvu diabolično raznarodovalno nasilje že znanega tradicionalnega tipa, o katerem poroča naš dnevnik že skoraj pol stoletja. In da se tokrat to dogaja na način, ki bi zaslužil, da bi ga krstili z besedo "razkrompirjanje"? Saj komisar prav gotovo ne namerava saditi krompirja in pridelovati terana v parku, ki kljub temu vendarle spominja vsaj nekoliko na pozabljene in diskvalificirane predloge za kraške rezervate?
2.	Ne bodi zlonameren in ceneno ironičen! Časi so atomsko resni in ne pozabi, da gre za komisarja, ki so mu pred nekaj tedni po Radiu Trst A brez dvoma upravičeno s superlativi pohvalili njegovo literarno proizvodnjo. Zato mu priznaj vsaj dobro vero, ki mu grdih namenov ne bi smela dopustiti, ko pa vidiš, da priznava žrtve, čeprav ne majhne. Sicer pa ti že tvoja začetna ganjenost narekuje, da se takih in podobnih pikrih in zlobno zafrkljivih pa čeprav zgolj retoričnih vprašanj odločno otreseš. Sicer si boš naprtil očitek barbarstva, ker komisarja in njegovega nobelavca preprosto ne razumeš ali pa ju nočeš razumeti.
3.	Ne pozabi, da nas naša zgodovina uči o delovanju v najmanj dveh primerih nepozabnega ravnanja nekaterih literatov in filozofov z nami. Mar ni leta 1919 slavni pisatelj Sem Benelli kot major in poveljnik okupacijske posadke v Pulju s svojim prvim ukrepom zaprl hrvaške šole? In da ne bomo zlepa pozabili, da je veliki in slavni filozof Gentile sedem let zatem prepovedal vse neitalijanske šole v državi.
Kaj nam je torej storiti v tej disku-cijski fazi o najnovejši razlaščevalni potezi?
Sicer pa se za komisarja vsiljujeta dva predloga:
Nobelovcu naj na zemljevidu in na terenu razkaže vse tisoče hektarjev doslej razlaščene slovenske zemlje na Tržaškem in Goriškem. Razloži naj mu, zakaj smo nedemokratičnih komisarjev do grla siti - od sežansko-Ijubljanskega Graziolija pa do Pala-mare in Mazze in skoraj vseh njegovih naslednikov! Nato pa naj se komisar svojemu komisarstvu čimprej odpove. To mu ne bo težko, saj gre za izredno t.j. začasno funkcijo, pa drugi pisateljski poklic je vsega zavidanja vreden.
Drugi nasvet - alternativa - v primeru, da prvega ne bi upošteval - tudi on naj napiše pismo Micaelu Palmerju, generalnemu direktorju študijskega urada evropskega parlamenta s prošnjo, naj sporoči evropski komisiji za manjšine, takoj ko se bo ustanovila, da je komisarjev konzorcij pripravljen zaščititi slovensko manjšino pod zastavami Nobelovih nagrajencev za fiziko z najmodernejšimi metodami zakamufliranega "razkrompirjanja", da bi tako zares ostala najbolj zaščitena etnična skupnost na svetu. Ni nobenega dvoma, da bo posledica njegove' ponudbe najmanj ta, da ne bo več samo Samo edini tržaški korespondent s prijaznim generalnim direktorjem v Strassbourgu.
STANISLAV RENKO
Darujte v sklad
Mitje Čuka
ZJUTRAJ ČAS TEČE HITREJE
VENDAR PA SE DA TUDI USTAVITI
Spoznanje, kako ura zjutraj hiti, je pravzaprav eden številnih dokazov, da je vse relativno. Še posebej je to jasno slehvernemu moškemu, ki se zjutraj pogleda v ogledalo in ugotovi, da je njegova zunanjost potrebna nege. Za trenutek pa je vendarle mogoče pozabiti na čas — to je seveda trenutek osvežitve z Ronhill moško kozmetiko. Nemalokrat se izkaže, da ta trenutek lahko traja ves dan, ob delu in prostem času. In za to vendar gre: podaljšati
trenutek ugodja, kolikor je le mogoče.
^ronhill
PODALJŠAJTE TRENUTEK UGODJA
Jutri in v soboto na Pomorski postaji
Tajnik Ciriaco De Mita na deželnem kongresu KD
Na Pomorski postaji v Trstu se bo jutri, ob 17. uri začel 12. deželni kongres Krščanske demokracije. Nadaljeval se bo tudi v soboto in se zaključil z izvolitvijo novega 40- članskega deželnega komiteja in deželnega tajnika. Vsekakor pa je že gotovo, da bo na to mesto potrjen Bruno Longo, ki bo stranko vodil tudi v naslednjem dveletnem obdobju, ki se bo sklenilo z volitvami za obnovitev ne samo deželnega sveta F-JK ampak tudi italijanskega parlamenta in senata.
Pomen in vsebino tega kongresa so predstavniki KD, med katerimi tajnik Longo, obrazložili včeraj na tiskovni konferenci.
Kongresa, kateremu bo predsedoval senator Martinazzoli (minister za pravosodje), se bo udeležilo 128 delegatov iz štirih pokrajin (62 iz videmske, 23 iz tržaške, 29 iz pordenonske in 14 iz goriške pokrajine). Na kongresu
po besedah tajnika Longa bodo v ospredju vsa tista vprašanja, ki zade-
V teh dneh se sestane več rajonskih svetov. Danes bo na vrsti rajonski svet za Kjadin in Rocol. Seja bo ob 19. uri na sedežu v Ul. dei Mille 16. Jutri pa bosta zasedala rajonska sveta za Škedenj in Čarbolo ( v Ul. Roncheto 77 ob 20. uri) ter za Novo mesto in Novo mitnico ( v Ul. Battisti 14 ob 20.30). Med točkami dnevnega reda naj omenimo stališča glede termoelek-trične centrale na premog.
vajo našo deželo: tako v tajniškem poročilu kot v razpravi bo tekla beseda o institucionalnih problemih dežele, o odnosih med deželo in državo, o organizaciji deželnega aparata, o evropski vlogi F JK in seveda o političnem položaju tako na deželni kot na posameznih pokrajinskih ravneh. V tem okviru je Longo pozitivno ocenil delovanje deželnega odbora, ki po njegovih besedah zelo uspešno izvaja zastavljeni program. Pri vsem tem pa je Longo izrazil zaskrbljenost KD glede političnega položaja na Tržaškem in Goriškem.
Posebna pozornost na kongresu bo posvečena tudi gospodarskemu stanju F JK in v tem okviru vprašanju obmejnega sodelovanja, o katerem obstajajo deljena mnenja v sami deželni večini.
Tajnik Longo je na tiskovni konferenci tudi dodal, da bo KD na kongresu odločno potrdila važnost in veljavnost deželne enotnosti, ki jo stranka po tajnikovih besedah postavlja kot enega glavnih ciljev svojega delovanja.
Deželnega kongresa KD se bo udeležil tudi vsedržavni tajnik stranke Ciriaco De Mita, ni pa še znano ali bo bo govoril jutri ali pa v soboto. Njegov poseg bo gotovo precejšnje politične važnosti, saj bo prvi po sicilskih deželnih volitvah, izidi katerih so po Longovih besedah utrdili sedanji politični položaj na državni ravni, ki poleg vsega ne nudi alternativ sedanji petstrankarski koaliciji.
Nadaljuje se vrsta zanimivih spremljevalnih prireditev
Na velesejmu včeraj simpozij o sodobnih finančnih storitvah
Osrednji dogodek včerajšnjega ve-lesejemskega dne pri Montebellu je bil posvečen sodobnim finančnim storitvam, katerih glavna skupna lastnost je tako imenovano finalizirano kreditiranje ali takšne oblike kreditiranja, ki najbolj ustrezajo ciljem posameznih gospodarskih dejavnosti in pobud. Prireditelj je bil Interbancaria Investimenti, Holding zavoda Banca nazionale del lavoro, v katerem so še naslednje denarne ustanove: Istituto nazionale delle assicurazioni, Banco di Sicilia, Banco di Santo Spirito, Cassa di risparmio di Roma, Banca della Provincia di Napoli, Banca del Salente,
Banca Tiburtina di credito e servizi in Credito commerciale Tirreno.
Predmet posveta je predstavil Tullio Rismondo, odgovorni za tržaško filialo finančne skupine Interbancaria, prvi poročevalec pa je bil Giancarlo Borto-li, ki je govoril o javnem leasingu kot finačnem viru za javne uprave. Maurizio Rovati je poročal o leasingu v kmetijstvu in o alternativnih virih finansiranja za kmetijsko podjetje. Antonio Lo Faro je govoril o tako imenovanem faetoringu v kmetijskem podjetju in v prehrambeni industriji, veliko zanimanje pa je zbudilo predava-
nje Micheleja Cibraria o kreditiranju izvoznih poslov. Posvet je zaključil referat Valeria Lattanzija, direktorja zavoda Efibanca, o srednjeročnem finansiranju. Vsi predavatelji so priznani strokovnjaki s področja finančnih storitvenih dejavnosti, ki so udeležencem posveta ponudili pregleden vpogled v sodobne oblike kreditiranja in finansiranja pod zvenečimi tujimi imeni, čeprav so tudi v Italiji že široko uveljavljene.
Včeraj je bil tudi uradni dan Slonokoščene obale, ki se ga je udeležil tudi ambasador te afriške države v Italiji Sako Souleymane. Pomen, ki ga njegova država pripisuje udeležbi na tržaškem velesejmu je utemeljil z že podpisanimi sporazumi o dvostranskem sodelovanju z Italijo in s tistimi, ki jih bodo v kratkem na novo podpisali v Abidjanu. Pri tem ne gre prezreti, da je Slonokoščena obala druga država po količini kave, ki jo izvaža skozi tržaško pristanišče.
Danes bosta na velesejmu dneva Izraela in LR Kitajske. Navzoč bo izraelski ambasador v Italiji Ronn, ki se bo srečal s predstavniki tiska in z domačimi gospodarstveniki, medtem ko bo kitajska gospodarska delegacija obiskala tržaško pristanišče in stand Trgovinske zbornice, posvečen varčevanju z energijo.
Na velesejmu turistična ponudba Radencev
Mineralne vode Radenska najbrž ni treba posebej predstavljati, saj po svojem okusu in lastnostih siovi kot ena najboljših v Evropi. Toda, pod tem imenom se skriva še marsikaj, česar tisti, ki še niso obiskali slikovitega zdravilišča v Pomurju, verjetno ne vedo. Priložnost, da bi pobliže spoznali turistično ponudbo Radencev, bomo imeli že danes popoldne: ob 17.30 jo bodo predstavili v dvorani paviljona D na tržaškem velesejmu.
V sestavi delovne organizacije "Radenska", ki je v Jugoslaviji in svetu znana predvsem po mineralni vodi "tri srca", poslujeta tudi dve zdravilišči, tisto v Radencih z več kot stoletno tradicijo, in eno najmlajših zdravilišč v Sloveniji, Moravske Toplice, povrhu pa še hoteli Grozd, Diana, Zvezda in Jeruzalem. O turistični ponudbi Radencev bodo tako danes popoldne spregovorili turistični, gostinski in zdravstveni delavci, po svoje pa bo "spregovoril" tudi dokumentarni film in seveda pokušnja prekmurskih jedi in pijač, ki jih bodo ponudili prijazni gostitelji.
Kako so bodoči geometri odgovarjali na maturi
»Predsedniku bi podtaknil lepljene masivce«
Tudi tržaški dijaki oddelka za geometre trgovskega zavoda "Žiga Zois" so srečno prestali pomembno preizkušnjo maturitetnega izpita. Danes se je namreč vseh 9 članov komisije preselilo v Gorico, kjer bodo preverjali znanje bodočih slovenskih geometrov na Goriškem.
Sicer pa so se predvčerajšnjim selili tudi prvi štirje tržaški kandidati, ki so za ustni del izpita zapustili prostore strokovnega zavoda v parku bivše umobolnice in se vselili v učilnico I. A razreda trgovskega zavoda. Že na stopnicah "Žiga Zoisa" sem včeraj srečala prvega nasmejanega dijaka. Sodeč po poskočni hoji je bil to dijak, ki je pravkar pogledal komisiji v oči in srečno prestal preizkušnjo. Zato se nisem preveč ukvarjala z njim, pač pa sem pogumno stopila v učilnico, kjer je (prijazna) komisija pravkar "načela" zadnjega kandidata. Začeli so z italijanščino. Z Leopardijem...
Tudi mene so na maturi spraševali o njegovi poeziji. Zakaj so me? Zakaj smo ljudje tako pozabljivi. Ah, že vem, ker sem ga omenila v spisu...
... "Vergovo začetno pisateljevanje je bilo romantično. Njegov preobrat k verizmu je zabeležen v noveli Edda..."
Pazi, kronist! Tvoje maturitetne izkušnje so popolnoma nezanimive, odgovor o Leopardiju pa si popolnoma preslišala...
... "V tej noveli je Verga zarisal osnovo svojega nadaljnjega dela, ko je opisal kruto revščino, v kateri je Edda živela in jo primerjal z brezbrižnim odnosom buržoazije do sirote." Profesor ga prekine, mu nekoliko popravi zadnjo izjavo, in sproži problem Vergove teorije o premagancih. Kandidat se v Vergovih domačijah kar dobro znajde in profesor se pozanima o knjigah, ki so bile dijaku všeč. Glede na to, da je kandidat naštel vrsto Pirandellovih del, sumim, da mu je sicilski avtor kar všeč...Zamislila sem se tudi ob Pirandellu. Dijak je medtem vstal in se presedel bližje profesorjem strokovnih predmetov. Vse kaže, da je njegova naloga iz topografije dobra. Nategnem ušesa, da bi slišala razlago načrta, ki ga je kandidat izrisal, pa mi "znanstveno" znanje ne priskoči na pomoč. Dijak se pripravlja na drugi del ustnega izpita, ko bo odgovarjal na vprašanja iz gradbeništva.
"Navedi parametre, ki pogojujejo gradnjo industrijskih zgradb."
"Parametri so odvisni od tipa industrije..." prisluhnem razlagi z velikim zanimanjem... "sončni žarki ne smejo motiti delovnega procesa..." Saj res, zakaj potem gradijo učilnice tako, da vanje neusmiljeno pripeka sonce. Kaj niso tudi dijaki delavci? Pa se res nisem še otresla spominov na "realno"..."Paziti je treba pri izbiri oken..." Kandidat skicira okno, ki ga v severnih deželah ne bi smeli sploh vzeti v poštev, ker jih s snegom ni mogoče odpreti. "V žlebovih se nabira voda, ki pozimi zledeni ..." Predsednika komisije zanima kako bi si lahko pomagali iz "ledene" zagate. Kandidat razlaga svojo teorijo, pa zapelje mimo kamion in popolnoma preslišim odgovor. Ko spet "slišim" se je kandidat lotil prefabriciranih elementov. Predsednik bi si kot bogataš rad privoščil industrijsko poslopje z leseno strukturo. Bodoči geometer nima dvomov: uporabil (in zaračunal) bi mu lepljene masivce. Za kronista, ki mu je statika nosilcev nadvse tuja zadeva, je ustnega izpita in s tem tudi mature tržaških geometrov, konec.
Tržaška občina izdelala proračun
Tudi tržaška občina je pripravila proračun za letošnje leto. Dokument so pripravili, kot druge občine, z zamudo v primerjavi s prejšnjimi leti zaradi znanih težav s finančnim zakonom. Nadaljnja težava pa izhaja iz politične krize, saj je občinski odbor že odstopil ter bo moral formalno predstaviti proračun novi odbor, za katerega pa se seveda še ne ve, kdaj ga bodo - če ga sploh bodo - sestavili.
Naj bo kakorkoli, proračun se izenačuje v višini 1.005 milijard in 381 milijonov lir. Glede prejemkov predstavljajo najbolj zajetno postavko (okrog 110 milijard) državni prispevki, ki so se zvišali za 6,5 odst. v primerjavi z lanskimi. Drugi prejemki prihajajo iz dežele, od zvišanja tarif in davkov itd.
Naložbam so v proračunu namenili skupnih 280 milijard lir, od katerih bo levji delež šel velikim cestnim povezavam (110 milijard), drpgače pa zadevajo šole (13,3 milijarde), kulturne ustanove (7), socialno-skrbstvene posege (3,4), ceste in javno razsvetljavo (18,4), upravljanje teritorija (35,6), greznično mrežo (11,6), mestno čistočo (12), javno zelenje (2,5), športne objekte (20,7) in pokopališča (2,5 milijarde).
V tem okviru, kot pravi poročilo občinskega tiskovnega urada, bodo najvažnejša javna dela predstavljali izgradnja novega stadiona, preureditev Silosa pri železniški postaji v parkiriš-čenove čistilne naprave pri Žavljah, posodobitev upepeljevalnika, izredni načrt za gradnjo ljudskih stanovanj po zakonu 118/85, dela na pokopališču pri Sv. Ani in razširitev pokopališča na Opčinah, vzdrževanje gledališča
Verdi in nakup Rossettija ter vrsto del za uskladitev šolskih poslopij z novimi protipožarnimi predpisi.
Tudi posamezniki proti onesnaževanju
Da proizvodni in predelovalni obrati v tržaški industrijski coni pa tudi izven nje onesnažujejo okolje, ni novost. Da upepeljevalnik mestnih smeti prav tako ni kdove kako zdrav za naokoli bivajoče prebivalstvo, je tudi znano. Značilno pa je in seveda razumljivo, da te okoliščine prihajajo na dan že spet sedaj, ko je v teku boj med taboroma ZA in PROTI načrtu o gradnji termoelektrarne ha premog. Se bolj pomenljivo je dejstvo, da se v spopad ne spuščajo samo politične in družbene sile, ampak mestoma tudi posamezni občani, čeprav samo posredno.
Takšen primer nam daje Franco Bologna, uslužbenec družbe SITE, ki biva v Ul. Ghirlandaio 18 1 in ki nam je telefoniral v uredništvo, da bi tudi prek našega časopisa opozoril javnost na umazanijo, ki se širi iz dimnika upepeljevalnika: »Dopoldne sem si dal oprati avto in plačal za to čedno vsoto, proti večeru pa sem vozilo parkiral v Ul. Giarizzole prav nasproti omenjenega dimnika. No, v kratkem času so saje popolnoma pokrile avto!« Ne samo, dotični se je obrnil na nekega inženirja, ki je zaposlen pri upepelje-valniku in ta naj bi mu odvrnil, naj si pač spet opere vozilo...
Priznanje upravitelju HPO
Vsedržavna zveza hranilnic in posojilnic iz Rima, ki združuje nad 700 takšnih kreditnih zadrug po vsej Italiji, je pred kratkim, na predlog openske hranilnice, podelila posebno diplomo in zlato kolajno dolgoletnemu upravitelju Hranilnice in posojilnice na Opčinah Ernestu Malalanu za njegove zasluge in zvestobo zadružnemu duhu, ki preveva delovanje teh kreditnih zavodov. Ernest Malalan je že 22 let upravitelj pri openski hranilnici. Diplomo in kolajno mu je izročil predsednik upravnega sveta Pavel Milič ter mu čestital v imenu upraviteljev, nadzornikov, ravnatelja in vseh uslužbencev.
