SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poati рпјшш те1 j*: Za celo leto predplatea 16 (14., za pol leta 8 fld., xa četrt le'a A (11., u j«dea
meiec 1 fld.10 kr.
V adminiatraeiji prejeman velja: Za «ele leto II gld., ta pol leta в (ld., za detrt leta S (ld., i> jeden >cim 1 (ld.
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 30 kr. ve« ■> leto. Poiamne Številke po 7 kr.
i
Naročnino in oxnanlla (iaeerate) »»prejema npravnlltvo ia ekipedlelja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve ullee It. 2.
Rokopisi «e ne vradajo, nefrankovana pirata ne viprejemajo.
Vrednlitvo je v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17.
Iihaja vsak dan, Izviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldae.
Štev. 207.
V Ljubljani, v soboto 11. septembra 1897.
Imetnik XXV.
Učiteljski shod.
IV.
Gotovo je potrebno in prav, da verouk poučuj samo veroučitelj, kolikor koli je možno. To zahtevajo brezdvomno vsi vladike in vei vestni duhovniki. Samo v tistih slučajih, kjer to nikakor ne utegnejo, in samo toliko, kolikor res nimajo kedaj: zamenjuj in nadomeščaj ga učitelj, ker bi sicer morala deca ostati v verstvu nevedna. Samo to namerja Eben-hochov predlog v tem oziru in to hoče menda vsak razumen človek. Prazen strah je torej, da bi učitelji morali veroučiteljevati, a mi da bi lenobo pasli in samo izpraševali.
Drug tak preumislek gg. učiteljev in vseh nam nasprotnih ljudij je:
b) o zahtevanem šestletnem šolovanju. Osem-letja v istini prav za prav itak nimamo na kmetih. Prav mnogo otrok je po leti zakonito oproščenih; do jeseni, kc zopet pridejo, raztrese se jim precejšnji del njih pritrujene modrosti. Kateri pa niso oproščeni, tisti pa brez oprostbe — ne prihajajo. Človek bi najrajši, ko pride v učilnico in vidi prazne klopi, vzel klobuk in domov šel. Kaj bi naj počel z njimi? Samo ponavljati ne more, a novo tvarino pričeti je izguba za nenavzočnike. Želel bi jaz in gotovo vsi moji sobratje z menoj, da bi se mladež izučila, kolikor možno mnogo, da bi torej hodili v šolo še več časa, če prav do šestnajstega ali osemnajstega leta — če bi se dalo to uresničiti. Meščani in delavci tudi res lahko dalj pošiljajo svojo deco v šolo. Prav je, če jo, menim, da jim nikdo na vsem ljubem božjem svetu ne bode branil. Toda kmet krvavo potrebuje otrok doma, ko že itak bira in pojema. Zato kmetje zahtevajo šestletnost in kmetiški poslanci so prisiljeni to dosezati in tudi sami uvi-devajo, da je to poljedelcem nujno. Nikakor pa ne namerjajo tega „okrajšanja" s tem namenom, da bi „ljud obdržali v neznanji in duševni temi, da bi jim
tem laže gospodovali". Narobe, čim razumnejši je kdo, tem bolje ga vodimo skozi ta svet proti nebe-som, kar je v vsem našem delovanju jedini naš glavni smoter. Radi bi vsi, srčno radi, zatrjujem še jedenkrat, da bi se mladini kolikor možno razvil duh in obogatil um, da bi se tedaj šolala čim dalj tem bolje; toda v sedanjem razmerji, kakeršno je, bilo bi, ker ga prenarediti ne moremo kar tako, po mojih utrjenih mislih res bolje, če bi se za kmete uvela stroga in brezizjemna šestletnost, nego da bi se ohranila za-nje ta razdrta in vedno prodirana in rušena osemletnost. Uverjen sem, da bi tudi učitelj več dosegel v šeslletji, če bi imel vso mladež vsak dan okrog sebe zbrano, nego doseže sedaj v osem-letji, ko jih pride danes nekaj, jutri pa drugih nekaj. Sicer pa, če se osemletnost izvaja tako rahlo in obzirlivo, kakor se to godi raznokod, tudi ona ne nalaga prehudega bremena roditeljem; samo učenje trpi, vzgoja ne napreduje, če pride sirotek samo vsake kvatre jedenkrat v učilnico na uro pogledat, kedar ravno nima drugega dela.
Ne, nikakor nismo zato, da bi ostal v „neumnosti", ampak zato, da se kmetom kolikor možno ta dolžnost olehču, šolanje pa da doseže kolikor se da velik vspeh.
Toda imenitnejša nego šestletje zdi se meni poldnevnost na kmetih. Spominjam se še dobro, ko sem prišel prve dni v šolo, nekega učenčka, ki se je držal „kakor bi bil po krivem prisegel". Nič se ga ni prijelo. Iskajoč razloga sem ga vprašal, kdo je, kje je doma. „Nad jedno uro". Ali pojdeš o po-ludne domov? „Ne". Kaj bodeš pa obedoval? „Nič". Nemaš nič kruha ? „Nemarno ga". Smilil se mi je sirotek. Ob sedmih je šel z doma, ob petih pride spet domov — kaj malega je dobil zjutraj mej zobe, kaj malega zvečer, vmes pa nič. Ob takem se niti jaz, ki sem že velik in nekoliko vajen zatajevanja, ne bi kdo ve koliko lepše držal. Vprašal sem, ker sem mislil, da bi se morebiti dalo kako pomagati
takim siromačkom — vprašal sem, kdo bi še bil v šoli, ki o poludne ne pojde domov jest. In oglasili so se do malega vsi: nekateri ni imel s seboj prav nič, nekateri malo (kuhanega) suhega fižola, košček kruha pa malokdo. Tu seveda ni bilo možno pomagati, tolikej množini. Toda, ali je mogoče, da bi se taki gladujoči otroci zanimali za učenje, ali je mogoče, da bi se kaj prida naučili ? Mens sana in corpore sano, zahtevali so že v starem veku ; razvijati se mora duh in telo. Telo pa potrebuje hrane, sicer se ne more razviti. Zlasti otrok krvavo potrebuje opoludanjega obeda. Dete je itak vedno lačno ; in če prav dobode v žep s seboj kruha ali kaj takega, pojč to že navadno v Šolo grede. Potem pa celi ljubi Božji dan gladuje; kako bi se po tem takem učili, kako se telesno utrjevali. Da bi veliki gospodje pri zelenej mizi to malo premislili 1 Vrh tega tudi nčmajo črez poludne otroci nikakeršnega nadzorstva in ga tudi ne morejo imeti, ker učitelj vendar tudi mora kaj jesti. Uvedi se torej pol-dnevje v takih krajih, kjer večina otrok domuje daleč od učilnice I
c) V veliko grajo nam štejejo nekateri gospodje, ker „hočemo omejiti učne predmete, zlasti prirodo-znanje, ,realije', odpraviti". In zakaj jih hočemo odpraviti ? „Zato, ker hočemo, da bi ljud ostal neveden, da bi mu lahko gospodarili; zato, ker se bojimo, da bi ne podrlo to vere".
Ne, ljubi gospodje, nikakor ne.
1. Vera in cerkev imata Božje zatrdilo, da ju nikedar nikoli nikakeršna sila, ne človeška ne peklenska, ne bode ne zrušila ne omajala. Slab, zelo slab vernik bi bil, kdor bi se tega bal. Bes je, da pojedincu more ugasnoti luč pravoverstva, če namreč premalo misli, če nerazsodno vse verjame, kar mu pride v roke, če nedokazane in nepodprte podmene (hipoteze) in Bog ve kake neumnosti rajši verjame nego z Božjimi dokazi zatrjeno resnico. In prav zato, ker so s tem taki malomisleci v velikej nevarnosti,
LISTEK
Ubogi Ebenhoch.