Priznanje, ki ga je prejel za svojo predanost naši domači hranilnici, je obenem tudi priznanje Hranilnici in posojilnici na Opčinah za njeno resno in zavzeto poslovanje v korist slovenske in vse skupnosti na Tržaškem.
V koloniji v Tatrah je vsak dan lepše
Iz otroške kolonije SKGZ v Tatrah prihajajo spodbudne vesti. Kot je bilo načrtovano, so v ponedeljek mali Tržačani šli v goste k svojim vrstnikom na osnovno šolo Rudi Mahnič v Pregarje. Tu so jim učenci pripravili kratek kulturni program, Danica Bubnič, sestra pokojnega Albina Bubniča, pa jim je pripovedovala o zgodovini vasi v času NOB.
Naslednjega dne so osnovnošolčki iz Pregarij prišli v Tatre in tako vrnili prijateljski obisk, obenem pa nastopili v skupnem kulturnem programu. V Tatre so istega dne prišli tudi ugledni gostje, med njimi predsednik skupščine občine Sežana Ivan Vodopivec, dolinski župan Edvin Švab, odbornica SKGZ za dorašča-jočo mladino Nerina Švab in ravnateljica OŠ v Pregarjah. Srečanje predstavnikov dolinske in sežanske občine ni bilo naključno, saj je kolonija v Tatrah sad prijateljskega dogovora med občinama in nov korak na poti k tesnejšemu sodelovanju.
Ivan Vodopivec je izrazil svoje zadovoljstvo z izbiro kraja za letošnjo kolonijo, otroci pa se medtem vse bolj družijo z domačini: v soboto bo v Tatrah vaški praznik in mladi letoviščarji iz kolonije bodo na njem nastopili s krajšim sporedom.	JB
Minister Mammi v Krožku Miani
Študijski center "Ercole Miani" prireja jutri, 27. junija srečanje na temo: "Terorizem in demokracija", ki se bo pričelo v kongresni dvorani Trgovinske zbornice v Ulici S. Nicolò ob 17. uri. Razgovora o perečem vprašanju terorizma se bodo udeležili dr. Oscar Mammi, minister za odnose s parlamentom in časnih kar Davide Giacalone, srečanje pa bo vodil predsednik krožka "E. Miani", Maurizio Fogar.
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor navdušil s svojim prvim koncertom
Za Trebče je bil torkov večer v Ljudskem domu zelo pomemben, slavnosten, prijeten in navdušujoč.
Mešani pevski zbor Primorec - Tabor, ki ga sestavljajo mladi pevci nekdanjega mešanega zbora iz Trebč in mladinskega mešanega zbora Tabor z Opčin, so se namreč predstavili občinstvu s prvim samostojnim koncertom, ki ga bodo jutri ponovili še v Prosvetnem domu na Opčinah.
Lahko rečemo, da je bilo vsem kar dvakratno vroče, ker je pač za to priložnost vse premajhna in pretesna dvorana komaj sprejela vse poslušalce; vroče pa predvsem, ker so mladi pevci s svojim nastopom prenesli tudi na nas žar svojega petja, pristnost in iskrenost podajanja, predvsem pa svoje veselje do petja v zboru. Zbor je tako že s tem nastopom pokazal, da smo Slovenci pridobili dober zbor, ki ima vse pogoje in kvaliteto, da se še okrepi in da v svojem umetniškem ustvarjanju nenehno raste.
Naj takoj povemo, da so si mladi pevci (okrog 40 jih je) izbrali težek in zahteven program, ki pa je bil podan s takšno preciznostjo, s tako lepo zlitimi glasovi, z velikim smislom za podajanje posameznih skladb, da je navdušenje občinstva raslo od pesmi do pesmi. Če povemo, da so se mladi pevci lotili različnih skladb, od zgodnje do pozne renesanse, baroka, pa do sodobnejših skladb, v drugem delu narodnih pesmi, ki so nam še posebno blizu, da so pesmi izvajali v italijanščini, latinščini, nemščini, make-donščini, portugalščini, pa v moravskem in slovaškem narečju, črnski spiritual v angleščini, za konec pa še splet starih prekmurskih narodnih pesmi tudi v narečju, potem lahko razumemo, koliko dela in truda so vložili ne samo v interpretacijo posameznih skladb, temveč tudi v učenje tekstov v tako različnih jezikih.
Zbor je vodil Matjaž Šček, ki je od januarja letos nadomestil takrat obolelo Vilmo Padovan, ki pa že nastopa v zboru ter je na torkovem večeru, ob navdušenju domačega občinstva, vodila zbor pri izvedbi dveh pesmi in sicer »Oponašanje zvonov« in makedonsko »Mamiče malo«.
Matjaž Šček, ki se je že v nabrežinskem pevskem zboru izkazal kot odličen pedagog, pa tudi poznavalec mlade duše in potreb in želja mladih pevcev, je koncert razdelil v dva dela: v prvem so bile skladbe Arbeauja, Hasslerja, Palestrine, Bacha, Srebotnjaka, Merkùja, Vodopivca (za to pesem je tekst napisal domačin Atilij Kralj) in še moderno skladbo Močnika A-M-65.
Drugi del je bil posvečen primorski, koroški, makedonski, portugalski, moravski in slovaški pesmi, spletu prekmurskih narodnih pesmi in spiritualu Goodella »Swing low, sweet chariot«.
Izraz navdušenja in ponosa, da imamo tak zbor, so bile ob koncu nastopa čestitke, ki jih je v imenu domačega društva toplo in občuteno izrekla predsednica Anica Malalan, čestitke predsednika KD Tabor z Opčin Rinalda Vremca in nenazadnje številni šopki cvetja, ki so jih bili posamezniki na koncu deležni.	N.L-
Mimo mnenja zainteresiranega prebivalstva in njegovih organizacij
Ogorčeni odmevi na odločitev tržaške občinske uprave da po hitrem postopku odobri varianto za sinhrotron
Vest, da bo tržaški občinski odbor danes odločal o variantah k splošnemu regulacijskemu načrtu, s katerimi se prižge zelena luč za lokacijo sinhrotrona pri Bazovici in za spremembo avtocestnega križišča pri Trebčah, je izzvala odločen protest krajevnega prebivalstva, slovenskih organizacij in političnih strank. Svoja stališča in zahteve bodo predstavniki organizacij in rajonskega sveta za vzhodni Kras izrazili županu Richettiju danes dopoldne med srečanjem na županstvu. V nadaljevanju objavljamo stališča, ki so nam jih posredovali.
Kmečka zveza zahteva odložitev sklepa o varianti
Kmečka zveza, ki je že leta v o-spredju boja za zaščito teritorija, pa je z brzojavko zahtevala nujen sestanek z županom Richettijem. V telegramu je opozorila, da se je proti lokaciji pri Bazovici izreklo vse krajevno prebivalstvo, ker ni dokazano, da strukture ni mogoče zgraditi znotraj območja, ki je namenjeno raziskovalnemu centru. V telegramu KZ poziva župana, naj sklep o varianti regulacijskega načrta odloži in se o vsej zadevi posvetuje s prizadetim prebivalstvom ter njegovimi organizacijami.
KGS: diskriminacija do kraškega prebivalstva
Na vest o namerah občinskega odbora .je takoj reagirala tudi Kraška gorska skupnost. Predsednik Budin je telefonsko posegel pri občinski u-pravi in zaprosil za sestanek z županom; njegova prošnja pa ni naletela na plodna tla. Predsednik KGS je zato odposlal brzojavko županu Richettiju, v katerem je ponovil to svojo zahtevo. V brzojavki je predsednik Budin tudi izrazil nezadovoljstvo v zvezi z namero občinskega odbora — je med drugim v njej rečeno — ki odraža diskriminacijsko zadržanje do neposredno zainteresiranega kraškega prebivalstva in njegovo zakonito pravico, da lahko izrazi svoje mnenje in da je aktivno soudeleženo pri važnih izbirah, ki ga zadevajo tudi preko svojih institucionalnih organizacij in predstavništev. V brzojavki tržaškemu županu predsednik Budin še dodaja, da si KGS v pri meru uresničitve te namere s strani občinskega odbora pridržuje pravico, da bo na najprimernejše načine zaščitila potrebe kraškega prebivalstva.
SKGZ: upoštevati vpliv sinhrotrona na okolje
Slovenska kultumo-gospodarska zveza je odločno protestirala proti metodi, s katero občinski odbor namerava odobriti varianti regulacijskega načrta. Taka metoda ne upošteva mnenja prizadetega prebivalstva in njegovih organizacij obenem pa ne spoštuje niti pravilnika, ki predvideva obvezno mnenje rajonskega sveta v odločitvah, ki zadevajo urbanistična vprašanja. Glede lokacije sinhrotrona samega pa SKGZ poudarja, da izbire ni mogoče osnovati zgolj na tehničnih podatkih, pač pa je treba
upoštevati vpliv, ki ga ima na celotno okolje ter socialno, gospodarsko, narodnostno in kulturno ceno, ki jo bo moralo plačati neposredno prizadeto prebivalstvo pa tudi širša tržaška skupnost. SKGZ ne nasprotuje napredku in razvoju znanosti, vendar je prepričana, da je treba spoštovati okolje v vseh pomenskih razsežnostih te besede. Zaradi tega bi bila najbolj ustrezna lokacija v sklopu Centra za znanstvene raziskave, ki je najbolj uravnovešena z vseh vidikov, pa čeravno zahteva od slovenskega prebivalstva precejšnje žrtve.
Calabria: počakati
na mnenje rajonskega sveta
Načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Arturo Calabria pa je v pismu županu izrazil »začudenje in nesoglasje« komunistov. Nevzdržno je namreč, pravi Calabria v pismu, da občinski odbor, ki je že dal ostavko, prav na dan, ko postane odstop dokončen in nepreklicen, sprejme zelo važne sklepe urbanističnega načrtovanja. Upoštevati je treba tudi, da je občinska uprava
že vprašala za mnenje Vzhodnokra-ški rajonski svet, ki je zahteval dodatna pojasnila in ima prav v teh dneh na dnevnem redu vrsto srečanj in posvetovanj o tem problemu. Ko bi odbor sedaj odločal, bi sprejel protizakonit ukrep, ker še ne razpolaga z mnenjem rajonskega sveta, ki je po zakonu obvezno, pa čeprav ne obvezujoče.
Calabrievo pismo se zaključuje s pozivom županu, naj ne izvede dejanja, ki bi bilo neopravičljivo ter bi kršilo pravice občinskega sveta, vsekakor pa bi bilo protizakonito.
Začudenje svetovalca
Darija Jagodica
Občinski svetovalec Darij Jagodic je med telefonskim razgovorom izrazil veliko začudenje in neodobravanje ob ravnanju občinskega odbora. Ko gre za tako važne odločitve, je dejal Jagodic, ni mogoče preskočiti demokratično izvoljenega rajonskega sveta. In občinski odbor? Ali je bil izvoljen samo, da prikimava? Ob tem pa je imel Jagodic, kot izvedenec za urbanistiko, tudi velike pomisleke nad izbiro lokacije pri Bazovici, ker s tehničnega vidika ni osnovana. Mimo tega, da je tudi lokacija pri Bazovici povsem obkrožena od cest in obstaja prav tako nevarnost vibracij, da je v bližini kamnoloma, na območju, za katero se ogrevata raziskovalni center in znanstvena komisija, niso naredili nobene resne geološke raziskave. Kaj bi se zgodilo, če bi taka raziskava pokazala, da kraj ni primeren za tako struk-
turo? Kaj bi naredil odbor? Kaj bi se zgodilo z odobreno varianto?
Jagodic, ki je na te probleme opozoril že v urbanistični komisiji, je tudi dejal, da se po tisti seji urbanistična komisija ni več sestala. Predviden sestanek je bil odpovedan. Morda zato, da bi vprašanje lokacije sinhrotrona ne prišlo več na dan?
V zvezi z urbanistično komisijo velja poudariti, da se o lokaciji sinhrotrona ni izrekel niti predstavnik KZE, ker mu podatki, ki so bili na razpolago, niso dovoljevali, da bi si ustvaril ustrezno mnenje.
SSk: utesnjevanje
manjšinskega prostora
Znanstveniki so ugotovili, da je geološka struktura znotraj področja za znanstvene raziskave v bistvu enaka kot pri Bazovici, iz česar izhaja, da bi ta prostor znotraj področja lahko izrabih za postavitev sinhrotrona, kar bi povzročilo veliko manj škode. Predvideni prostor za sinhrotron pri Bazovici nameravajo, kakor se bere in govori, v bodočnosti večati in širiti, tako da ne moremo vedeti, koliko teritorija bo gradnja sinhrotrona zavzela v zaključni fazi. V tehnološko razvitih državah svetujejo, naj se ne gradijo takšni objekti v bližini obljudenih prostorov zaradi tresenja, ropotanja in vsakovrstnih vibracij, ki so škodljive za človeški organizem. Po Černobilu moramo biti izredno previdni, ker če ne v pn-vi fazi bo nevarnost radioaktivnega zarčenja prisotna v naslednjih. Manjka, in to je hudo, globalna študija o vseh aspek-
Letošnjega 30. aprila je v šestih občinah tržaške pokrajine stalno prebivalo 271.216 prebivalcev, ali za 2.556 manj, kot istega dne lani. V tržaški občini jih je bilo 240.360, ali za 2.400 manj prebivalcev, kot lanskega 30. aprila. Preprost izračun nam pove, da je — kot ponavadi — daleč največ prebivalstva v dvanajstih mesecih izgubila tržaška občina, medtem ko jih je v preostalih občinah pokrajine le 156 manj.
Naravno gibanje beleži deficit 200 oseb: rodilo se je 137 živih otrok, umrlo pa je 337 oseb (aprila 1985: 140 rojenih in 328 umrlih). Migracijsko gibanje pa je bilo tudi aprila v aktivi za 95 oseb: 275 vpisanih in 180 izbrisanih iz seznamov stalnega prebivalstva (aprila 1985: 191 vpisanih in 226 izbrisanih).
Demografsko gibanje v pokrajini je od letošnjega 1. januarja do 30. aprila zabeležilo deficit 1.111 oseb, od tega je 1.238 znašal negativni naravni prirastek, 217 pa pozitivni obračun mi-
tih postavitve take naprave zraven obljudenega področja. Študije so bile površne in so že vnaprej zasledovale določen namen. Z vidika naše narodne skupnosti pa je treba nujno poudariti veliko škodo, ki bi jo ta lokacija prinesla zaradi obsežnega krčenja njenega življenjskega teritorija, ki je ena temeljnih osnov njenega obstoja in to po tolikih vsiljenih razlastitvah, ki so zamajale temelje naše manjšine.
Protest WWF
Mednarodni sklad za zaščito narave (WWF) želi opomniti na nekatere netočnosti, ki jih je dnevnik »R Piccolo« objavil dne 11. junija. Napaka je bila že v naslovu samem, saj tržaški dnevnik zatrjuje, da se WWF strinja z namestitvijo sinhrotrona v Bazovici, v tako imenovani zoni »T 8«.
Predstavniki združenja WWF želijo poudariti, da se na seji, ki je bila v Padričah 5. junija in na katero se članek v tržaškem dnevniku naslanja, sploh ni izrazila v prid namestitve sinhrotrona. Nasprotno — na seji odbora za ekologijo, ki je bila pred približno dvema tednoma na sedežu Pokrajine, je WWF odločno zavzela stališče proti postavitvi takšnega znanstvenega centra izven za to prej določene cone. Svoj odklon motivira Sklad za zaščito narave predvsem z ugotovitvijo, da bi namestitev tega znanstvenega objekta v Bazovici uničila kar 45 hektarov plodne zemlje,, ter s tem zadala uničujoč udarec kraški naravi.
gracijskega gibanja.
Vremenske razmere so bile v aprilu zmerno tople in vlažne s precejšnjimi padavinami, z oblačnim nebom in z malo vetra. Količina padavin je enkrat presegla običajno aprilsko, vendar je kmetijstvo kljub temu zabeležilo normalno rast skoraj vseh kultur. Nekoliko zamud se je nabralo le pri tekočem kmetijskem delu, ki ga je oviral trajajoč dež, medtem ko je bila živina v dobrih zdravstvenih razmerah.
30. aprila je bila v tržaški pokrajini zaposlena skupno 85.601 oseba, kar je za 201 ali 0,2 odstotka manj, kot aprila lani. V sezname iskalcev zaposlitve je bilo vpisanih 6.951 oseb, kar je za 6,3 odstotka več z ozirom na leto prej. če pogledamo število zaposlenih po posameznih sektorjih gospodarske dejavnosti, je podoba naslednja: 22,4 odstotka jih je zaposlenih na področju trgovine in storitev, 34 odstotkov v industriji, 31,7 v javni upravi, preostalih 11,9 odstotka pa v obrtništvu, bankah in zavarovalnicah, v kmetijstvu in pomorstvu. 0-dobrenih je bilo tudi veliko ur dopolnilne blagajne, in sicer: 181.628 v manufakturni industriji, 55.951 ur v gradbeništvu in 76.659 v ostalih gospodarskih dejavnostih.
Pa še pogled na gibanje življenjskih storitev. Po podatkih Pokrajinskega statističnega urada pri tržaški Trgovinski zbornici, je njihov indeks za družine uradnikov in delavcev v tržaški občini (osnova je iz leta 1985, za katero je indeks 100) znašal 104.3. To je za 0,1 odstotka manj kot mesec prej, in za 5,5 odstotka več z ozirom na mesec april 1985.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, nono in brat
Angel Tul
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 27. junija 1986, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkolje.
Žalujoča sinova Edvard in Zoran z družinama, brata, sestre, vnuki in drugo sorodstvo.
Mačkolje, 26. junija 1986
Kriza v Geofizikalnem observatoriju
Zvoniti po toči ne pomaga več
Priznanje Geofizikalnega abservato-rija na vsedržavni ravni, imenovanje upravnega sveta, v katerem naj bi bili predvsem strokovnjaki, primerno finančno kritje, ki naj bi dovolilo ne-kajktno znanstveno raziskovanje: to so osnovne postavke za reformo tržaškega observatorija, o katerem je tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo sklicali sindikalni predstavniki CGIL in CISL. »V zadnjih letih smo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev usmerili našo dejavnost predvsem v zasebni sektor, konkretno na področje geoloških raziskav za črpanje nafte, kar pa je za državno inštitucijo pravi absurd, saj bi to dejavnost morala opravljati zasebna dru-žbas, so opozorili včeraj sindikalisti, ki so izbjro utemeljili z dejstvom, da bi v nasprotnem primeru 178 uslužbencev ostalo brez plače. Negativne posledice so na dlani: namesto da bi se zavod razvijal kot vrhunsko specializirana ustanova na področju onesnaževanja in seizmologije, kar bi zanj bilo edino jamstvo za »zdravo prihod-
nost«, je postal komercialna ustanova, ki je državna, vendar v interesu naftnih družb. Tako je prišel v navzkriž z zakoni, finančna sredstva dežele in ministrstva za šolstvo se stekajo po kapljicah, upravni svet in politiko zavoda vodijo pohtični predstavniki, ki imajo z znanstvenimi raziskavami bolj malo skupnega.
Sindikalni predstavniki zaposlenih raziskovalcev so pozvali tržaško javnost in politične sile, naj observatorij kakovostno okrepijo, tako da bo postal resnično znanstvena ustanova na najvišji ravni. V tem smislu sta v parlamentu že vložena zakonska osnutka poslancev Colonija in Cuffara, tudi minister za znanstvene raziskave Granelli je pripravil svojega, a ga mora še sprejeti vlada. Sindikalisti so tudi pripravljeni sprejeti alternativo, da preide dejavnost za industrijske raziskavo v zasebne roke, toda tako ali drugače ni več časa za včlanjevanje, kajti kriza se iz dneva v dan stopnjuje in zvoniti po toči ne pomaga več.
V letošnjem aprilu 2.400 Tržačanov manj
Skupinska razstava kiparjev Alpe-Jadrana v Sesljanu
V prostorih tržaške turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu, je od predvčerajšnjim na ogled skupinska razstava desetih kiparjev iz dežel, republik in pokrajin Alp» - Jadrana. Namen razstave je predstaviti vzorce umetniškega ustvarjanja kiparjev, ki se' v okviru praznovanj 2000-letnice na-brežinskih kamnolomov od prejšnjega tedna udeležujejo mednarodnega srečanja kiparjev v Sesljanskem zalivu. Prireditev, ki je sad skupne pobude tržaške turistično - letoviščarske ustanove, dežele Furlanije Julijske krajine, občine Devin - Nabrežina in nekaterih zasebnih operaterjev, je zato neke vrste uvod tega kiparskega srečanja ali simpozija, ki ga omenjena razstava obeležuje.
Predstavitev umetnikov, ki so se udeležili pobude, je bila predsinočnjim in to v okviru otvoritvene slovesnosti, na kateri je najprej spregovoril predsednik tržaške turistično - letoviščarske ustanove Barison, za njim pa še odbornica devinsko - nabraežinske občine Terčonova in umetnik Sergio Molesi. Nekaj več o udeležencih simpozija najdemo vsekakor v priložnostni brošuri, ki jo je tržaška turistično - letoviščarska ustanova izdala v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvaškem jeziku, ali bolje materinih jezikih prisotnih umetnikov. Glede razstave pa naj omenimo, da je na njej razstavljenih nekaj desetin kamnitih umetnin in da bo odprta do 18. julija. (I. V.)
Festival mladinskega gledališča v Miljah
Včeraj so v sejni dvorani priznane restavracije na gradu sv. Justa predstavili program IX. Festivala mladinskega gledališča, ki ga bodo odprli 5. julija v Miljah.
Ob prisotnosti miljskega župana Bordona ter podžupana oz. odbornika za kulturo Rossinija, sta člana organizacijskega odbora festivala obrazložila in razčlenila program gleda-uških srečanj. Najprej sta Zarattini-jeva in Piaggio omenila pomembno Pridobitev festivala, ki bo končno dobil zimskega dvojčka. Mladinski festival bodo namreč priredili dvakrat
na leto, tako da bodo lahkio uresničili sodelovanje s šolskimi ustanovami. Zabeležiti je sicer treba tudi izbiro prirediteljev, da se mladinski festival ,ki je že dosegel vrsto mednarodnih priznanj, »vrne« Miljčanom. Prav zaradi tega je tudi letošnji program prireditev zastavljen nekoliko drugače. Veliko prostora so namenili tudi laboratorijem (pri tem sodeluje tudi skupina Papilu iz Ankarana), animaciji in glasbenemu pouku. Festival mladinskega gledališča bodo namreč popestrih koncerti mladih gojencev tržaške glasbene šole »Tartini«.
Ponovna ošibitev dinarja
Dinar se je spet ošibil nasproti zahodnim valutam, tako tudi seveda nasproti liri. Kot poročajo nekateri jugoslovanski časopisi, so banke včeraj menjavale dinar poprečno po tečaju 3,73 lire proti 4,20 lire v soboto. V Trstu je tečaj bjl za dinar še nepovoljnejši in je znašal 3 lire. To pomeni občuten udarec jugoslovanskim nakupom v našem mestu in seveda tukajšnjim trgovcem (zlasti na področju oblačil), ki so pred leti bili vajeni vsakodnevnega prihoda več tisoč gostov z onkraj meje. Po drugi strani pa padec dinarja privablja v Jugoslavijo množice italijanskih in drugih turistov ter avtomobilistov, ki si lahko privoščijo liter bencina po ceni 500 do 600 lir (odvisno pač od tega, kje so denar zamenjali). Sklep o novi pariteti dinarja sledi uradnemu razvrednotenju za 20 odstotkov, do katerega je prišlo 22. oktobra 1982; takrat je bilo treba za dinar odšteti 22,78 lire.
Tečajniška razstava lesenih predmetov
V	Prosvetnem domu na Opčinah so sinoči odprli razstavo lesenih predmetov, ki so jih izdelali tečajniki mizarstva pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Kot je pravilno poudaril ravnatelj zavoda Tamara Blazina, je ta razstava lesenega pohištva odraz truda in enoletnega dela tečajnikov, ki so letos postali poklicni mizarji. Leseni predmeti, od skrinje do omare, so na ogled še danes in jutri, od 18. do 20. ure.
Pojutrišnjem odhod v Derendingen
Za potovanje v Derendingen ob 400-letnici Trubarjeve smrti se je pri Sindikatu slovenske šole dokončno prijavilo 36 oseb. Od teh jih prihaja osem z Goriškega. Odpotovati bo treba že zelo zgodaj zjutraj v soboto, 28. junija. Avtobusni vozni red je naslednji: ob 3.20 v Štivanu nasproti gostilne; ob 3.25 v Sesljanu na glavnem trgu; ob 4.00 v Trstu na Trgu Oberdan; ob 4.20 na Opčinah pred Prosvetnim domom.
Izletniki naj javijo na sedež Sindikata slovenske šole, tel. 611-93, v teh dneh med 11. in 12. uro postajo na kateri bodo vstopili.
V	Ljubljani nas bosta pred železniško postaja pred tovornim postajališčem za ekspresno blago čakala dva avtobusa, na enem katerih bodo že rezervirani sedeži za naše potnike. Za to priložnost bo v Derendingen dopotoval tudi avtobus iz Maribora.
Povratek v Ljubljano je predviden 1. julija ob 20. uri, dve uri kasneje pa v Trst in dalje kot pri odhodu.
Drevi v gledališču France Prešeren
Prisluhnili bomo privlačni in mili pripovedi harmonike
HARMONIKA PRIPOVEDUJE...Kaj
vse nam lahko pove. Z lahkoto melodije nam pričara daljne svetove, pa tudi ljubljeni domači kraj. V glasbo se izliva naša duša, vsi njeni vzgibi, tudi tisti najgloblje skriti. Glasba je nekaj iracionalnega, ne pusti se prepisati z besedami. Lahko le opišeš emocije, ki jih vzvalovi slehrni glasbeni utrip, a nikoli ne boš z razumom razložil nje bistva! Glasba ima nedotakljivo srž, približa pa se ji lahko vsak, ki jo zna poslušati, ceniti in uživati.
Tudi s harmoniko se glasbena duša lahko izpoje. Napačno je pojmovanje harmonike kot izključno ljudskega glasbila, katerega osnovni namen je le zabava veseli druščini. To je glasbilo kot vsi ostali, prav tako žlahtna je kot klavir ali pa kljunasta flavta. Ob njej si lahko vesel, žalosten, resen, svečan.
Harmonika lahko tudi pripoveduje. Pomislite, koliko stvari vam lahko pove 20 harmonik! Če dodamo zraven
še ritmično podlago tolkal, izkušenega dirigenta in pa starega prijatelja, nekaj barvanih luči in pisanih trakov... Že smo v vzdušju današnjega koncerta harmonikarskega ansambla Synthesis 4, s katerim bo sodeloval Mito Trefalt, znani show-man RTV Ljubljana, organizator vseh mogočih oddaj in strastni ljubitelj glasbe, harmonike, ljudi.
S tem smo napovedali veliko, a ne še vsega. Večer bo sicer precej klasičen, si boste na tihem rekli, a dokler ga ne doživite, ne morete soditi! Nekaj bo v njem posebnega, privlačnega. Izraziti se da le z glasbo, cvetjem in trakovi, z vzdušjem, ki ga izpove tudi prava beseda.
Danes zvečer torej, v gledališču France Prešeren v Boljuncu, ob 20.30, Harmonika pripoveduje: Synthesis 4, Klavdio Furlan in Mito Trefalt. Ne bo vam žal...
Damjana Ota
Družabni večer zbora »Primorsko«
V soboto zvečer so člani mešanega pevskega zbora KD Primorsko priredili ob koncu sezone 1985/86 družabni večer. Družabnost je bila na dvorišču znane gostilne Tul v Mačkoljah. Večer s pesmijo, šaljivimi točkami in prijetnim kramljanjem je potekal v pravem tovariškem vzdušju. Zbor je imel v pretekli sezoni še kar dobro in bogato delovanje. Nastopil je na raznih prireditvah, tako doma kot na gostovanjih. Naj med tolikimi omenimo izlet in koncert v Rogaški Slatini, v Kumrovcu, nastop na Primorski poje '86, na prazniku vina v Lonjerju, na proslavi ustanovitve OF, na domači Prešernovi proslavi, ter na raznih komemoracijah pred spomenikom padlih vaščanov v NOB in na drugih manjših prireditvah.
Zbor že drugo leto vodi pevovodja Tone Baloh in za to njegovo požrtvovalno delo se mu je v soboto zahvalil predsednik društva David Stepančič ter mu v imenu vseh pevcev izročil darilo, čeprav so sezono uradno zaključili, bodo pevci imeli še nekaj vaj, ker bodo 4. julija gostovali v Dvorih nad Izolo in s tem vrnili obisk tamkajšnjemu zboru Janko Premrl-Vojko, ki je lansko leto gostoval v Mačkoljah. Omeniti moramo še, da se člani pevskega zbora kot ostali člani društva Primorsko že sedaj pripravljajo na tradicionalno šagro, ki bo čez mesec dni v krasnem borovem gozdiču v Mačkoljah. (mm)
Tudi v barkovljanskem društvu priredili pokušnjo domačih vin
Pretekli četrtek je bila v barkovljanskem društvu Pokušnja domačih vin in domačega kruha. Prireditve se je udeležilo lepo število domačih vinogradnikov, ki so prinesli kar 33 vz-rocev vina. Te vzorce je potem ocenila posebna komisija, ki so jo sestavljali vinogradniki s Krasa in strokovnjaki, predsedoval pa jim je dr. Bruno Millo.
Komisija ni imela lahkega dela. Začeli so s pokušnjo ob 19.30 in končali svoje delo šele okrog 22.00 ure. No, končno so se zedinili, kdo bo prejel nagrade.
Zlato kolajno za belo vino je prejel Sergio Starec, srebrno Zoro Starec,
bronasto Marija Renzi. Zlato kolajno za črno vino je prejela Marija Renzi, srebrno Alojz Brišček in bronasto Mario Gregorič.
Medtem ko je komisija ocenjevala in izbirala vina, so si številni gostje ogledali razstavo domačega kruha, ki ga je spekla in pripravila požrtvovalna članica barkovljanskega društva Sabina Nibrant. Spekla je razne vrste kruha, od navadnega, z rozinami, sladkega, pinco, potico itd. Nihče se ni branil pokušnje vseh teh dobrot.
In tako je praznik potekel v prijetnem in veselem razpoloženju, kjer ni manjkalo petja niti dobrega počutja.
VZPI-ANPI
Tržaški partizanski pevski zbor PINKO TOMAŽIČ Mladinska skupina PINKO TOMAŽIČ
Ob 40-letnici italijanske republike rojene iz odporništva
priredijo v Bazovici dne 5. in 6. julija 1986 ob 16.30
srečanje za mir in enakopravnost med narodi in narodnostmi
V	soboto, 5. julija, ob 20. uri: prihod štafete miru in bratstva.
Slavnostni govorniki: narodni heroj STANE BOBNAR in senator HEN-
RIQUEZ AGNALETTI.
V	kulturnem programu nastopajo: TPPZ P. Tomažič, Mladinska skupina P. Tomažič in Godba na pihala iz Postojne. Dirigenti: Pija Cah, Leander Pegan in Oskar Kjuder. — Vabimo vse bivše borce, aktiviste, mladino, kulturnike, antifašiste tostran in onstran meje. — Oba večera bo zabaval ansambel AKORDI. — Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
Lm/iotla
?j Diurni d
TRST • Ul. S Mounzio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
ŠIROKA IZBIRA OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI
PO IZREDNIH CENAH
GLASBENA
MATICA
TRST
Danes, 26. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren
Harmonika pripoveduje
zaključni koncert ansambla GM Synthesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana in sodelovanjem Mita Trefalta.
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST
vas vabi danes, 26. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
FRANKA VECCHIETA
Grafike elementi v prostoru video — Sergij Cesar
Narodna in študijska knjižnica
sklicuje
18. REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	otvoritev
2.	poročila
3.	volitve novega odbora
4.	razno
danes, 26. junija 1986, ob 17.30 v prvem sklicanju ter ob 18. uri v drugem sklicanju v čitalnici Primož Trubar Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in odbor zveze vojnih invalidov NOV
vabita
na predstavitev knjige »Delavska enotnost — Unità operaia« avtorja MILANA PAHORJA.
Predstavitev bo jutri, 27. t. m., ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 v Trstu.
Na jaredstavitvi bo sodeloval TRŽAŠKI OKTET z izborom svojih lepih skladb.
razna obvestila
9. bienale likovnikov amaterjev - Likovni tabor. V okviru Tabora mladih bo septembra meseca potekal 3-dnevni informativni tečaj o možnostih likovnega izražanja, ki bo obsegal teorijo o risbi, barvno teorijo, teorijo o kompoziciji in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev Likovnega tabora. Prijave sprejema SKD Tabor - Opčine do 30. t. m. Za informacije tel. na št. 213945 in 220680.
Kriški mladinski krožek in KD Vesna prirejata 11-dnevni poletni center za osnovnošolsko mladino od 30. 6. do 10. 7. (razen nedelje) od 8. do 13. ure v prostorih A. Sirk v Križu. Za prevoz in malico poskrbljeno. Za informacije tel. na št. 040/220346 v popoldanskih urah.
Glasbena matica sklicuje v ponedeljek, 30. junija, v mali dvorani v Ul. R. Manna 29 ob 18.30 v prvem sklicanju in ob 19. uri v. drugem sklicanju OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprave, razrešitev starega odbora, volitve, razno. Upravni odbor Glasbene matice.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in odbor Zveze vojnih invalidov NOV bosta v jutri, 27. t. m., ob 19. uri predstavila v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu novo knjigo DELAVSKA ENOTNOST-UNITÀ OPERAIA, ki jo je spisal načelnik Odseka za zgodovino pri NŠK Milan Pahor. Predstavitev publikacije bo obogatil nastop Tržaškega okteta, ki bo zapel deset pesmi. Vabljeni!
Zadruga pridelovalcev vin »Kriški breg« prireja v sodelovanju s ŠD Vesna, ŠD Mladina, KD Vesna in kriškim Mladinskim krožkom 27., 28. in 29. junija v Križu 19. razstavo domačih vin.
ŠZ Gaja organizira od 28. t. m. do 6. julija ŠPORTNI TEDEN GAJE. Med tednom se bodo zvrstili sledeči turnirji: teniški, balinarski, nogometni 4 proti 4, odbojkarski medvaški. Tradicionalni nočni tek. Vsak večer bodo delovali kioski in ples z znanimi ansambli.
razne prireditve
Gojenci Glasbene šole iz Ricmanj vabijo na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo jutri, 27. t. m„ ob 21. uri v dvorani Kulturnega doma v Ricmanjih.
SKD Primorec - Trebče in SKD Tabor - Opčine vabita na KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PRIMOREC-TABOR jutri, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah.
čestitke
Danes praznujeta srebrno poroko FRANKA in SANDRINO FURLAN. Še mnogo, mnogo srečnih let v medsebojni ljubezni in razumevanju jima kličeta SKD Barkovlje in zbor M.Pertot.
gledališča
razstave
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Od 28. junija do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIADERA, LA CASA DELLE TRE RAGAZZE in AL CAVALLINO BIANCO.
Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«, ki bo na sporedu v soboto ob 20.30: ponovitve v nedeljo, 29. t. m., ob 18. uri, v torek, 1. julija, ob 20.30, v soboto, 5. 7., ob 20.30, v nedeljo, 6. 7., ob 18. uri, v soboto, 12. 7., ob 20.30 in v nedeljo, 13. 7., ob 18. uri. Vstopnice za ogled premierske izvedbe »La Baiadere« so na razpolago pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 27. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana. Dirigent Marko Munih.
V ponedeljek, 30. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic.
kino
ARISTON - 21.30 II cavaliere pallido,
vestern, ZDA 1985, r. Glint Eastwood: i. Glint Eastwood, Michael Moriarty, Carrie Snodgress.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 I guerrieri del vento, akc., ZDA 1985; r. J. Lee Thompson; i. Robert Mitchum, Fabio Testi.
EXCELSIOR II - 18.30, 22.00 Tristezza e bellezza, dram., Fr. 1985, 97': r. Joy Fleury: i. Andrzej Zulawski, Charlotte Rampling, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Love you, er., r. John Derek, □ □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina inibition, porn. □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 D.A.R.Y.L., dram., ZDA 1985,. 100'; r. Simon Wincer; i. Mary Beth Hurt, Michael McKean. EDEN - 15.30, 22.00 Sexual heights, porn., □ □.
FENICE - 19.00, 22.15 La bestia, er.; r. Walerian Borowczyk, □ □
EXCELSIOR I 18.00, 22.15 Excalibur, pust., r. John Boorman; i. N. Terry, H. Mirren.
MIGNON - Danes in jutri zaprto.
CAPITOL - 16.30-22.00 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Rich, prod. Walt Disney.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Chi più spende ... più guadagna, kom„ ZDA 1985, 97'; r. Walter Hill; i. Richard Pryor, John Candy.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE FICE - 18.20, 22.00 Chiamami aquila, ZDA 1972, 100'; r. Micael Ap-ted; i. John Belushi, Blair Brown.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.15 Senza vergogna, kom„ It. 1986, 90', r. G. Siracusa; i. Malisa Longo, Christian Borromeo, □ □
RADIO - 15.30, 21.30- Superperverse in amore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda z oddelkom za geometre »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da poteka vpis za šolsko leto 1986/87 v vse razrede zavoda do vključno 7. julija 1986. Tajništvo je odprto ob delavnikih od 9. do 12. ure.
mali oglasi
PRODAM stanovanje, Frankovec (Dolina), 3. nadstropje: 3 sobe, kuhinja, kopalnica wc, shramba, balkon, centralna kurjava. Tel. na št. 228358.