Sedaj, v času kislih kumar, vrglo se je vse liberalno in socijalnodemokratično časopisje na Ebenhocha in njegov šolski predlog. Ta ga vlači sem, ta tja, eden obdeluje ga s kolom, drugi z revolverjem, tretji pa ga tišči v vodo svojega protiver-skega srda, da bi ga tam utopil. Tako delajo po uvodnih člankih. V dopisih in dnevnih vesteh pa ga zbadajo z iglami svojega zasmehovanja.
Ohe, jam satis, rekel bi jim človek, ko bi ne vedel, da ga niti ubiti niti ustreliti, niti utopiti, pa tudi z iglo preboeti ne morejo.
Te može podpirajo krepko razni govorniki po liberalnih in socijalnodemokratičnih shodih. V potu svojega obraza skušajo svojim poslušalcem, ki so itak ene misli ž njimi, dokazati velikansko nevarnost tega predloga. Preobračajo pa zraven prečudne kozolce, zelo nevarne, in res naposled popadajo v morje trivijalnosti in vsakdanjih fraz, iz katerega krčevito skušajo prilasti na kopno zdrave misli. Zaman I
Suave, mari magno, turbantibue aequora ventis, E terra magnum alterius epectare laborem . . .
Nepristranskega opazovalca dobro in prijetno zabava tako počenjanje, katero je nevarno samo za dotičnega govornika, katerega požre brez upa rešitve morje fraze.
Posebno verska vzgoja ni nič po všeči tem možem. Jezuitov se bojijo strašansko.
Sagt, wie heisst der steife Mann, Er geht mit stolzen Schritten, Er schnobert, was er schnobern kann, Er spiirt nach Jesuiten.
Da, ti jezuitje in njih pristaši, ti nam bodejo potem vzgajali mladino v verskem fanatizmu.
Tako bi se potem, trdil je eden izmed takih pisateljev in govornikov, uprav sistematiško vzgajala verska nestrpnost, netilo sovraštvo ter vzbujal verski fanatizem.
Grozno ! Grozno 1
Toda poslušajmo moža dalje : Kako grozne po-sledice pa rodi ravno verski fauatizem, nam dovolj žalostno priča zgodovina.
Dobro bi bilo, ko bi bil mož tukaj navedel kak vzgled n. pr. francosko revolucijo, ki je pod geslom svobode, bratstva in enakosti prelila kri vseh onih, kateri niso ravno tako hoteli, kakor so hoteli tedanji diktatorji, ki pa niso bili verski fanatiki.
Gospodje čisto nič ne pomislijo, kam pelje njih in one, ki jim verujejo, ta bojazen pred verskim fa-
natizmom. Naravnost v brezverski in protiverski fanatizem. Seveda, ta je modernejši.
Človek fin de siecle mora vsaj malo jakobinca biti, ne vsak palec jakobinec, pa vsaj eden palec jakobinec.
Trpijo pa se tudi oni, ki so pravi pravcati ja-kobinci. Le črnih ne I Zakaj ? Stat pro ratione vo-luntas I
Tako modernega dela človeka protiverski fanatizem. Kako prijetno se berejo članki, kakoršne prinašajo socijalno demokratični časniki: „Klerikalizem ali krščanski socijalizem sta roditelja vseh hudobij in sleparij. Klerikalci so ljudje, ki obračajo vsako znanstveno stvar le na versko stran in hočejo, da bi se jim drugi pokorili, upajoč na nebesa po smrti, sami pa bi jih radi imeli že na tem svetu. Klerikalizem ni star — morebiti samo 2000 let, morebiti od Krista sem. Ne, on ima svojo korenino že daleč, daleč pred pamtivekom. Znane so nam ceremonije, katere so obhajali Indijanci, Feničani, Egipčani itd. (Bralce prosim, da prekinejo svoj krohot, ker pride še lepše.) Pod klerikalizmom ali krščanskim socija-lizmom razume se tudi kapitalizem. Ze, ako tudi bi ne bil zastopan pod klerikalizmom nikak kapital, imeli bi vzrok črtiti ga, ker je on vendar tisti, ki ga straži. Bazume se samo ob sebi, da je treba naj-
л
/- /, . S J)
da izgube ne samo resnico ampak tudi večno ži-venje, prav zato in, rekel bi, samo zato razkrivamo in odkrivamo mi duhovniki tako slutvo-znanstvo in laži-vedo. A da bi se mi bali za vero in Cerkev sdmi na sebi, taka misel nema ne nog ne glave.
2. Prava veda in vera si nikdar nikoli ne moreta nasprotovati, ampak morata si biti v eelem soglasju ; zakaj Bog je vstvaril obe, in Bog eam s seboj vendar ne more biti v opreki. Resnica resnici ne ugovarja. Pravi znanosti se torej ne bomo nikakor protivili; zakaj ona vodi vselej in v vsem nujno k Bogu; 3. če zahtevamo, da se v šoli omejć predmeti, zahtevamo to, ker želimo, da se otroci n&učć ne „multa sed multum". Kako zanimivo, kako krasno je prirodoslovje! Cebi imel znanstvodajni lij&k, prav gotovo bi vlil vsakemu otroku v glavo vso prirodo-slovuo modrost. Cim več se dete nauči, tem bolje. Toda vem tudi, da se otrok ne more napraviti v živ naučni slovnik ali v okrog hodeče vseučilišče. Kolikor je mogoče, a tisto dobro! Ne sme se pozabiti in zanemarjati prva in glavna stvar: poleg verouka či-tanje, pisanje in navadno računanje. Tega se mora vsakdo naučiti; drugače mu je vsa učilnica brez prave koristi. Toda pripoznal mi bo menda vsak učitelj, da otrok v zadnjem šolskem letu vendar ne zna še pravilno napisati prav navadnega pisma. Ali ni to žalostno? Ljudje zabavljajo na učitelje, da ne znajo učiti — „mi smo se v stari šoli vse drugače naučili" — in vendar niso krivi učitelji, ampak to, ker se prevjč zahteva, da vsemu človek res ne more biti kos. Nikakor nismo torej nasprotniki šole, če zahtevamo, da se v prvi vrsti uči čitanje in pisanje, in sicer dobro, pošteno; drugi predmeti pa, kolikor je mogoče in dosežno. Dalje si razvijaj mladež duha ali v ponavljalnih šolah, ali pa v župnih ali občinskih knjižnicah, ki naj bi se ustanovile povsod. To mu bode lahko, če se nauči omenjenih glavnih predmetov, in bo tudi lažje umeval malo večji, ko bo že imel več razuma. Nismo torej zoper vednost, ampak samo zoper napačni način učenja.
4. Učitelji, mnogi učitelji mislijo, da jih mi na-merjamo zasužnjiti, zničiti njih svobodo. Svoboda! prekrasna beseda, da je ni milejše svetne besede, častna in slastna stvar, vredna, da so se bile zanjo dolgotrajne vojne, vredna, da so tekle zanjo cele reke krvi. 2e sam nje sladki glas oduševi Človeka. Toda svoboda ne more biti brez mej, ne more biti absolutna, ker ni sama sebi namen, ampak pripomoček do drugih smotrov, ker ni — Bog. Neomejena svoboda bi bila razbrzdanost, in ta je zid. Omejena mora biti torej prostost vsakemu smrtniku, omejena tedaj tudi učitelju. In omejena mu tudi je v sedanjem razmerju, ko vlada novi šolski zakon, še mnogo preveč, morebiti še bolj kakor v prejšnjih „mračnih" časih. Do malega vsaka čačka in kvaka, katero imajo otroci začrčkati, jim je že posebej propisana, ko bi vendar učnik sam, ki krajevne razmere in zmožnost svoje dece vse bolj pozna nego dunajski ali graški velmoži, vse bolj znal, kaj in kdaj in kako. Ali kake križe mu lahko vzročuje krajni š. ogleda, če je sitnež, ali celo če je poreden, nagajiv, zloben! In delali mu bodo ti možje, menim, da še dovolj preglavice, ko se zavedi svoje oblasti.
p r e j e (!) stražo potolči (aha !!) in šele potem (!) pride na vrsto vse drugo. Nadalje je pa klerikalizem tisti jez, ki je vzrok, da človeštvo že preje ni prišlo do spoznanja . . ."