PRODAM knjige za prva dva razreda znanstvenega liceja in KUPIM knjige za tretji razred istega liceja. Tel. na št. 753938 ali 753838 ob uri obeda.
ZAPOSLIM hišno pomočnico po dogovoru. Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica, tel. 0481/86349.
ZAVAROVALNO PODJETJE išče zunanjega sodelavca. Dobra provizija. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro AGENT.
OSMICO je odprl Silvester Komar Ricmanje 70. Toči belo in črno vino.
PRODAM gilero 200 custom, 4-taktno, letnik '82. Tel. na št. 040/302748.
PRODAM gumijasti čoln z volanom in motorjem evinrude 25 HP. Telefonirati ob uri kosila na št. 228-869.
PRODAM plastični čoln (trimarano) z motorjem MACH 7 po ugodni ceni. Tel. od 8. do 14. ure na št. 766721.
GLASBENA SKUPINA s sobo za vaje išče klaviaturista za nastope. Pisati na naslov: Franco, Ul. Aleardi 2, 34134 Trst.
OSMICO bo jutri odprl Pepi Žerjal -Mlekarjev iz Doline 161.
KD Vesna obvešča, da je v veži Doma A. Sirk na ogled razstava domačina Marija Bogatea. Urnik: sreda in sobota od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 18. do 20. ure.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Unità, razstavlja svoja dela slikar Cernigoi.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je
od 18. do 20. ure odprta razstava lesenih predmetov, ki so jih izdelali dijaki tečaja za mizarje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje.
izleti
Združenje Union Sv.Ivan-Podlonjer
priredi enodnevni izlet 6. julija v Baško na otoku Krku. Vabimo vas na ribe. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 040/61011, razen ob sobotah.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 26. junija
STOJAN
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.45 Luna vzide ob 24.25 in zatone ob 10.05.
Jutri, PETEK, 27. junija
HEMA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.59 najnižja - 55 cm, ob 14.14 najvišja 34 cm, ob 19.48. najnižja - 1 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj, zračni tlak 1018,2 mb pada, veter 8 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 41-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ilenia Siciliano, Andrea Pinat, Katja Tonet, Andrea Toma-din, Andrea Brancale, Desirèe Rigonat, Andrea Poli.
UMRLI SO: 76-letni Giulio Righi, 65-letni Bruno Caggianelli, 55-letni Giovanni Starz, 84-letna Edda Bonomo, 90-letna Alessandra Cheber, 76-letni Angelo Tul, 82-letni Giovanni Sartori, 53-letni Emilio De Kar, 83-letna Paolina Stoppar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. junija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
PROSEK (tel. 225-1421) in ŽAVLJE (tel. 274-630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (225-141, 225-340) in ŽAVLJE (tel. 274-630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
Ob poravnavi članarine darujejo za sekcijo VZPI—ANPI Prosek—Kontovel: Mara Ukmar—Starc 10.000 lir, Franco Magnani 5.000 lir, Dario Štoka 5.000 lir, Fabio Starc 5.000 lir, Viktor Štoka 5.000 lir, Aldo Colja 5.000 lir, Valentino Perič 10.000 lir in Gino Verginella 5.000 lir.
V	spomin na drago ženo Ido Daneu—Gerljanc daruje mož Angel 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk Prosek—Kontovel, 50.000 lir za ženski pevski zbor Prosek—Kontovel, 50.000 lir za godbo na pihala Prosek — Kontovel, 50.000 lir za amaterski oder J. Štoka Prosek—Kontovel, 50.000 lir za sekcijo KPI Prosek—Kontovel in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Oskarja Pangerca daruje Pjerina Ota 40.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spornim na Oskarja Pangerca daruje družina Vojteh Lavriha 15.000 lir za KD V. Vodnik.
Ul. Cereria 8 - Trst - Tel. 301075 (2. ul. levo od Ul. S. Michele)
•	protialergične — ortopedske vzmetnice
•	mreže
•	prevleke za mreže
in vzmetnice, blazine
menjalnica	
Ameriški dolar 		..	1.505.
Nemška marka 		683.
Francoski frank 		212.
Holandski fiorini 		606.
Belgijski frank 		31.
Funt šterling 		.. 2.280.
Irski šterling 		.. 2.060.
Danska krona 		183.
Grška drahma 		10.
Kanadski dolar 		..	1.070.
NAKUPNI TEČAJI 25. 6. 1986
Japonski jen .............. 8.—
Švicarski frank ........... 830.—
Avstrijski šiling ......... 97.—
Norveška krona ............ 199. —
Švedska krona ............. 210.—
Portugalski eskudo ........ 10.—
Španska peseta ............ 10.—
Avstralski dolar .......... 1.000.—
Debeli dinar .................. 3,25
Drobni dinar .................. 3,25
__ I	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DUI KB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Kdo so najprivlačnejši moški?
|_________________filmi na tv zaslonu kinoateije
UNA COPPIA PERFETTA — A perfect Couple - Idealen par, ZDA 1979 Režija: Robert Altman. Igrajo: P. Dooley, M. Heflin, T. Vandis, B. Moreno.
RAI 1, ob 21.35.
Altman obvlada vse mehanizme ameriškega spektakla, zato vstavlja pogosto v svoje filme prvine z drugih medijev (TV, gledališče, glasba) in jih pomeša v učinkovito zmes resničnosti, ironije, človečnosti, satire, sodobnega kiča. Tako dosega v značilnih filmih kot Nashville, Poroka, Streamers idr. precej natančno in verjetno podobo sedanje »ameriškosti«.
»Idealen par« sestavljata sin moralističnega grškega antikvarija in dekle, ki nastopa v pop ansamblu; spoznala sta se preko poročne agencije...
AMORE TOSSICO — Strupena ljubezen, Italija 1983
Režija: Claudio Caligari. Igrajo: C. Ferretti, M. Mioni, E. Di Benedetto.
RAI 3, ob 22.25.
Caligarijev film smo predstavili že pred časom v tej rubriki, a takrat ni bil predvajan po TV zaradi težav s cenzuro. Ta film, ki obravnava resno in prizadeto problem zasvojencev z mamili, je namreč prepovedan (in se ne razume zakaj!) mladim pod 18. letom.
Caligari je posnel več dokumentarnih del na to temo, za ta film pa je sodeloval z njim pri pisanju scenarija sociolog Guido Blumir, ki se ukvarja poklicno s to problematiko. Njihovi »mamilaši«, ki se klatijo po Ostii in drugih revnih predelih rimskega predmestja, so naturščiki, igrajo sami sebe. Po analogiji nas spominjajo na nesrečne junake neorealističnih filmov ali na pasolinijevske izobčence sodobne metropolitanske družbe.
Angelo Baiguera bo vodil serijo radijskih oddaj
V okusih se Italijanke niso spremenile. Tako suvereno, vendar v dovolj lahkotnem tonu, glede pač na obravnavano temo, so zagotovili sestavljavci ene izmed tolikih anket o ženskih izbirah idealnega ali vsaj naj lepšega moškega. Po preverjanjih, za katere je kriva tržaška ekipa SWG, ki se je specializirala v kratkih telefonskih intervjujih, je še vedno najprivlačnejši francoski zvezdnik Alain Delon.
Tokrat so izbirale samo mlajše ženske in sicer stare od 18 do 30 let, ki pa so potrdile izbire svojih mater. V tem, so takoj komentirali razni strokovnjaki ženske problematike, so pokazale, da jih ni zajel ne val sodobnosti niti feminističnega kontestatorstva. Zenska, ki si za vzor moške privlačnosti izbere že desetletja lepega Alaina, so utemeljevali trditev, si želi nežnosti in miru v trdnem moškem objemu. To ni ženska, ki bi se v prvi vrsti potegovala za vsesplošni napredek in specifično za uveljavitev vseh zahtev ženskega gibanja.
Ne da bi hoteli zmanjševati čar De-lonovih hladno-plavih oči, njihova osvajalska moč priča tudi, pravijo komentatorji, da so mlade Italijanke veliko manj samozavestne od tega, kar bi želele dokazati in kar se kaže na prvi pogled.
Neinovativne so namreč bile tudi v porazdelitvi ostalih mest na lestvici najprivlačnejših: na drugo mesto so namreč uvrstile znanega italijanskega stilista Giorgia Armanija, ki je najvišje uvrščen Italijan. Tretji ljubljenec italijanskih mladih žensk je zopet iz filmskega sveta: gre za ameriškega slovitega igralca Roberta Redforda, ki je simbol zdrave in dobre lepote.
Izbranci torej niso rosno mladi, so že dolgo uveljavljeni na lastnem področju, odgovarjajo klasičnim estetskim pravilom in sploh vlivajo zaupanje. Za strokovnjake je bil zaključek kar na dlani: mlade Italijanke si ne želijo razburkanih voda, temveč zatočišča v lepem in varnem pristanu, ki bi jih branil pred viharji življenja.
Povedati je sicer tudi treba, da je bil ponujeni izbirni seznam zaprtega tipa, kar pomeni, da so lahko intervjuvanke izbirale med omejenim številom možnosti. In seveda so kandidati pripadali vsi več ali manj istemu svetu, ki ga še najbolje ponazorimo s celuloidnim trakom. Ce ostale privlačneže naštejemo po številu prejetih preferenc, bi bil vrstni red sledeči: Richard Cere, Michele Placido (ki je drugi uvrščeni Italijan), Mickey Rourke, Robert De Niro, Jack Nicholson, Sting, Michael Douglas, Andrea Occhipinti, Mei Gibson, Christophe Lambert, Sam Shepard in William Hurt.
Kot je razvidno iz seznama imen, gre za vrsto trenutno zelo znanih interpretov, ki jih pozna malodane vsaka ženska. Razumljivo je namreč, da so se intervjuvanke odločale za kandi-
date, ki so jih poznale in da velika večina bolje pozna imena, ki so že več let uveljavljena. Tako je treba tudi tolmačiti relativno slabo uvrstitev igralca Williama Hurta, ki je med drugim dobitnik oskarja. Sicer pa so tudi mlade Italijanke potrdile sloves in priljubljenost najnovejših filmskih osvajalcev, ki so se vsi uvrstili na višja mesta.
Bolje je biti lep in znan, kot grd in nepoznan — bi lahko v duhu lanskoletnih televizijskih nočnih prijateljev komentirali raziskavo o moški priljubljenosti pri mladih italijanskih ženskah. Sicer pa njihove izbire nimajo pečata uradnosti (v tolažbo izključenih), jemati pa jih je treba v poštev kot vse ostale primere, ki so odraz današnjih okusov, estetskih izbir in tudi še bolj muhave mode.
Deželna RAI pripravlja serijo radijskih oddaj z naslovom Glasba kot poklic, ki jo bo vodil znani tržaški kan-tavtor Angelo Baiguera. Oddaje bomo lahko poslušali vsak petek ob 13.30 in sicer od 4. julija dalje.
Baiguera bo v oddajah govoril o svojem delu in o težnjah nove italijanske glasbe. Poleg tega pa bo predstavil tudi mlade glasbenike iz naše dežele. Gre za lepo število mladih talen-
tov, ki so dosegli dokaj visoko stopnjo v izvedbi in obdelavi raznih kompozicij. Težava je seveda v tem, da je za mlade izjemno težko prebiti led in najti prave poti do občinstva.
V novi oddaji bodo sodelovali tudi različni gostje od novinarjev, producentov, organizatorjev koncertov tja do discjokeyev. Šlo bo tudi za imena, ki so poznana na vsedržavni ravni. Oddaje bo režirala Lilla Cepak.
Sylvester Stallone se je v vlogi Ramba povzpel v mit. Upati je, da ne bo bodočnost supermoških v mitraljezih in drugih bojnih napravah. Mišičevje in hormonske diete naj bodo, samo da naš možakar drugim ne škodi...
Hamburger serenade bo svojevrsten variete, ki ga je režiser Pupi Avati poimenoval tudi glasbeni koktejl tridesetih let. Oddajo bo predvajala prva TV mreža danes ob 20.30 in nato vsak četrtek do konca poletja.
9.30	Tele video
10.30	Nanizanka: Il ritorno del santo
11.20	Glas. odd.: Da un'estate all'altra
- Un anno di musica
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Roma in saccoccia
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Dnevnik
13.50 Športna oddaja: Mundial 86
14.00	Film: Indiscreto (kom, ZDA 1958, r. Stanley Donen, i. Ingrid Bergman, Cary Grant)
15.45	Dok. odd.: Al vento degli oceani
16.40	Risanka: Le avventure di Petey
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	TV film: Quando soffia il vento del nord
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Hamburger serenade (r. Pupi Avati)
21.35	Film: Una coppia perfetta (kom., ZDA 1979, r. Robert Altman, i. Paul Dooley, Martha Heflin)
22.25	Dnevnik
22.35	Una coppia perfetta (2. del filma)
23.30	Dokumentarec: La Colonna Tra-iana
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
9.30	Televideo
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Okolje
13.30	TV film: Saranno famosi - Tutti in scena (i. Debbie Alien in Lee Curreri)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Otroška oddaja: L' avventura, vmes risanka Esteban e le misteriose città d'oro in TV film Folly Food
16.35	Film: Clandestino per la luna (pust., ZDA 1974, r. Andrew McLaglen, i. Lloyd Bridges, Michael Link)
18.10	Iz parlamenta
18.15	Dnevnik - kratke vesti
18.20	Šport: Super Mundial '86 - komentarji Enza Bearzota in Mi-chela Platinija
18.40	Nanizanka: Occhio al superoc-chio - Qualcuno ci osserva, vmes vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Nadaljevanka: Western di cose nostre (2. in zadnji del)
22.05	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Inf. odd.: Aboccaperta, vodi Gianfranco Funari
23.05	Dnevnik - šport (it. prvenstvo v boksu in lahki atletiki)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
11.05	Dokumentarec: Capitali culturali d'Europa- Madrid
12.05	Zabavni spored: Dadaumpa
13.25	Dokumentarec: Delta
14.25	Film: Silenzio, si gira! (kom., It. 1943, r. Carlo Campogalliani, i. R. Brazzi, B. Gigli)
15.55	Dokumentarec: Le grandi mostre - Biennale '76
16.45	Šport: Mundial 86
18.30	Dadaumpa special
19.00	Deželni dnevnik
20.00	Dokumentarec: Laboratorio infanzia
20.30	Recital pianista V. Horowitza
22.00	Dnevnik
22.25	Film: Amore tossico (dram., It. 1983, r. Claudio Caligari, i. Cesare Ferretti, Michela Miconi)
9.00	Film: Štiri dni do smrti
10.30	Športna oddaja: Goli sveta, pregled SP v nogometu
16.10	Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev)
16.25	Poročila
16.30	Poročilo s 13. kongresa ZKJ
17.30	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - Roža škrlatka pa sin orlič, nato Čirule čarule -Čudežna pijača
17.45	Po poteh Gubčeve brigade s slikarjem Borisom Kobetom
18.15	Mozaik kratkega filma: V avtobusu in Tri življenja ježa (Jug.) Oba filma sta močno izstopala na letošnjem festivalu kratkega filma v Beogradu. Prvi ni niti dokumentarec, niti čisto igrani film, temveč hoče prikazati ljudi z osebnimi občutki v mestnem avtobusu. Drugi film pa je duhovita zgodovina satiričnega časopisa.
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik in vreme
19.15	Poročilo s 13. kongresa ZKJ
19.45	Ne prezrite in TV nocoj
20.00	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Goya
22.00	Glasbeni premor
22.15	Dnevnik
22.30	Poročilo s 13. kongresa ZKJ
(1P) TV Koper __________________
7.10	Športna oddaja: II Mundial in dieci minuti
12.30	Mundial 86: ponovitev nočne tekme
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Kiss Kiss
15.00	Dokumentarec
15.35	Nadaljevanka: Izgubljeni sin
16.40	Otroški program: nanizanka Kamen Marca Pola in risanka Lamu deklica iz vesolja
18.00	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bo na sporedu daljši prispevek, ki ga je pripravila Koprska redakcija na temo delavskega turizma.
19.30	TVD Stičišče
19.50 Dokumentarec: Slovenske galerije in muzeji
20.30	Dokumentarec: Razvoj človeške vrste
21.30	Nanizanka: Il brivido dell'imprevisto
22.00	Turistična oddaja
22.10	TVD vse danes
22.15	Mundial - komentar iz studia
ifg| CANALE S__________
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice in
16.45	Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: L'albero delle mele
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita S. Mondaini in R. Via-nello
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '86, vodita Claudio Cecchetto in Susanna Messaggio
23.00	Aktualnosti: Protagonisti, vodi Giorgio Bocca
23.30	Film: Agguato nella savana (pust., 1964, r. I. Tors, i. H. Guardino, S. Eaton)
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Carosello matrimoniale (1961, kom., i. S. Hayward, J. Mason)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Laura, She-Ra
14.15 Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: La cavalcata del terrore (dram. 1949, r. R. Rowland, i. T. Mit-chell)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nanizanke: Colombo,
22.15	Matt Houston,
23.15	Devlin e Devlin, 0.10 Mash, 0.40 Ironsi-de in 1.30 Mod Squad
ff) ITALIA 1	______
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria
10.10 Nanizanke: Galactica, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy in 12.40 Agenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Film: Totò lascia o raddoppia? (kom., 1956, r. C. Mastrocingue, i. V. Monconi, Totò)
22.15	Film: Vacanze a Ischia (Kom., 1958, r. M. Camerini, i. V. De Sica, M. Bru)
0.05 Filmske novosti: Premiere
1.30	Nanizanka: Strike Force
1 (g[uif^ TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Andrea Celeste
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
17.00	Nanizanka: Tivulan-dia
18.00	Risanka: Supertivu-landia
19.30 Nanizanka: Quattro in
RADIO TRST A
amore
20.00	Risanka: Mademoiselle Anne
20.30	Film: Che! (pust., 1969, r. R. O. Fleischer, i. O. Sharif, J. Palanca)
22.20 Film: Laura primizie d'amore (ljubezenski, 1979, r. D. Hamilton, i.’ M. Adams, D. Duniap) 0.30 Film
1^% TELEFRIULI
13.00	Oddaja o medicini
13.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: I pirati di Tortu-ga (pust., r. R. D. Webb, i. K. Scott, D. King)
22.15 Dnevnik
22.45 Film: Il profumo della signora in nero (dram., r. F. Barilli, i. M. Farmer)
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Kgledarček, pravljica, zabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12. uri, lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezri-mo!; 15.00 Mladinski pas: Diskorama;
16.00	Zbornik: Na goriškem valu, nato Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: XVI. Mladinski pevski festival v Celju; 18.00 Četrtkova srečanja: Biser v školjki; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Lahke note; 18.30 Z violinistom Slavkom Zimškom; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 S kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.30	Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta jugoslovanskih popevk; 0.05 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o ...; 17.35 Zamejska pesem; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Glasbeni program; ; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji;
18.00	Pulj kliče Koper; 18.45 Poje Toto Cutugno; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja, v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost?, v studiu Ivana; 20.30 Povej mi!, vodita Sonja in Katja.
Slovesnost je bila v torek zvečer
V Gorici shod
V Sovodnjah proslavili 35-letnico občine
V Sovodnjah jo bila v torek zvečer tradicionalna slovesnost ob občinskem prazniku, 24. juniju. Prav na ta dan leta 1951 se je namreč zbral na prvi seji občinski svet na novo ustanovljene občine Sovodnje. 35-letnico upravne avtonomije so tudi letos proslavili na slovesnosti v občinski telovadnici, z govorom župana Vita Primožiča, podelitvijo občinskih priznanj in izročitvijo vojaških odlikovanj ter s priložnostnim športnim in rekreacijskim sporedom.
»Brez samostojne občine bi težko dosegli današnji splošni družbeni in gospodarski razvoj, na katerega smo u-pravičeno ponosni. Brez upravne avtonomije naše in drugih občin na našem področju bi bil močno okrnjen tudi naš boj za priznanje in uveljavljanje jezikovnih in drugih pravic, ki jih terjamo kot narodnostna skupnost«, je v govoru naglasil Vito Primožič, ki je v svojem posegu omenil tudi druge jubileje, predvsem pa 40-letnico republike. »Praznovanjem te pomembne obletnice v raznih krajih se pridružujemo tudi mi v pričakovanju, da bodo demokratične sile v državi vendarle, pa čeprav z veliko zamudo, znale uresničiti v republiški ustavi zapopade-na jamstva za obstoj in razvoj naše in drugih manjšinskih skupnosti v Ita-
liji«. Župan Primožič je v nadaljevanju govora omenil najpomembnejše dosežke pri upravljanju občine v zadnjem obdobju. Potrdil je, da si bo uprava tudi v bodoče prizadevala za splošni družbeni in gospodarski napredek, za ustvarjanje pogojev za utrjevanje sožitja in medsebo jnega spoštovanja med občani slovenske in italijanske narodnosti, za potrjevanje vezi in prijateljstva z vsemi prijateljskimi in pobratenimi občinami.
Na slovesnosti, ki je potekala povsem dvojezično, so podelili tudi občinska priznanja, izročili vojaška odlikovanja in nagradili udeležence 6. občinske razstave domačih vin. Ob upoštevanju pomembnega jubileja ŠD Sovodnje (30-letnica ustanovitve) in nekaterih drugih obletnic na športnem področju, so bili občinskih priman j letos deležni predvsem športni delavci. Občinsko plaketo za aktivnost na področju športa je župan izročil Davorinu Peliconu in Branku Ferfolji. Spominsko plaketo ob 60-letnici nogometnega društva Vipava, ki je delovalo v Rupi, sta prejela nekdanja nogometaša in organizatorja Venceslav Buzin in Ernest Pavletič. Za dolgoletno dejavnost na področju zborovskega petja je občinsko plaketo prejel Janez Pavletič.
rice in kotalkarice ŠKD Vipava.
Tako kakor običajno so občani tudi tokrat napolnili telovadnico, praznovanju sovodenjske skupnosti pa so se pridružili številni gosti iz pobratenih in prijateljskih občin, predstavnik konzulata SFRJ v Trstu in najvišji predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti. Med gosti smo poleg drugih opazili goriškega prefekta dr. Garsio, kvestorja dr. Pensata in poveljnika karabinjerjev, polkovnika Lo Russa.
Župan Primožič je na torkovi slovesnosti izročil tudi dve vojaški odlikovanji za zasluge v odporniškem gibanju. Z vojaškim križcom sta bila odhkovana Franjo Cotič in Rudi čav-dek. Posebno priznanje je bilo podeljeno bivšemu predsedniku občinske skupščine Škofja Loka, Matjažu Čepinu. Za prijeten plesno - rekreacijski program so poskrbela dekleta skupine Komet iz Ajdovščine, ritmičarke osnovne šole 9. korpusa iz Nove Go-
Julri v avditoriju
Svečana proslava 40-letmce treh združenj podjetnikov
Od danes poletni urnik na avtobusih za Gradež
Predsednik Confindustrie Luigi Lucchini pride jutri v Gorico. Govoril bo na proslavi 40-letnice obstoja in delovanja Goriške zveze industrijcev. Jutri bodo v Gorici pravzaprav proslavili 40-letnico skupnih prizadevanj Zveze industrijcev. Zveze obrtnikov in Združenja trgovcev. Ta tri gospodarska združenja namreč sodelujejo že štiri desetletja. V skrbeh imamo gospodarski razcvet Goriške. Delo vsakega med nami je tesno pwvezano. Tako so dejali včeraj na tiskovni konferenci predsedniki treh združenj Chiozza, Sacchetti in Morassi.
V skupne akcije so [Xk1 jetniki šli tudi v zadnjem času. Takrat ko je bil govor o obnovi predsedništva na trgovinski zbornici. Zahtevali so, da to mesto zasede oseba iz podjetniških vrst. Deželna vlada pa je izbrala politika. Sodelovali so in sodelujejo, tako so povedali, z občinskimi upravami, s Pokrajino ter Deželo. Od politikov zahtevajo več zavzetosti in bolj konkretno gledanje na razvoj tukajšnjega gospodarstva.
Zadovoljni so s paketom Altissimom, pa čeprav ni še jasnosti glede izvajanja smernic tega paketa. Zavzemajo se za obnovitev zakona o prosti coni. Glede tega so dosegli soglasje. Sestavili so enotno besedilo. Skupno so se soočili s predsednikom trgovinske zbornice Bevilacquo. Ni danes med njimi nesoglasij v tem, koliko bo od proste cone šlo trgovcem, koliko pa industrij-cem. Delno jih skrbi osporavnanje videmskih industrijcev obnovi zakona o
V teh vročih in soparnih poletnih dneh, ko so v polnem teku zrelostni izpiti za dijake višjih šol, je še posebno vročo v šolah, kjer se je za maturante pričel drugi del preizkušnje. Medtem ko potekajo ustna izpraševanja že nekaj dni na Strokovnem zavodu za trgovino Ivan Cankar, kjer je maturantov 19, so včeraj stopili pred komisijo tudi prvi kandidati Klasičnega liceja Primož Trubar.
Komisija, ki jo vodi prof. Egidij Košuta, je v prejšnjih dneh že preverila znanje tržaških maturantov, sedaj pa so prišli na vrsto še goriški klasiki.
Potem ko je dobro opravil svojo dolžnost prvi kandidat, se je pred komisijo predstavil Mauro. Najprej se je razvil pogovor o romanticizmu. Dijak je lep» uokviril to gibanje v tedanjo evropsko stvarnost in podrobno analiziral njegov razvoj v Italiji. Tudi Manzoni mu ni povzročil nobenih težav.
Ko je profesorica hotela nekaj več slišati o Carducciju, je dijak zalo izčrpno odgovoril na vprašanja. Po krajšem opisu najvažnejših Svevovih romanov in o njegovem prijateljstvu z Joyceom se je dijak preselil na dru-
prost iconi. Sicer v Gorici menijo, da sc v Vidmu protivijo le temu, da bi nekatere ugodnosti proste cone iz Gorice razširih na Trst. Po odprtju prvih vrat naj bi odprli še druga, menijo v Vidmu. Goriške podjetnike pa bolj skrbi videmsko gledanje na snujoči se zakon o investicijah v obmejna področja. Videmčani menijo, da morajo te ugodnosti ostati nekje v videmski pokrajini. Pri nas pa je mnenje tako, da mora zakon upoštevati vse obmejno ozietmlje naše dežele.
Jutrišnja slavnost bo v avditoriju ob 11. uri. Predvideni so govori predsednika Confindustrie Luigija Lucchi-nija, predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija ter enega tukajšnjega zastopnika. Ena sama oseba bo govorila v skupnem imenu industrijcev, trgovcev ter obrtnikov. V Gorico pride tudi podpredsednik vsedržavne Zveze trgovcev posl. Sangalli. Obrtnike pa bo zastopal Luciano Sacchetti, ki je tudi deželni predsednik, kajti vsedržavni voditelji imajo prav ta dan v Rimu pomembni sestanek.
Obvestilo IACP
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za ljudska stanovanja (IACP) obvešča, da je bil 9. junija objavljen natečaj za dodelitev začasnih stanovanj občanom proti katerim je bil uveljavljen sodni izgon. Natečaj velja za območje goriške občine, prošnje pa je treba predložiti, na posebnih obrazcih, do 9. julija letos.
gi konec mize, da bi mu lahko zastavil kakšno vprašanje še profesor fizike. Čeprav ni tukaj stekel pogovor ravno najbolj sproščeno, ker je imel kandidat nekaj težav pri naštevanju raznih merskih enot, je na koncu Mauro pokazal zadovoljivo pripravo.
Po pregledu pismtaiih nalog, kjer pa se ni fant ravno najboljše izkazal, ga je predsednik komisije vprašal kam misli po opravljeni maturi. »Odločil sem se za pravno fakulteto, na izbiro pa so vplivale izvenšolske dejavnosti«, je odgovoril Mauro in se veselo od dahnil.
Po krajšem premoru je prišel na vrsto Igor. Kot prvi predmet si je izbral slovenščino. Izbira je bila povsem utemeljena, saj je kandidat pokazal res odlično pripravo. Dobro je orisal glavne karakteristike slovenske moderne, podrobno je analiziral ljubezensko liriko Ketteja, na pamet je tudi recitiral začetne verze poezije Na trgu. Pogovor se je dotaknil tudi pesnika naših Brd, Gradnika, kjer je lahko Igor ponovno potrdil dobro pripravljenost. Tudi povojna lirika mu je bila zelo domača, saj je nanizal celo vrsto imen prvega povojnega vala pes-
Pokrajinsko prevozno podjetje (APT) obvešča, da stopa v veljavo z današnjim dnem poletni umik na avtobusnih progah med Gradežem in raznimi iJraji. Proga Gorica - Fiumicello -Gradež — odhodi iz Gorice ob delavnikih 6.15, 7.45, 8.45, 9.50, 11.30, 13.00, 14.30, 17.30, 19.40; ob praznikih 6.15,
7.45,	8.45, 11.30, 13.00, 16.00 in 19.40. Odhodi iz Gradeža za Gorico ob delavnikih: 6.15, 7.10, 8.34, 11.30, 12.45,
14.15,	17.30, 19.00. Ob praznikih 8.34,
10.00,	12.45, 17.30, 18.15, 19.00 in 20.45. Proga Gorica - Moš - Moraro - Gradež. Odhodi iz Gorice, ob delavnikih ob 8 25 in ob 12.45, ob praznikih ob 8.25 in ob 12.45.
Odhodi iz Gradeža ob 19. uri ob delavnikih in praznikih.
Proga Gradež - Červinjan - Tržič -Trst. Odhodi iz Trsta za Gradež ob delavnikih; 8.40, 10.40, 12.30, 13.53. 16.40 (ne vozi ob sobotah), 17.45 in
19.00.	Ob praznikih 8.40, 12.30, 13.53,
17.45,	19.00.
Odhodi iz Gradeža proti Trstu: ob delavnikih ob 6.10, 6.36, 8.20, 12.10,
13.46,	17.15 in 18.45 (ne vozi ob sobotah). Ob praznikih 6.10, 8.20, 12.10, 13.46, 17.15.
Proga Gradež - Fossalon - Tržič -Trst. Odhodi iz Trsta za Gradež — ob delavnikih 7.45, 8.40, 10.40, 12.30, 13.53,
16.40,	17.45, ob praznikih 7.45, 8.40,
10.40,	12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 20.30. Odhodi iz Gradeža za Trst. Ob delavnikih ob 6.25, 6.43, 8.40, 12.30, 14.00,
16.15,	17.30, 19.00. Ob praznikih 7.15,
8.40,	11.00, 12.30, 14.00, 16.15, 17.30, 19.00.
Podjetje APT nadalje obvešča, da si morajo potniki na progah Gorica -
nikov. V zvezi s to tematiko se je kandidat zaustavil tudi pri naših zamejskih pesniških ustvarjalcih. Orisal je zelo jasno podobo goriških pesnikov in pokazal veliko zanimanje tudi za sodobno pesniško dejavnost, kar je pokazalo, da ima dijak zelo dober pregled nad vso našo literarno stvarnostjo.
Malo manj dobro je odgovarjal na vprašanja iz zgodovine. Nekaj t«žav mu je namreč povzročila ananza ioi i< Wilsonove mirovne pogodbe. Boljše pa se je odrezal, ko je bil govor o marksizmu in o Komunističnem manifestu. Pismeni izdelki so bili tudi dobri, še posebno pa latinski prevod.
Tudi Igor se namerava vpisati na pravno fakulteto, čeprav ni še stoodstotno prepričan v lastno izbiro. Prav gotovo pa se ne bo opredelil za znanstvene vede.
Ustni izpiti se bodo nadaljevali na klasičnem liceju še danes. Naslednji teden pa bo opravil zrelostni izpit še kandidat, ki se ni mogel zaradi bo lezni še predstaviti pred komisijo. Izidi mature bodo zato znani šele 8. julija.
Doberdob - Tržič - Gorica - Krmin (Videm) in Gorica - Števerjan, z današnjim dnem nabaviti vozne karte že prej. Vozovnice prodajajo bodisi pri blagajni APT bodisi v tobakarnah, barih in tudi v nekaterih trgovinah.
V'
Stipendije za dijake kmetijskih zavodov
Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za dodelitev štipendij študentom kmetijskih tehničnih zavodov in študentom na fakulteti za kmetijstvo in veterinarstvo. Prošnje za dodelitev štipendij je treba predložiti do 12. ure 20. julija letos in to na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v uradu za šolstvo na pokrajini. Tam nudijo interesentom tudi vsa pojasnila. Posebej velja opozoriti, da se štipendije nanašajo na šolsko leto 1984-1985.
Premalo svetovalcev: odložena seja KZE
Torkove seje skupščine goriške KZE sploh ni bilo. Zastopniki KD, PSI, PSDI, PRI, SSk in PLI sploh niso prišli na sejo, ki bi se morala vršiti v dvorani goriškega občinskega sveta. Predsednik Calzolari (KD) je sejo prekinil, potem ko je ugotovil nesklepčnost. Komunistični zastopniki so, v znak protesta, zasedli dvorano.
Pokrajinsko tajništvo KPI je izdalo tiskovno poročilo, v katerem izraža protest zaradi takega zadržanja zastopnikov večinskih strank. Ti se namreč niso domenili o porazdelitvi od-bomištev na Pokrajini ter v občinah Tržič in Gradež. Zaradi tega niso podpisali niti sporazuma o vodenju KZE in o zdravstveni politiki nasploh.
V skupščini Krajevne zdravstvene enote bi bili namreč morali že do 21. junija odobriti izvajalni načrt za posege v zdravstvu na Goriškem. Medtem ko so v vseh drugih krajih dežele ta načrt že odobrili, seveda v skladu z navodili deželnega zdravstvenega načrta, na Goriškem kasnijo. To zaradi sporov v večinski koaliciji.
Ni sporazuma niti o vodenju enotne politike v treh krajevnih upravah, kjer sedanje omejene koalicije nimajo dovolj svetovalcev, ki bi odobrile proračune. V Tržiču bi najbrž z lahkoto dosegli sporazum z vstopom treh socialistov v odbor. Na Pokrajini bi vstopila v odbor socialdemokrat in republikanec. Najtežje pa je v Gradežu, kjer republikanci (ki imajo župana) in demokristjani (ki so ga izgubili) sploh ne najdejo možnosti za pogovor. Najbrž bo že nujno, da pride v Gradežu do predčasnih volitev. Kaj pa v drugih upravah?
Vlomil v gostilno
Karabinjerji so včeraj zgodaj zjutraj aretirali 33-letnega Stjepana Si-puša iz Siska. Sipuš je okrog treh vlomil v gostilno Ožbot v Rupi in ukradel nekaj zavojčkov cigaret, približno 50.000 lir in nekaj drugega blaga. Včeraj dopoldne so ga na preturi že obsodili na krajšo zaporno kazen. Sipuš je osumljen sodelovanja pri umoru v Zvezni republiki Nemčiji in so ga zato priprli.
Matura na liceju Primož Trubar
Svevo, Joyce, Wilson in Gradnik v programu goriških klasikov
deportirancev
V Gorici se bodo konec tedna sešli na skupščino zastopniki sekcij združenja deportirancev v nacističnih taboriščih iz vse Severne Italije. Na skupščino pridejo namreč zastopniki sekcij ANED iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Lombardije in Piemonta. V Gorico pridejo za to priložnost tudi člani osrednjega izvršnega odbora ANED iz Rima.
Na posvetu si bodo izmenjah izkušnje o delovanju združenja. ANED za-stopa bivše internirance ter družinske člane nad 37.000 umrlih v teh taboriščih.
Na posvet pridejo tudi zastopniki sorodnega združenja iz Jugoslavije.
Posvet bo v grajski sobani na gori-škem gradu. Pričel se bo v soboto, 28. junija, ob 16.30. Nadaljeval se bo v nedeljo dopoldne.
Delovne skupine za brezposelne
Okrog petdeset brezposelnih občanov, ki živijo v posebej težkih socialnih razmerah bo tudi letos dobilo začasno zaposlitev v p»letnih mesecih. Na p»budo goriške občine so bile namreč tudi kitos ustanovljene delovne skupine za čiščenje in urejanje ulic, zelenic, barvanje in pleskanje zidov, prometnih znakov itd.
Ta objika dejavnosti bo trajala do 10. septembra letos, občane p>a so razvrstili v dve skupini, od katerih bo vsaka opravljala naloge po deset tednov. Prva skupina je te dni že na delu.
Obenem so to pobudo, ki vključuje samo občane in ki so jo prvič poskusno uvedli pred tremi loti, namerava goriška občina nuditi začasno zaposlitev, za dobo treh mesecev, tudi za skupino približno desetih žensk. Pomagale naj bi predvsem v različnih socialnih službah.
Obvestilo za naše vinogradnike
Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo opozarja vinogradnike na nekaj zapadlosti ob koncu meseca. Do 30. junija je treba pri kmetijskih pokrajinskih nadzorništvih predložiti sporočilo o u-rejanju novih vinogradov, v obdobju 1986/87, prošnje za obnovo vinogradov in sporočilo o opustitvi vinogradniških površin.
Do 30. junija je treba pri pokrajinskih kmetijskih nadzorništvih vložiti tudi prošnje za urejanje novih vinogradov v obdobju 1986/87 in za zasaditev sort VQPRD.
Do 30. junija morajo vinogradniki nadalje na županstvih prijaviti vinogradniške površine, kjer pridelujejo vina DOC.
Ustrezna podrobna pojasnila nudijo interesentom v uradih pokrajinskih nadzorništev.