Tako prismojeno, ali kako bi rekel, piše nekdo v 8. letošnji številki „Svobode". In to brez vsacih dokazov I Kak fanatizem je pa to ? Katera šola neki vzgaja lega ?
Ko bi pa morebiti hoteli liberalni gospodje opravičevati take protiverske fanatike in izbruhe njihovega proliverskega neumnega srda kot prismode in presmodarije, nekako z besedami Schillerjevimi v „Wallensteinu" :
Schad um die Leut! sind sonet wack're Briider!
Aber das denkt, wie ein Seifensieder!
Kje pa so se tako misliti učili ?
Ali ni torej preosnova šole prepotrebne, in pre-
potrebna baš v verskem smislu ?
_	Šolnik.
Gospod davkar se je zamisliL
Slika iz pisarne. Spisal Ivan Q r a d a r.
Kakor bi gledal pred sabo velike, svetle retorte, steklene in kovane, platinove sklćnice, po vsem laboratoriju razprežene tenke cevi iz kavčuga, dolge, prozorne cilindre in velike posode z vodo . . .
Vzduh je poln najrazličnejših plinov, ki te ob-
Nesavisnost ho№ učitelji; bodi jim! Mijimpri-želevamo vso prostost, kolikor je ne omejuje smoter male šole in dolžnost sv. Cerkve, katero ji je Kristus naložil, da se ji odreči ne sme. Noben živ krst ne misli riniti učiteljstva v prejšnje ,hlapčevanje' — kdor bi namerjal kaj takega, bil bi z uma. Učitelj mora biti svoboden; brez svobode niti nravno delovati ni mogoče; svoboda je podstava vsemu dobremu kakor tudi vsemu hudemu. Hočemo, da bodi svoboden; zahtevamo pa tudi in moramo zahtevati zakonito j a m s t v o, da bo res vzgajal mladež po načelih, za katera so se izrekli učitelji na shodu. S tem smo zadovoljni. Kakšno bodi to jamstvo, o tem se da razpravljati, a biti mora jamstvo v tem zakonito in zadostno jamstvo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. septembra.
O novem ministru za Češko krožijo v poslednjem času vsakovrstne vesti. Nekateri listi trdijo, da kandiduje vlada za to mesto princa Friderika Schwarzenberga. Tej vesti se pa postavlja po robu plzenski „Obzor" v nekem poročilu z Dunaja, v katerem trdi, da se vlada še ni deflnitivno odločila za ta korak in da se vrše o kandidatu za to mesto pogajanja mej Cehi in vlado še le tedaj, ko grof Badeni vsprejme češke postulate. Gotovo pa je, pravi omenjeni list nadalje, da se za to ministersko mesto kandiduje še vedno poslanec dr. Kaizl in da je vlada že pripravila prostore novemu ministerstvu. Potrebno je le še, da temu pritrdijo Poljaki. Zatrjuje se tudi, da je vlada že odbrala gotove osebe, katerim poveri posla v ministerstvu za Češko. Ako so torej te vesti kaj bolj resnične, kakor prejšnja poročila v tem oziru, potem se kmalu spolni jedna poglavitnejih zahtev češkega naroda. Vsekako se je nadejati, da se v tem oziru kmalu zve kaj gotovega.
Mažarski časopisi o avstrijskem položaju. Pred nekaj časom smo naglašali, kako odurno pišejo glasila mažaronske stranke o razmerah v tostranski državni polovici in kako udrihajo po vsem, kar diši po krščanstvu ш slovanstvu, ter skušajo zopet postaviti na noge oslabljeno nemštvo. Kar pa se je baron Banffy vrnil s potovanja na Dunaj, se je v tem oziru nenadoma vse spremenilo. Glasili, ki sta poprej najbolj udrihala po „klerikalni in slovanski večini" v avstrijskem parlamentu, namreč vladna „Nemzet" in „Pester Lloyd", sta krenila v zadnjih dneh popolno drugačno pot. V pojasnilo navajamo le par stavkov iz omenjenih listov. „Nemzet" piše mej drugim nastopno: „Izražati moramo svoje obžalovanje, da so Nemci a priori odklonili poskus grofa Badenija, ki je imel namen doseči kak modus vivendi mej Cehi in Nemci. Akoravno so jim morda v žalostnem spominu poskusi v letu 1890, bi bili vendar morali se odzvati vabilu, ako niso hoteli, da se po pravici zvali nanje vsa krivda. Zahteva, naj vlada takoj prekliče jezikovni naredbi, ker le potem so Nemci voljni pogajati se, je popolno ničevna, kajti to zahtevo bi bili lahko stavili povodom nameravanih kont<jrenc. S tem postopanjem pa so si
krožajo v težih valovih in legajo na tvoja prsa; po retortah in sklenicah in cilindrih pretakajo se goste tekočine v krvavordečih in lila barvah ... To je spreminjevanje, razdružev&nje in sp&janje, brez počitka, brez utrujenja . . . Atom neznane snovi se je ločil od svojih drugov in potoval po retortah in ceveh in sklenicah in cilindrih. Med potjo so ga ostavljali stari in srečavali in sp&jali se z njim novi prijatelji; in ostavljali so ga znova in sprejemali drugi v svojo sredo.
In učeni kemik je pogledal naposled v retorto in tam je ležala povsem nova snov, sestavljena iz najrazličnejših atomov, ki so se srečevali in spajali slučajno po retortah in cevćh in eklčnicah in cilindrih. Ali prvotni atom je ostal . . .
Gospod davkar se je zamislil . . .
Tam zunaj se je razpenjalo prekrasno jesensko nebć. Sam6 majhni, čisto beli oblački so sanjali na obzorju tak6 mirno in pohlevno, kakor bi se bili rodili šele prav to jutro, priplavali iz morja še mokri in nedolžni in gledali strahom in čudom na to veliko, črno zemljo. Gospod davkar je gledal skozi okno, v pisarni pa je zdaj pa zdaj zapraskalo staro регб po raskavem papirju, — ali hipoma spet utihnilo, kot da se je prestrašilo prozajičnega šuma.
Ah, kjć so tisti lepi, pomladni dnevi, kje so tiste lahke, razkošne dvajsetletne misli, — ah, moj
sami poslabšali svoj položaj in dali povod, da se ne samo ne prekličeta sedanji jezikovni naredbi, marveč se te še pomnože". — „Pester Lloyd" se huduje nad nemškimi obstrukcijonisti najbolj radi tega, ker ovirajo dela, ki so v ozki zvezi z ogerskimi interesi, kakor volitve v delegacijo, nagodbeni provizorij in drugo. „Nemci morajo vsaj za nekoliko časa odnehati od svoje obstrukcije, da se izvedo najnujneja parlamentarna dela, saj iz tega še ne sledi, da se morajo tudi v bodoče tako ravnati. Nemci naj potem počenjajo, karkoli se jim zljubi, za to se ne brigamo. Le duvalizmu se ne sme škodovati in ga omajati". Tako toraj pišejo mažarski oficijelni listi sedaj, ko se je povrnil ministerski predsednik z Dunaja, in je toraj vsekako mnenje opravičeno, da je ta pisava omenjenih listov v ozki zvezi z zadnjo avdijenco Banffjjevo na Dunaju. O namenih, ki jih ima pri tem ogerska vlada, pač ni treba dalje razpravljati, kajti že iz navedenih stavkov je razvidno, da je le radi tega napovedala nekak boj nemškim obstrukcijonistom, ker preti nevarnost obstoječemu duvalizmu, za škodo, ki se provzroča vsled tega avstrijskim narodom, posebno Slovanom, se pa Mažari niti ne zmenijo.