Alenko in Roberta je osrečilo rojstvo male
ISABEL
S srečnima staršema se veselijo in želijo vse najboljše v življenju nonoti in vsi, ki jih imajo radi.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 29. t.m. izlet k domu pri Krnskih jezerih z vzponom na Bogatin. Odhod ob 6. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Vlado Klemše. Udeleženci, ki to želijo, lahko gredo na pot že v soboto popoldne in prenočijo v domu pri Krnskih jezerih ali v Lepeni. Iz Lepene do doma je dve uri hoje, prav toliko pa od doma do vrha Bogatina.
____________kino______________
Gorica
VERDI Zaprttf.
CORSO 18.00—22.00 »Un diavolo in corpo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Orgasmi bollenti«. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 20.30 Koncert.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »V zaporu«. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.


Boris Pangerc
Z VASE UPRTIMI OČMI
Do zvez z najtišjim Na vrtu polnega neba
prekopal sem njivo zvez z najtišjim in odmaknil kamen rezke biti
težak je bil tisti odor ko dan brez lic in brez krivin sinjine
da ne bi nikdar
videl igre božjastnega
ko zasipava žile s pogreznostjo
Vas leži
ko pod tenčico mehkih misli. V mrak odmira dih zidovij.
In po vrtovih vse, tako neskončno vse diši ko od nenadne rose vse postlano, da tihe in bose češnje grenivke priklanjajo izbočene krošnje — in v mojih hrepenenjih je polno pomladnega srha.
Širina
Zaplela sva se v voljno podvečerno širino v vlažni pozlačenosti črt med morjem in obzorjem.
Krošnje hrepenijo	-,
vzdolž prstenih pašnikov.
Plašljiva žalost nama lega na vdolbine obraza polna senčnosti.
Tiho nama zevajo rane v nenavadno mirnem skelenju in vsa prezebla od tišine ginevava
skozi sivolaso zaveso prostranosti.
Š i r i n a se je razpolovila na beli in srebrni kozmos in se v mreži plešočih bliskov privila v naročje nepovračljivosti.
odtekam
s sipke mrke površine in v pesku mojih misli jejnuje prežami mig razcvetne sile — na vrtu polnega neba razvnetih vriskov in drhtečih polj življenja so vzklile črne krizanteme
ne vem kako bi izmaknil se zadrgi silne podrasti ki bolj in bolj
zavesa me v prikladje teme
omladm nokturno Izgorevanje
sama sva
v nežno peščenem miru v saharsko silnem kot razdirajoči jez in za nama hrumi rezka slanost razrešitve
sam čuvam jedko spokojnost kar je še ni razbesnilo čez valobran sproščanja
in ti
— sama — veslaš v modrino sijočo od pokončujočega
Prostranstva poti med nama
iskala sva čarodejno luč iskala sva v zlatokopih tišine besede ujemanja
iz prostranstev poti med nama so se pletli sijoči mostovi od mojih ledenikov do savan tvoje obsežnosti
iskala sva čarodejno luč iskala sva prežarno enost


Vse poletje v kongresni palači
Futurizem v poštnem svetu na razstavi v Gradežu
GRADEŽ O umetnosti futurističnega gibanja se v zadnjem času govori in piše kar precej. Lani smo si v Gorici lahko ogledali razstavo, o futurizmu v Trstu in Gorici, sedaj je v Palači Grassi v Benetkah odprta velika razstava futuristične umetnosti iz vsega sveta.
V kongresni palači v Gradežu pa je sedaj odprta razstava »poštnih futurizmov«. Tak naslov so dali razstavi, ki bo odprta do konca poletja. Na njej vidimo prikazanih nekaj sto primerkov poštnih razglednic in ovojnic ter reklamnih lepakov.
Futuristi so namreč hoteli njihovo gledanje na svet vsiliti v vsakdanjo življenjsko prakso. Ni jim bilo dovolj le slikanje, pisanje, načrtovanje. Zaradi tega so jim bile odveč tudi anonimne in birokratske poštne razglednice. Tako so jih, za svoje dopisovanje, kar sami izdelovali ter opremljali z njim primernimi slikami in napisi,
V Špetru otvoritev razstave Palčiča in Celibertija
Jutri bodo v veži srednje šole v Špetru otvorili tretjo razstavo sodobne umetnosti »Srečanja«. Tokrat bosta razstavljala znana umetnika iz naše dežele Klavdij Palčič in Celiberti.
Otvoritev razstave bo ob 19. uri. Nastopil bo zbor Pod lipo, prisoten pa bo tudi predsednik videmske pokrajine Tiziano Venier.
Gre vsekakor za kvalitetno pobudo, ki bo prikazala zadnja dela dveh umetnikov,ki danes prav gotovo sodita v sam vrh likovne ustvarjalnosti Furlanije - Julijske krajine.
pri tisku so uporabljali poseben način postavljanja črk in zaradi tega so bili tudi v izdelovanju reklamnih ali političnih lepakov agresivni do vsega tega kar je stalo okrog njih in ki jih ni upoštevalo. Njihova agresivnost pa se je v dobršni meri izčrpala v prvi svetovni vojni. Po njej so se nekateri najbolj navdušeni futuristi umirili, drugi pa so nadaljevali z delom. Tako v Italiji kot v drugih državah, še najbolj v Sovjetski zvezi, dokler niso tam prevladala načela strogega socialističnega realizma.
Med razstavljenimi deli v Gradežu najdemo tudi nekatera goriških in tržaških umetnikov tistega časa. Med temi so tudi nekatera Slovencev Lojzeta Spazzapana in Rudolfa Sakside, ki sta se preizkusila tudi na futurističnem področju, pa čeprav sta kasneje izbrala drugačna umetniška pota.
MARKO WALTRITSCH
Zaključila se je pred dnevi v Rimu
V	Apostolski knjižnici razstava znamenitih ikon iz Makedonije
RIM — V Apostolski knjižnici Vatikanskih muzejev je bila do predvčerajšnjim na ogled razstava znamenitih ikon iz SR Makedonije, ki jo je pripravil makedonski muzej iz Skopja pod pokroviteljstvom prestižnih jugoslovanskih in vatikanskih kulturnih ustanov.
Razstava predstavlja res izjemen kulturni dogodek, saj so razstavljene ikone med najbolj dragocenimi na svetu in jih lahko primerjamo le s tistimi s Sinaja, grškega hriba Athos in s tistimi, ki so hranjene v Sovjetski zvezi. O tem priča tudi podatek, da je umetniška zbirka doslej zapustila Makedonijo le dvakrat in sicer pred dvajsetimi leti, ko je bila na ogled v pariškem Louvru in pred kratkim, ko je za ikone zaprosil japonski nacionalni muzej.
Makedonske cerkve in samostani hranijo danes več kot 25 tisoč ikon, ki so odraz bogate tisočletne zgodovine teh krajev in ustvarjalnosti makedonskega naroda tudi izven meja domovine, posebno v Carigradu in v Solunu. Skopski muzej je prispeval rimski razstavi 53 ikon, ki so bile izdelane med 11. in 17. stoletjem, z izjemo petih ilovnatih izdelkov, ki so jih odkrili septembra lani pri Vinici, trdnjavi vzhodne Makedonije.
Arheologi menijo, da izhajajo te ikone iz petega ali najkasneje šestega stoletja in da so baje celo prve ikone, sad ustvarjalnosti kristjanskih umetnikov. Najbolj znana pa je morda ikona iz 11. stoletja, ki prikazuje sv. Bazilija in sv. Nikolo in ki so jo skoraj gotovo izdelali v Bizancu, od koder so jo nato kot dar bizantinskega cesarja prinesli v ohridsko katedralo.
Rimska razstava je kulturni prispevek Jugoslavije k letošnjemu proslavljanju enega obeh narodnih in kulturnih buditeljev slovanskih narodov, sv. Cirila.
V	Rimu pa praznujejo letos tudi 1100-letnico prihoda sv. Klemena iz Ohrida, ki je bil verjetno najboljši posredovalec njunega nauka v Makedoniji in predvsem v Ohridu. Sv. Klemen je patron taga makedonskega mesta, od koder tudi prihaja večina razstavljenih ikon.
Bogat katalog rimske razstave, ki je naletela na veliko zanimanje, je uredil prof. Kosta Balabanov, ravnatelj makedonskega muzeja v Skopju.
SANDOR TENCE
Na svečanosti, ki je bila v petek
V Tolminu so odkrili spomenik umetniku Rudiju Kogeju
Pred nekaj leti so v Tolminu odkrili spomenik svojemu rojaku zgodovinarju Simonu Rutarju. Pretekli petek pa so njegovi prijatelji skupaj s Klubom starih goriških študentov v Gregorčičevi ulici odkrili lep spomenik akademskemu kiparju Rudiju Kogeju. V slavnostnem govoru je tovariš Ivan Jermol med drugim poudaril: »V zahvalo za vse kar je dal, mu odkrivamo spomenik, ki bo pričal o tem, da je nekoč tu živel pomemben mož, zanimiv umetnik, ki je s svojimi deli in znanjem zapustil vidno sled o nekem obdobju življenja in razvoja našega kraja.«
Spomenik — delo kiparja Viktorja Plestenjaka je odkril prof. Franjo Klavora. Sredstva za postavitev spomenika so prispevali: Klub starih goriških študentov in umetnikovi prijatelji. S krajšim kulturnim sporedom so nastopili dijaki šolskega centra Vojvodina pod vodstvom prof. Vere Klemente - Kojič.
Slikar-umetnik se je rodil v Idriji 1899 leta, umrl pa je 25. januarja 1968 v Tolminu, kjer je živel vsa leta po osvoboditvi. Bil je nekakšna vest Tolmincev, zato so ga Tolminci sprejeli
za svojega in se ga s hvaležnostjo spominjajo še danes. V Tolminu skoraj ni hiše, kjer bi na steni ne visela kakšna Kogejeva slika. Zelo rad je upodabljal tiste skrite kotičke Tolminske, ki jih ljudje ponavadi ne vidijo. Divje lepote Tolminskih Korit, Soča in Tolminka so ga tako prevzemale, da jih je upodabljal' v vseh letnih časih. Proti zatonu svojega umetniškega snovanja, je ilustriral tudi večni del pravljic o Zlatorogu. Velika škoda je, da je njegov sorodnik odnesel s seboj v Nemčijo najbolj uspeli del ilustracij.
Umetnik Rudi Kogej je najprej študiral na realki v Idriji. Potem je odpotoval v Zagreb in tam nadaljeval študij na akademiji lepih umetnosti. Iz Zagreba ga je želja po izpopolnjevanju peljala v Firence v Italijo, kjer se je preživljal z risanjem stripov.
V Firencah je živel v velikem pomanjkanju in revščini. Kasneje, ko je že živel v Tolminu, je svojemu znancu pripovedoval, da se je že bil odločil, da bi svoje življenje končal v valovih zelene reke Arno. Te usodne odločitve ga je rešil lepo oblečen meščan, ki se je ustavil ob njem in ga
vprašal, kaj namerava. Ko mu je Kogej ves obupan povedal svoj namen, mu je meščan dejal, naj počaka, da bo on posredoval pri svojih znancih, da bodo odkupili kakšno sliko in tudi sam bo kaj odkupil.
Umetnik Kogej je bil zaveden Slovenec in protifašist. Med narodnoosvobodilno borbo je sodeloval kot partizan in je s partizani ob osvoboditvi prišel v Ljubljano. Nekaj časa je potem v Ljubljani poučeval kot profesor na klasični gomnaziji. Že 1945 leta pa se je preselil v Tolmin, kjer je do upokojitve 1954 poučeval kot profesor na gimnaziji. Po upokojitvi je postal svoboden umetnik in je kot tak zapustil Tolmincem vidno sled s svojimi številnimi umetninami. To umetniško bogastvo bodo Tolminci nosili naprej skozi težave in sebičnost sedanjega časa.
ANDREJ PAGON - OGAREV
Berite
»Novi Matajur«
V sinočnjem polfinalu Platini in tovariši igrali pod svojimi sposobnostmi in zasluženo izgubili
Zahodni Nemci prvi finalisti
ZAHODNA NEMČIJA — FRANCIJA 2:0 (1:0)
STRELCA: Brehme v 9. min., Voller v 90. min.
ZAHODNA NEMČIJA: Schumacher, Brehme, Briegei, Jakobs, Forster, Eder, Rolff, MaRhaus, Rummenigge (od 57, min. Voller), Magath, Aliofs.
FRANCIJA: Bats, Ayache, Amoros, Battiston, Bossis, Femandez, Ti-gana, Giresse (od 72. min. Vercruysse), Bellone (od 66. min. Xuereb), Platini, Stopyra.
SODNIK: Agnolin (Italija); GLEDALCEV: 40.000; RUMENI KARTON:
S Platinijem je bila tudi Francija. .. na kolenih
GUADALAJARA -Španija se je ponovila. Toda tokrat je bil uspeh ZRN nad Francijo bolj prepričljiv. Zahodni Nemci so se povsem zasluženo u-vrstili v veliki nedeljski finale, v katerem bodo skušali osvojiti svoj tretji svetovni naslov. Francija je po drugi strani odigrala svojo najslabšo tekmo na letošnjem mundialu. Koliko ima pri tem zaslug Beckenba-uer, ne vemo, toda dejstvo je, da sinoči znane francoske vezne vrste skoraj ni bilo videti. Morda je še najbolj razočaral Platini, ki je bil le bleda senca velikega asa. Kot o-pravičilo lahko navedemo dejstvo, da je večji del tekme igral kot srednji napadalec, kar gotovo ni njegova o-bičajna vloga. Tudi ostali francoski vezni igralci niso imeli svojega najboljšega dne in s tem je Francija izgubila svoje najmočnejše orožje.
Zahodni Nemci pa so zaigrali povsem drugače kot na dosedanjih tekmah. Očitno jim razne polemike, ki so burile duhove v zahodnonemškem
Fernandez.
taboru, niso mogle do živega in so proti Franciji z zanesljivo igro brez težav obvladovali položaj na igrišču, hitro vodstvo pa jim je omogočalo, da z nevarnimi protinapadi stalno ogrožajo vrata Batsa. Za razliko od prejšnjih tekem, ko so pokazali le zavidljivo telesno pripravljenost, pa so v polfinalu pokazali tudi boljšo igro. E-dini, ki pri Nemcih ni bil med boljšimi, je bil Rummenigge, ki se letos, kljub uspešnim nastopom reprezentance, ne more pohvaliti s svojo igro.
Tekma se je zače]a v znamenju enakovredne igre in nobena od reprezentanc ni hotela preveč tvegati, v 9. min. so po prekršku nad Rumme-niggejem Zahodni Nemci z Brehme-jem nepričakovano povedh. Prosti strel je izvedel Maghat, ki je kratko
podal do Brehmeja, ta pa je premagal vratarja Batsa. Pri tem lahko del krivde pripišemo Batsu, ki ni najbolje posredoval.
Po golu so Francozi skušali urediti svoje vrste, kar pa jim ni uspelo. Nemci so zlahka razdirali njihove nevarnejše akcije, v protinapadih pa so večkrat nevarno ogrozili Batsa. Kljub temu pa so Francozi imeli nekaj lepih priložnosti za izenačenje, še najlepšo pa je zapravil Bossis, ki je s 5 metrov popolnoma neoviran zgrešil prazna vrata. Priložnosti so imeli tudi igralci ZRN, vendar je bil'Bats vedno na mestu in se tako deloma odkupil za spodrsljaj pri prejetem golu.
V drugem delu so Francozi silovito pritisnili. Ustvarili so si tudi nekaj
zrelih priložnosti, ki pa jih predvsem Bellone in Stopyra nista izkoristila. Bolj ko se je tekma bližala h koncu, bolj so f rancozi izgubljali živce in s lem v veliki meri olajšali delo nasprotniku. ki je z mimo igro povsem nadzorozal položaj na igrišču. Da pa se vse ni končalo mirno so najprej
poskrbeli Francozi, ki so si v predzadnji in zadnji minuti ustvarili dve i/redni pr: czn >sti za izenačenje, ki pa jih Stopyra in Xuereb nista izkoristila. To je kaznoval Voller, ki je v protinapadu z golom v zadnji minuti potrdil zasluženo zmago Becken-bauerjevih izbrancev.
Na Švedskem smo poiskali Nilsa Liedholma
»Preveč stavili na Francijo«
Po neuspehu »azzurrov« na SP včeraj sestanek izvršnega odbora CONI
Carraro: Izrednega komisarja ne bo«
Ker je italijanski nogomet že skoraj ves na počitnicah, smo morah Nilsa Liedholma poiskati kar na švedskem.
Kljub delovanju na in ob igriščih skozi skoraj vse leto, se Liedholm ni mogel odreči tako zanimivi tekmi, kot je bil polfinale med Francijo in Zahodno Nemčijo. Najprej nas je zanimala njegova ocena francoske ekipe skozi tri srečanja: proti Italiji, Bra-ziliji in končno proti ZRN. »Nasprotniki Francije so bili kot potencial približno enakovredni, jasno pa je, da je Italija naletela na posebno nesrečen dan, kar je verjetno prekomerno ovrednotilo francosko ekipo. Določene meje ekipe so prišle na dan med tekmo proti Braziliji, v kateri je imela Francija tudi precej sreče. Brazilci na tisti tekmi nikakor niso zaslužili poraza. Nemčija je uveljavila svoj zelo homogen kolektiv.«
»Usodo Francije je pogojevala storilnost Platinija ali je treba za poraz iskati tudi druge krivce?«
»Slovita sredina igrišča je zaradi slabega Platinija nekoliko šepala, odlično pa je igral Tigana. Očitno' se Platini na tem prvenstvu ni povsem znašel in nikoli ni našel prave pszi-cije. Pomikati se je moral celo globoko v napad.«
»Zahodni Nemci so' do finala prišli dejansko brez pravih napadalcev.«
»Ob 'Rummeniggeju, ki ni igral niti s polovično močjo, je bil v slabi telesni kondiciji tudi Voller. Taktično so slabosti pravega napada rešili z bolj napadalno igro sredinske črte. Ključna igralca sta bila Magath in Matthàus.«
»Bi rad v svoji ekipi imel igralce iz tega mundiaia?«
»Jasno je to vprašanje samo vaba za navedbo nekaterih imen. Posebno bi startal na Tigano in Stopyro, na Vollerja in Magatha ter na Alemaa in Careco,« je sklenil naš pogovor Nils Liedholm. (KB)
RIM — Včeraj se je v Rimu sestal izvršni odbor italijanskega olimpijskega odbora (CONI). Čoprav je obravnaval predvsem nogometno problematiko, pa izvršnemu odboru ni prisostvoval podpredsednik CONI in obenem predsednik italijanske nogometne zveze Sordillo.
Predsednik CONI Carraro je imel po končanem zasedanju tiskovno konferenco, na kateri je odsotnost Sor-dilla opravičil z »osebnimi razlogi«, nato pa največ pozornosti posvetil zatrjevanju, da sam ne bo več nadzoroval dogodkov v nogometni zvezi. Carraro je tudi potrdil, da ne namerava prisostvovati zveznemu svetu nogometne zveze 4. julija v Covercianu.
Carraro je govoril o napetem stanju, ki je vladalo v nogometni zvezi od aprila dalje. Zato je takrat tudi sam sodeloval pri reševanju problemov. Zvezni svet se bo moral po mnenju Carrara v Covercianu soočiti s tremi bistvenimi problemi: z dogodki na in ob svetovnem prvenstvu; s pro-
gramom sanacije stanja v nogometu; s problemi povezanimi s črnimi stavami. Carraro meni, da nogometna zveza lahko sama reši te probleme, zato je tudi sporočil Sordillu, da ne
namerava več sodelovati kot nekak nadzornik v okviru nogometne zveze.
Carraro je tudi dejal, da sedaj ni več časa za izredne odločitve, temveč je treba vse stvari dobro premisliti. Po njegovem mnenju trenutno ni nobenega razloga, da bi CONI imenoval izrednega komisarja za gometno. zvezo. Vodstvo nogometne zveze mora popolnoma avtonomno u-gotoviti vse prbleme in vzroke zanje ter nato pristopiti k ustreznim rešitvam. Če p>a to ne bo mogoče, sta po mnenju Carrara le dve možni rešitvi, in sicer menjava organov nogometne zveze z novimi volitvami ali pa imenovanje izrednega komisarja, če se ugotovi, da je položaj v nogometu tak, da ne dopušča novih vohtev v kratkem času.
Ob koncu je Carraro zagotovil, da bo imela nogometna zveza pri reševanju svojih problemov vso podporo CONI in to ne glede na to, kakšne odločitve bodo nogometaši sprejeh.
Tudi štirje Italijani
Zares najlepši gol
Ponoči v Ciudad Mexicu
Argentina	2
Belgija	0
Prvi polčas 0:0
STRELEC : Maradona v 51. in 63. minuti.
ARGENTINA: Pumpido, Cuciuffo, Olarticoechea, Batista, Buggeri, Brown, Burrucheaga, Giusti, Enrique, Maradona in Valdano.
BELGIJA: Pfaff, Gerets, Renquin, De Mol, Vervoort, Grun, Scifo, Ver-cauteren, Ceulemans, Veyt in Claesen.
SODNIK: Marquez (Mehika)
MENJAVI: v 55. min. Desmet namesto Renquina; v 85. min. Bochini namesto Burruchage.
Oleg Protasov (SZ)
CIUDAD MEXICO — Tako kot na vseh velikih tekmovanjih je tudi SP v Mehiki potrdilo ah pa celo odkrilo nekaj novih nogometnih talentov. Nase je opozorilo nekaj izredno mladih nogometašev.
Najprej bi omenih tiste, ki imajo šele 20 let in na prihodnjem prvenstvu v Italiji bodo svoje kvalitete še dodatno potrdili. Seznam teh nogometašev je naslednji: Enzo Scifo, Felix Cruz, Muller Cioè Antonio Luis Costa, J. Paulo Futre Santos ter Joo-Sung Kirn; sledijo 21-letnik Paulo Si-las Pereira ter 22-letniki: Daniel Claudio Borghi, Raul Servio, Oleg Protasov, Michael Laudrup, Tomas Berthold, Paul McStay. Nato pridejo tisti, ki so že ah pa bodo dopolnili 23 let: Emilio Butragueno, Lajos De-tari. Jan Molby in drugi. Med mladimi nogometaši, ki imajo pred seboj še možnost, da se izkažejo tudi v mednarodni areni, so tudi nekateri varovanci selektorja Enza Bearzota. Pozabiti ne smemo, da sta Fernando De Napoli in Giuseppe Bergomi stara šele 22 let, Giuseppe Galderisi in Gianluca Vialli pa samo leto starejša.
BUENOS AIRES — Argentinski časopis »La Nacion« je napravil anketo doma in tudi v tujini glede drugega gola Maradone na tekmi med Argentino in Anglijo. Po tej anketi je razvidno, da je bil gol argentinskega asa najlepši v zgodovini nogometa. Poleg novinarjev so o tem zadetku povedali svoje mnenje še nekateri bivši nogometaši kot Bobby Charlton, Teofilo Cubillas in Ernesto Griho ter trener Juan Carlos Lorenzo.
Anglež Bobby Charlton je povedal naslednje: »To je bil najlepši gol, ki sem ga videl v svojem življenju. Spretnost pri preigravanju nasprotnikov in dovršenost gibov sta bili enkratni.«
Peruanec Teofilo Cubillas pa je gol Maradone komentiral tako: »Tak zadetek ti ostane v spominu za večne čase. V tem trenutku ne morem reči. da je bil najlepši, kar sem jih videl v svoji karieri. Če premišljujem
in jih primerjam, bi moral Marado-novemu podvigu nekaj odvzeti, ker je nekaj izrednega,« je poudaril bivši nogometaš Peruja, ki je v Mehiki kot časnikar. Ernesto Grillo, ki je leta 1954. zabil Angliji, kot argentinski reprezentant gol, ki je ostal v športnih analih, je za »La Nacion« izjavil naslednje: »Nisem še videl takega gola. To je bila enkratna dolga akcija s še lepšim koncem.«
Doslej je bil za Argentince najlepši zadetek Vincenta De La Mata, sicer člana Independienteja na srečanju z River Plate.
Nekohko prenagljeno so medtem v mehiški prestolnici na stadionu »Az-teca« odkrih dve spominski plošči. Ena bo trajno spominjala na gol Maradone, druga pa na zadetek domačina Negreteja proti Bolgariji. Kaj ko bi na preostalih tekmah dosegli še lepše gole?
Scifo: »Igral bom pri Interju
Passarella: »Nizek nivo«
CIUDAD MEXICO — Belgijski as Vincenzo Scifo je potrdil, da je bila sklenjena predhodna pogodba za njegov prestop k milanskemu Interju. Ni sicer še znano, kdaj bo Scifo lahko dejansko začel igrati pri milanskem klubu, ki ima v svoji sestavi že dva tujca. V kratkem bo zveza vzela v poštev možnost vključevanja v prvohgaške klube tretjega tujca. Sicer se za Scifa zanima tudi Juventus. Malo možno pa je, da bi Scifo že v prihodnji sezoni igral v Italiji, in sicer na posodo pri kakem slabšem klubu.
Zlobneži so medtem odkrili, da i-
majo tujci pri Interju smolo, Scifo pa naj bi imel v Milanu malo možnosti, ker je v primerjavi s Passa-reho in šepajočim Rummeniggejem... zdrav.
Veterani v pokoj?
CIUDAD MEXICO — Za serijo velikih nogometnih asov bo pomenil letošnji mundial pravo upokojitev. V seznam sodijo Žico, Tardehi, Falcao, Blohin in Passarella. Z izjemo zadnjega, ki je pred prvenstvom zbolel, so ostali skoraj beračih za nekaj minut igranja, ah pa so bili v Mehiki kot pravi turisti.
CIUDAD MEXICO — Daniel Passarella, kapetan argentinske reprezentance, ki ni zaradi poškodb in bolezni stopil na igrišče, je včeraj v bolnišnici, kjer se zdravi, sprejel skupino novinarjev.
»Nivo igre na letošnjem mundialu je nedvomno najnižji izmed vseh zadnjih prvenstev«, je dejal Passareha in novinarjem zatrdil, da se fizično odlično počuti in torej lahko čimprej začne s treningi, če je nivo igre nazadoval, so, po mnenju Passarelle, nedvomno storili nogometaši korak naprej. Le ti se namreč boljše za-
vedajo svojih pravic in dolžnosti, kulturno in socialno so nedvomno bolj svestni in podkovani. Glede zaslužkov nogometašev je Passereha sicer priznal, da so izredno visoki, pristavil pa je, da so še vedno veliko manjši od tistih, ki jih prejemajo piloti formule 1, boksarjev in teniških igralcev, čeprav se okrog nogometa gibljejo večje denarne vsote. Eden izmed časnikarjev ga je nato vprašal, če misli, da je nogomet pokvarjen šport; Passarella je odvrnil, da je nedvomno nogometaš najbolj poštena oseba v tej disciplini.
Borghi k Ascoliju
ASCOLI — Ne preveč blesteča zvezda argentinskega nogometa Claudio Borghi (22 let) bo v prihodnjem italijanskem prvenstvu A lige igral za Ascoh.
Borghi je pred začetkom mundiaia doživljal hudo osebno krizo. Najprej je izgledalo, da bo vodilna osebnost v ekipi, nato pa je celo odpovedal udeležbo. V zadnjem hipu so ga le odvedh v Mehiko, kjer pa se ni vživel.
Borghija je Ascoh kupil od ekipe Argentinos Juniors s konkretno pomočjo magnata Berlusconija. Po preglednem letu naj bi Argentinec nato nastopal za Milan.
šaša rudolf iz mehike za naše bralce
Luca di Montezemolo na obisku v Mehiki
Mehika - črnobela razglednica
Nujna finančna pomoč
Življenjske navade se pod vplivom razvoja in civilizacije nujno spreminjajo, prav tako pa je povsem razumljivo, da navade niso podobne še manj pa enake v različnih predelih našega planeta. Celo pri izbiri trgovin se je treba najprej prilagoditi razmeram, ki veljajo v državi gostiteljici. Nič razburjenja torej, če v lekarni ne najdemo mazila za olajšanje mišičnih bolečin in nam v zameno ponujajo od leposlovnih knjig, magnetofonskih plošč in pisarniških pripomočkov, do verižic, prstanov in zapestnic s poldragimi kamni. Nasploh mehiške lekarne spominjajo prej na podobne ameriške, kot na evropske »farmacije«.
Obisk pa je prav zaradi kopice najrazličnejših predmetov še toliko bolj zanimiv. Toda lekarne niso v tem smislu izjema. Pri brivcu niso oprem-
ljeni za nego nohtov in rok, prodajajo pa po znižani ceni majčke s Piguejem, torej simbolom mehiškega mundiala. Piqué je stiliziran Mehikanec z dolgimi, povitimi brki, ogromnim slamnatim sombrerom in seveda nogometno žogo. Dobimo ga v najrazličnejših oblikah in iz najrazličnejšega materiala.
Kdor je v težavah s poštnimi znamkami, se bo odpravil v najbližjo turistično poslovalnico. Ker so v Mehiki razglednice dokaj manjšega formata kot pri nas, bodo nastale nove težave, saj bomo dobro polovico zadnje strani porabili za tri okrogle znamke. Nevšečnost pa ima seveda tudi svojo pozitivno stran. Ker za znamke odpade tretjina prostora, nadaljnja polovica pa za naslov, ostane torej prostora le za pozdrav in podpis. S tem pa prihranimo ogromno, saj si ni treba za vsako razglednico izmišljevati dodatnega teksta.
Mehika je na splošno dežela kontrastov, črnobela razglednica torej, vendar z vsemi možnimi odtenki osnovnih dveh barv. Še najbolj pa v
gospodarstvu. Zvezni državi Vera Cruz in Durango sami pridelata dovolj koruze za vse domače potrebe, ki jih nikakor ni malo, saj se Mehikanci preživljajo predvsem s tortillami in taci, torej neke vrste slanimi palačinkami iz koruzne moke. Tortale in taci so najrazličnejših barv, vse je odvisno od koruze, ki jo uporabljamo, saj je lahko še mlečna, zato postane tortilla zelena, lahko pravilno dozorela in je torej rumena, lahko pa je tudi postarana, tako zadobi temno rjavkasto barvo.
Kljub zadostnemu pridelku iz držav Vera Cruz in Durango pa Mehika uvaža koruzo iz Združenih držav. Razlogov je več. Predvsem šepa distribucija, tako da gre dokajšen odstotek koruze v smeti in na gnojišča, poleg tega pa so za kmetovalce umetna gnojila predraga in koruzo torej obdelujejo kot pred 100 in več leti. Obresti na posojilih za nakup umetnih gnojil, ki presegajo letno 75 odstotkov pa so dodatna zavora pri razvoju domačega kmetijstva.
CIUDAD MEXICO — Medtem ko se mehiški mundial izteka , so že na delu prireditelji naslednjega svetovnega prvenstva, ki bo leta 1990 v Italiji. V mehiško prestolnico je namreč dopotoval Luca di Montezemolo, direktor organizacijskega odbora SP v Italiji. Ugledni italijanski gost bo imel v najkrajšem času vrsto sestankov s predstavniki organizacijskega odbora mehiškega mundiala in predvsem s predstavniki mednarodne nogometne zveze (FIFA), s Havelangeom, Blatter-jem in Canedo.
Luca di Montezemolo je bil dokaj presenečen, ko so ga ob prihodu časnikarji vprašali, če je zares kandidat za predsednika italijanske nogometne zveze.
"Tako sem zaposlen z organizacijo svetovnega prvenstva v Italiji, da zares nimam časa, da bi sploh mislil o kaki drugi funkciji," je dejal. Nakar je dodal: "V Mehiki sem se že mudil ob začetku mundiala. Pri Mehikancih
sem naletel na izredno gostoljubje. Že tedaj sem odnesel veliko izkušenj, čeprav se zavedam, da sta naši državi povsem različni."
Na vprašanje, če bo s predstavniki FIFA govoril tudi o spremembi tekmovalnega sistema, je Luca di Montezemolo takole dejal: "Pristojnost glede sistema tekmovanja, seveda, ima organizacijski odbor FIFA. Marsikdo je zavihal nos pri sedanjem sistemu tekmovanja, na dlani pa je, da so podaljški in izvajanje enajstmetrovk spektakularni predvsem za milijonski avditorij pred TV ekrani. Raje bi dodal, da je prvenstvo preveč dolgo in da so nekateri dnevi zato dolgočasni. Bolj kot spreminjanje sistema tekmovanja je sedaj moja naloga, da čimprej dodelimo 12 sedežev, kjer bo naš mundial. Vprašujete me tudi, če se bo italijanski mundial finančno izplačal. Prerano je o tem govoriti. Gotovo pa je, da brez pomoči italijanskih tvrdk mundiala ne bo mogoče prirediti."
Jugoslovansko-italijanski derbi
V	tem mesecu, ko je vsa pozornost usmerjena v višinska mesta Mehike, je zelo težko najti koga, ki bi se zanimal za kaj drugega, s športnega vidika seveda. Nekateri so to skušali storiti med kolesarsko dirko po Toskani, ko so namestili napise proti mundiala v prid kolesarjenju.
V	Jugoslaviji pa so kljub mundiala le »izumili« nekaj v nogometu, o čemer se je razpisala vsa svetovna javnost. Mislim na razveljavljenje zadnjega kola zvezne nogometne lige, na prodajo tekem, kot bi bili na zelenjadni tržnici, na sedanji trenutek jugoslovanskega nogometa.
Vse kaže, da bo morala jugoslovanska nogometna zveza seči zelo globoko,da bo izrula vse korenine plevela, ki je zadušil zdrava zelišča. Zadnji dogodki na jugoslovanskih igriščih so resen pokazatelj zaskrbljujočega stanja in dajejo odgovor na marsikatero vprašanje tudi v zvezi z državno reprezentanco. Mi v zamejstvu smo na »modre« toliko navezani, da včasih pozabimo na nekatere grehe in gledamo stvar vedno iz optimističnega zornega kota. Tokrat pa je grehov preveč in še veliki so, da bi se tudi pri nas za trenutek ne zaustavili in se zamislili o zadnjih dogodkih.
Potrebna bo korenita sprememba, če je sploh možna, da bomo že v letošnji zimi, brez kakšnih zadržkov, ponovno navijali za »modre« ob kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Potrebno bo, da z odločilnimi posegi odgovornih pozabimo na ta konec sezone, ki je opozoril, da ima vsaka medalja dve plati.
Čez štiri leta bo mundial v Italiji, to je državi, kjer je tako početje že itak upeljano, vsaj po tem, kar zatrjuje preiskovalec De Biase. Upajmo le, da se ti dve državi, na kateri smo narodnostno oziroma geografsko vezani, ne bosta potegovali le... za naslov, ki z nogometom nima nobene veze. (rudi)
Pavel Gregorič se ne prišteva v vrste vročih navijačev
»Igri sledim raje s tehnične plati«
Pavla Gregoriča je na zaključnem nagrajevanju, ki ga je Breg priredil ob koncu nogometne šole, marsikdo zaprosil za podpis
20-letni nogometaš Pavel Gregorič je v komaj minuli sezoni igral pri videmskem prvoligašu Udineseju, sedaj pa čaka na razvoj dogodkov v italijanskem nogometnem svetu. Seveda sledi tudi svetovnemu prvenstvu.
"Ne morem se prištevati v vrste vročih navijačev. V prvem delu prvenstva pa sem bil na strani Italije in žal mi je, da je izpadla. Na splošno nisem podlegel emotivnemu valu, ki je spremljal turnir, ko je bila Italija še v konkurenci. Igri sledim raje s tehničnega vidika."
Oriši nam torej vtise in oceni posamezne ekipe.
"Za ekipe je značilno veliko ravnotežje. Na visoka mesta bi na primer postavil Brazilijo in Dansko, vendar mi j e. bila všeč tudi Španija. Sovjetsko zvezo sem gledal premalo in bi o njej ne mogel dati obvezujočih ocen, Belgija je moštvo, ki je najbolje "pogrun-talo" taktično razporeditev, Argentina pa ima v svojih vrstah posameznika, ki s svojo vrednostjo lahko nadoknadi drobne pomanjkljivosti celote in sam celo predstavlja razliko, ki odloča o zmagi. Na finalni tekmi pričakujem najlepšo igro vsega turnirja."
So po tvojem mnenju igralci na mundialu optimalno pripravljeni glede na hitrost, moč in spretnost?
"Večjo pozornost tem elementom se daje že v razvojni fazi nogometaša. Za vrhunske igralce se predpostavlja, da so že optimalno osvojili vse te elemente, seveda ob upoštevanju osebnih lastnosti, ki nato lahko poveličujejo eno ali drucjo vrlino"
Kakšna je vloga trenerja v nogometni ekipi?
"Važen je, vendar ne odločilen. Selektor državne ekipe dobi v roke že
pripravljene nogometaše in mora v glavnem skrbeti za povezavo med njimi in za sistem igre, v katerem bi se optimalno ovrednotile vrline celote in morebitne lastnosti posameznikov. Precej drugače je delo trenerja v klubu, kjer ima več prostora fantazija pri iskanju taktičnih zamisli in mora biti trener primerno podkovan tudi pri izdelavi načrta telesne priprave. Z ozirom na Mehiko menim, da je belgijski trener med vsemi dosegel najboljši uspeh." (B. Križman)
«'TcuT'	•	v •	• » • v»
yft. ...in nasi najmlajsi
te
.in naši najmlajši
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
SOBOTA, 28. 6.
20.00	v Puebli:
Finale za 3. mesto Ral, KP, LJ
NEDELJA, 29. 6.
20.00	v Ciudad Mexicu:
Finale za 1. mesto Rai, KP, LJ
4S£ Slovenijašport
TYROUA
® TITAN
komnii
Na temo mundiala smo tokrat prejeli vrsto risb s šole Oton Župančič od Sv. Ivana. Od leve vidimo izdelke Alenke Giugovaz (4. razred), Rada Šušteršiča
(2. razred), Marije Krapež (4. razred) in Barbare Uršič (2. razred).
tretjem polčasu
VsaS
ip «
v tretjem polčasu
Japonska, Kitajska in Maroko kandidirajo
CIUDAD MEXICO - Maroko, Kitajska in Japonska si že sedaj prizadevajo, da bi si izborile organizacijo prvega svetovnega nogometnega prvenstva, ki bi ga priredili izven evropskega in ameriškega področja. Doslej so namreč SP šestkrat priredili v Latinski Ameriki in sedemkrat v Evropi. Prihodnja izvedba (leta 1990) bo, kot znano, v Italiji, štiri leta kasneje pa skoraj gotovo v Braziliji. Za izvedbo leta 1994 se zavzema tudi Maroko, saj je predsednik Havelange večkrat izjavil, da bodo mundial priredili tudi na drugih kontinentih, če bodo dokazali, da imajo primerne strukture.
Havelange je še pristavil, da bi rad videl, da bi turnir leta 2002 bil na Kitajskem. Ker je vmes še Japonska, je torej možno, da bomo od leta 1989 ali najkasneje 2002 prekinili tradicijo, po kateri so mundial prirejali le v Evropi ali Ameriki.
Topel sprejem za Špance
MADRID - Čeprav so se predčasno vrnili domov, so navijači priredili Špancem topel sprejem. Še zlasti so bodrili napadalca Eloya, ki je proti Belgiji zastreljal odločilno enajstmetrovko: "Eloy, amigo, Espana està coin-tigo", so mu vzklikali. Manj je bil s sprejemom zadovoljen predsednik španske nogometne zveze Josè Luis
Roča, ki so ga zasuli s kritikami in zahtevali njegov odstop.
Gledalcev okrog dva milijona in pol
CIUDAD MEXICO Organizatorji zagotavljajo, da si je vsa srečanja do vključno četrtfinala ogledalo okrog dva milijona ljudi (prodali naj bi 2.111.931 vstopnic). Do konca naj bi na tekme prišlo še okrog 400 tisoč gledalcev.
Najmanjše zanimanje je vladalo za tekmo Madžarska - Kanada (le 13.800 prodanih vstopnic), največ pa so jih našteli na srečanju Madžarska - Urugvaj (114.660).
TRIMAC
S.r.l.
IMPORT - EXPORT
Strojna oprema za lesno industrijo
Narodna ulica 124 — Opčine (Trst)
Tel.: 040/211732 — Telex: 460405 TRIMAC I
FARGO
s.r.l.
FINE CHEMICALS
KEMIJA
FARMACEVTIKA
34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx.: 461012
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel.(0481) 20769
		
S.R.L. ^ECHNA 1Mp0RT - EXPORT TRST - Ul. Ghega 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA 1		(§) MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN	SEDEŽ: Miramarski drevored 3 GORICA	Telefon: (040) 417831/5 FERNETIČI	Telex: 460140 CENTTS I Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ -.žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
JL	dnevnik
26. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Wimbledon: še presenečenja na startu
Tudi Jarryd izločen
Plavanje: svetovni rekord
Biondi (ZDA) 100 m prosto v 48” 74
ORLANDO (ZDA) — Ameriški plavalec Matt Biondi je na selekcijah v svoji državi dosegel nov svetovni rekord na razdalji 100 m. Plaval je v času 48”74, kar je 21 stotink manj od prejšnjega rekorda, ki ga je sam dosegel avgusta lani v Kaliforniji. V zadnjih štirinajstih letih je bil rekord na tej razdalji izboljšan le dvanajstkrat. Leta 1972 je Spitz razdaljo preplaval v 51”47; odtlej pa so rekorde izboljšali le ameriški plavalci.
Košarkarski četveroboj
Od danes do sobote bo v Veroni mednarodni košarkarski četveroboj z udeležbo državnih reprezentanc Italije, Kanade, Avstrabje in Argentine.
Salciccia na začasni svobodi
Gianfranco Salciccia, ki je skupaj s Carbonejem glavni obtoževalec nogometnih društev in igralcev v zvezi s črnimi stavami, je bil izpuščen na začasno svobodo. Sodnik Marabot-to, ki vodi preiskavo, je poudaril, da se je Salciccia lepo izkašljal in povedal vse. . .
LONDON — Za Connorsom (nosilec skupine 3) je bil v prvem kolu teniškega turnirja v Wimbledonu izločen tudi Šved Jarryd, lanski polfinalist. S 3:6, 6:4, 7:6, 6:2 ga je premagal malo poznani Južnoafričan Ed-wards. Finalist v Rimu Pemfors je s 6:2, 6:4, 6:4 izločil Američana De-palmerja.
Teniška lestvica ATP
Na rang lestvici teniških igralcev ni prišlo do sprememb. Lestvica je naslednja: 1. Lendl, 2. Wilander, 3. Connors, 4. McEnroe, 5. Noah, 6. Becker, 7. Edberg, 8. Nystròm, 9. Leconte, 10. Jarryd.
Trofeja Jugoslavije
Na Reki in v Poreču sie bo danes začel tradicionalni rokometni turnir za Trofejo Jugoslavije. V skupini A so Poljska, Jugoslavija, Španija in Italija, v skupim B (Poreč) pa SZ, Vzhodna Nemčija, Madžarska in Jugoslavija under 21. Za Italijane bi bil
vebk uspeh, če bi se izognila zadnjemu mestu. Med »azzurri« je tudi član Cividina Bozzola.
Nogometna borza
Pomanjkanje denarja, dolgovi, črne stave so močno vplivah na nogometno borzo, ki se je včeraj končala v Milanu brez večjih pretresov. Treba pa je poudariti, da se lahko društva še naprej dogovarjajo z igralci, ki niso obnovili pogodbe s svojimi dosedanjimi klubi. Tudi Triestina ni sklenila prav nobene kupčije, niti ni nikogar prodala. Zamenjava Galde-risi - Rossi med Verono in Milanom ostaja tako edino veliko presenečenje, najbolj aktiven pa je bil Milan z nakupi Donadonija, Gallija in Massara.
Dirka po Furlaniji
V soboto bo s startom v San Vitu ob Tilmentu 13. izvedba dirke po Furlaniji za pokbene kolesarje. Proga meri 210 km, cilj pa bo v Nevi di Šarile. Na startu bodo vsi najboljši italijanski kolesarji.
S petkovega občnega zbora ZSSDI
Deželni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je bil letos v Nabrežini, udeležilo pa se ga je zadovoljivo število delegatov 24 od 31 društev članic naše krovne telesnokultume organizacije. Na sliki: delegati glasujejo za sprejem atletskega, košarkarskega in odbojkarskega kluba Bor
Končano zamejsko balinarsko prvenstvo
Zmagoslavje nabrežinskega Sokola
V Radovljici vsakoletno športno srečanje manjšin
V soboto in nedeljo bo na sporedu v Radovljici redno Športno srečanje slovenskih manjšin, katerega organizma Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Ponovno se bo srečala mladina, ki živi izven meja matične domovine in sicer v Železni Županiji na Madžarskem, na Koroškem in pri nas. Na tekmovanju bodo sodelovali tudi domačini, ki so v bistvu gostitelji prireditve. Na sporedu bodo že tradicionalne tekmovalne panoge in sicer nogomet, namizni tenis za moške in ženske ter šah. Dekleta iz Železne Županije se bodo pomerile z domačinkami tudi v rokometu. Morda bi bilo umestno pomishti, da bi se tudi mi vključili v to tekmovanje, saj smo za-čeb gojiti to panogo v šolah. Jedro nogometne ekipe sestavljajo mladinci
Zarje, ki so se letos kar dobro odrezali, medtem ko bo sestava namiznoteniške ekipe domena Krasa, ki bo poslal na to tekmovanje mlade upe. Šahisti sestavljajo že dobro uigrano in rutinirano skupino.
Že večkrat smo poudarib, da ni bistvo teh srečanj zmaga, tudi če so dvoboji vedno nekompromisni, ampak srečanje mladih, ki živijo v izredno različnih pogojih kljub temu, da so vsi pripadniki istega naroda. Program bo pofiestril obisk v tovarni športne, opreme Elan, ki je vsem ljubiteljem športa dobro znana. Organizatorji so tudi poskrbeli za to, da bodo vsi udeleženci lahko sledib zvečer nogometni tekmi za tretje in četrto mesto iz Mehike. (Z. K.)
Z zmagoslavjem nabrežinskega So kola se je zaključilo letošnje zamejsko balinarsko prvenstvo, ki je bilo nedvomno eno najuspešnejših doslej, predvsem zaradi novel formule in njegovem izredno tekočem in regularnem poteku. V ponedeljek so odigrali pare zadnjega kola, dan kasneje pa so nadoknadili šo dve zaostali srečanji. »Big match« zadnjega kola je bil v Repnu, kjer je proti zadnjeuvrščene-mu Kraškemu domu gostoval Kras, ki je potreboval celoten izkupiček, če je še hotel upati na prvo mesto. Vse se je za Kraševce pričelo v najboljšem redu, saj so po neoporečni zmagi četverke in dvojice povedb z 2:0, vse njihove račune pa ja postavil na glavo Ninko Škabar, ki je po odlični igri strl odpor povprečnega Krasovega predstavnika Dell’Arma. Za lepo presenečenje pa je po lanskem zadnjem
mestu poskrbela Gaja, ki se je v zadnjem trenutku povsem nepričakovano visoko, a povsem zasluženo zmago nad Danico s 3:0 in uspehom v zaostalom srečanju s Poletom, prebila nič manj kot na 3. mesto, ki je pravično plačilo za odlične padriško - gropaj-ske balinarje, ki so bili skupaj s Sokolom najuspešnejša ekipa v drugem delu prvenstva. Povsem pa je tokrat razočarala Zarja, ki je v ponedeljek najprej visoko podlegla Poletu, kljub temu, da so njeni predstavniki na Opčinah odlično igrali, vseeno pa tokrat niso mogli do živega razpoloženim po-letovcem. dan kasneje pa je prepustila Sokolu še igro dvojic, ki so jo pred kratkim prekinih zaradi dežja.
Izidi zadnjega kola: Polet - Zarja 3:0 (11:9, 11:6, 11:5); Gaja - Danica 3:0 (11:3, 11:3, 11:2); Kraški dom -
Kras 1:2 (11:7, 8:11, 1:11). Počival je Sokol.
Izidi zaostalih srečanj: Gaja - Polet 2: (11:9, 11:9, 3:11); Zarja - Sokol 0:3 (9:11, 8:11, 7:11).
Končna lestvica: 1. Sokol 23 točk; 2. Kras 21, 3. Gaja 19, 4. Danica 17, 5. Polet 16, 6. Zarja 16 in 7. Kraški dom 14 točk.
Jutri ob 20. uri bo v Zgoniku družabni večer, mod katerim bodo nagradili najboljše tri uvrščene ekipe, Sokol pa bo iz rok Poleta prejel prehodni pokal ZSŠDI. Vabljeni so predvsem člani sedmih balinarskih društev, ki so se udeležila letošnjega zamejskega balinarskega prvenstva, poleg njih pa so dobrodošli tudi vsi ostali prijatelji, simpatizerji in ljubitelji prijetnih večerov. Skratka, vrata so vsem odprta.
(Z. S.)
Serija nastopov naših kolesarjev
Adrievci na več frontah
MLADINSKE IGRE: namizni tenis
v
Uspehi bratov Skarabot v pokrajinskem merilu
EP V KOTALKANJU
Poletovec Samo Kokorovec v Amsterdamu
Včeraj je prispel v Amsterdam Poletov kotalkar Samo Kokorovec, ki se bo kot član italijanske reprezentance udeležil evropskega prvenstva v u-metnostnem kotalkanju.
Večer pred odhodom, je bila na kotalkališču Poleta skromna slovesnost, na kateri so odborniki in atleti zaželeli Samu, da bi se kar najbolje odrezal na letošnjem prvenstvu, ki bo kakovostno mnogo težje, kot je bilo lansko.
Ob tej priložnosti je bivši dolgoletni odbornik Poleta Marino Košuta v imenu podjetja RESIM izročil predstavniku kotaikarske sekcije denarni ček kot sponsorizacijo in spodbudo za nadaljnje plodno delo sekcije.
Na padriških teniških igriščih se nadaljuje pokrajinski turnir za nekategorizirane igralce Hill sport, ki ga prireja teniški odsek Gaje in sodi v okvir športnega tedna tega našega kraškega združenja. Na turnir se je vpisalo kar 67 tekmovalcev, od teh šest gajevcev. Doslej so opravih že veliko izločilnih dvobojev, z jutrišnjim dnem pa bodo na sporedu četrtfinalni spopadi. Od gajevcev je bil najbolj uspešen mladi Baldassin, ki je osvojil kar tri dvoboje in se bo za vstop v polfinale jutri zjutraj ob 11. uri pomeril z nosilcem skupine tri Vižintinom od teniškega kluba Terni. V osmini finala je Baldassin poskrbel za pravi podvig, saj je izločil nosil-
Kolesarji lonjerskega kluba Adria nadaljujejo s pozitivno serijo nastopov na dirkah po naši dežeb. Po uspehu na kronometer v Tolmeču so premočno zmagali v nedeljo na naporni dirki v Trstu s ciljem pri Obebsku, kjer je v mlajši kategoriji slavil Doljak, med starejšimi pa je bjl najhitrejši Cerasari, tretji pa Hafner. Medtem ko bo v nedeljo na sporedu deželno prvenstvo bo 6. julija na vrsti jubilejna 10. izvedba dirke na kronometer za trofejo Agraria Močilnik, ki jo bo kolesarski klub Adria priredil na trasi Bazovica - Opčine - Bazovica, s startom ob 10. uri. Med drugimi pomembnejšimi nastopi pa je za člane lonjerskega društva prav gotovo sodelovanje na kolesarskem maratonu Franja, ki bo 20. julija letos.
ca skupine šest Procenteseja. Čajevec Pregare se je prebil do 16-ine finala, kjer pa ga je izločil Longo, sicer prvobgaški odbojkar Volley balla in državne mladinske reprezentance. Ostab slovenski igralci so zmagali v prvem kolu, dlje pa se niso prebili. Izidi: 32-INA FINALA: Pregare - Girotto 6:0, 6:1; Plesničar -Bourlot 6:0, 6:0; Milkovič - Croce 6:4, 4:6, 6:1; Rudež - Pasino 6:2, 6:0. 16-INA FINALA: M. Magris - Plesničar 6:2, 6:2; R. Magris - Milkovič 7:6, 6:1; Baldassin - Ugrin 6:2, 6:0; T. Sain - Rudež 6:3, 6:3; Pregare -Mauric 2:6, 6:3, 6:2; OSMINA FINALA: Baldassin - Procentese 7:6, 6:3; Longo - Pregare 7:6, 6:2.
Obisk iz Kamnika
Jutri bo spet prispela v Lonjer karavana kolesark iz Kamnika, ki se je že drugič podala pod geslom »Dober dan naši« na obisk k rojakom na Koroškem in v Furlaniji - Julijski krajini. Dvanajst kolesark, v glavnem delavk kamniškega Svilanita, je na pot odšlo v torek in po postanku v Dravogradu odšlo na Koroško, kjer so se ustavile pri koroških Slovencih v Celovcu. Danes pa bodo prispele preko Trbiža v Bovec, od koder se boelo jutri podale na najdaljšo etapo preko Kobarida do Čedada in od tu preko Gorice in Se-sljana do Lonjerja, kjer jih bodo sprejeli sodelavci kolesarskega kluba Adria. (R. Pečar)
TPK SIRENA
vabi na jadralne tečaje v razredu optimist in na jadralnih deskah. Koledar tečajev optimist: 1. tečaj od 30.6. do 6.7., 2. od 7.7. do 13.7., 3. od 14.7. do 20.7., 4. od 21.7. do 27.7. Koledar tečajev za jadralne deske od 7. 7. do 12. 7. Vpisovanje in pojasnila vsak dan od 18. do 20. ure razen ob torkih, nedeljah in praznikih na pomorskem sedežu — Miramarski drevored — telefon 422-696.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
organizira od 1. do 31. julija namiznoteniške poletne igre na stadionu 1. maj, v jutranjih urah, za otroke od 7. do 13. leta. Vpisnina 15.000 lir. Vpis in informacije na številko 745092 (Gabrijel Raseni), od 14. do 17. ure.
Vrsti lepih dosežkov goriških športnikov v letošnji usp<ešni sezoni, se pridružuje uspeh najmlajših Domovih namiznoteniških igralcev, ki so slavili na pokrajinskem delu mladinskih iger.
Pri posameznikih je zasluženo osvojil prvo mesto Sandro Škarabot, ki je bil za razred boljši od ostabh tekmovalcev. Z zelo dobro napadalno i-gro je gladko premagal vse nasprotnike in si tako priboril pravico, da bo lahko nastopal tudi na deželnem finalu, li bo v soboto v Trstu.
Dobro je zaigral tudi njegov dvojček Steno, ki pa je imel precej smole in se je moral zadovoljiti s petim mestom.
JK ČUPA
obvešča, da je društveni prostor v se-sljanskem zalivu na razpolago članom in prijateljem vsak dan od 9. do 19. ure. Obenem sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za tedenske TEČAJE JADRANJA.
ŠZ SLOGA
sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
ŠZ GAJA
obvešča, da sprejema vpisovanje za nogometni turnir 4 proti 4 do nedelje, 29. t. m., za turnir v odbojki do sobote, 28. t. m. Vpisovanje za nočni tek pa do sobote, 5. julija, ali pa uro pred startom. Tel. 040/226115.
Tudi v igri dvojic sta se brata Škarabot zares dobro izkazala in sta presenetljivo osvojila prvo mesto. (MAL)
šport na primorskem
Rokometašem Astre
ni uspel podvig
Rokometaši Astra Jadrana iz Hrpelj se niso uvrstili v drugo zvezno Ugo. V dveh kvabfikacijskib srečanjih z Mehaniko iz Metkovičev so v dveh srečanjih iztržib premalo. V gosteh so izgubili z 8 zadetki razlike, tako da zmaga na domačem igrišču s tremi gob razbke ni zadostovala.
Novogoriški nogometaši Vozil so končali tekmovanje v slovenski ligi s porazom doma proti Integral Olimpiji 1:3. Zagotovib so si sicer obstanek v bgi toda z 10. mestom ne morejo biti zadovoljni. Nov drugoligaš je Maribor.
Prvenstvene boje pa nadaljujejo balinarji. V primorskem derbiju 1. zvezne Mge je sežanska Skala premagala izolski Jadran.
Med večje športne dogodke prete-kbh dni na Primorskem je sodilo mladinsko tekmovanje za atletski pokal Jugoslavije v Postojni.
Nocoj
konjske dirke na HIPODROMU MONTEBELLO
od 20.45 dalje
(R. Pečar)
Teniški turnir Gaje Hill sport
Baldassin v četrtfinalu
obvestila