Ogerska katoliška ljudska stranka je pričela, kakor je bilo napovedano, veliko akcijo v svoje namene in sicer, kakor je razvidno iz poročila o prvem shodu dne 8. t. m. v Bukovaru, z velikim vspehom. Na omenjenem shodu je poročal poslanec Mollnar o državnem zboru in zahtevah katoliške ljudske stranke. Poslušalcev, po veliki večini samih volilcev, so našteli do 8000. Govoril je nadalje mej drugimi tudi grof Zichy, ki je, kakor vselej, tudi pri tej priliki pokazal, da ima resno voljo, vsikdar se potegovati za bedno prebivalstvo. Shod se je vršil zelo častno in v najlepšem redu, kar je v resnici zelo čudno, kajti dosedaj je bilo prirejenih na Ogerskem zelo malo katoliških shodov, ki bi se bili završili brez škandalov in neredov, katere je vpri-zorila po večini mažarsko liberalna klika.
Francoski parlament se snide, kakor se poroča iz Pariza, 19. okt. ali 8. nov. V otvoritvenih nagovorih bo vlada poročala o potovanju predsednika Faure v Busijo in o napitnicah, ki so se vršile mej carjem Nikolajem in predsednikom. Pričakovati je torej tem povodom zelo burne debate, kajti socijalisti imajo mnogo pripravljenega gradiva. Samo po sebi je tudi umevno, da se bo mnogo govorilo o pomenu sklenjene rusko-francoske zveze in stališču francoske republike napram ostalim državam. No, predsednik Faure se za sedaj še ne boji teh nasprotnikov, ker vć, da ima na svoji strani v tem oziru še precej močno večino.
Mej Španijo in ameriškimi Zveznimi državami vladajo v poslednjem času nekoliko manj napete razmere in španjska vlada kaže napram Ame-rikancem nekoliko več zaupanja v zadevi kubanskega vprašanja. Iz zanesljivih virov se poroča, da sta se v poslednjem času opetovano razgovarjala španjski zunanji minister vojvoda Tetuvanski in novi poslanik zjedinjenih držav general "Woodfort ter se je pri tej priliki pojavila velika, doslej nenavadna prijaznost. Minister je obljubil, da uvede vlada zelo ob-
Bog, kjć so tiste vesele družbe, tisti jasni obrazi,
—	tiste zakajene, nizke gostilne, polne mladega, brezskrbnega smeha in žvenketajočih čaš . . . Kje so tisti trenotki, ko ne čuti srce v sebi ničesar zlege, ko ne vidi temnih senc, ki padajo od vsake najmanjše, najbolj nedolžne stvarice, širijo se in vspenjajo vedno višje, razprćgajo vedno dalje in dalje,
—	rišejo gube na mladostno čelo in zagrnejo z nočjo brezskrbne oči 1
Gospod davkar se je zamislil . . .
On je bil človek blizu šestdesetih let. Postava še ni bila posebno sključena, kakor bi se dalo pričakovati. Hodil je precej elastično in mladeniško, samo videlo se je, kakor bi bila ta elastičnost časih malo afektir&na. Suknja se je ohlapno ovijala krog koščenih, starih udov in je bila spredaj zmirom malo daljša, kot zadaj; nosil je po žepih najrazličnejše stvari: nožke, škarjice, svedre, majhno domačo lekarno, obstoječo iz mnogih drobnih steklenic in škatljic, dva, tri robce, zvitek zobotrebcev, tabatijero, žepno toaleto, zlato obrezan koledar, debelo listnico, žeblje, gumbe, zamaške i. t. d. Obraz njegov pa je bil čisto navaden, kakoršnih vidite na stotine in stotine, če imate opravka po pisarnah. Uradniški obrazi so najsposobnejši za modele; to so že v življenju kameniti spomeniki; postavite jih na piedestal in polijte z bronzno barvo. Črte skrbno
Širne preosnove takoj, ko se poleže upor, nasproti pa je general WoodfWt dal zagotovilo, da se Amerika ne bo prav nift vmešavala v španjsko-kubanske zadeve, dokler se ameriškim državljanom ne pripeti kaka krivica. Tudi znana zadeva glede sorodnice bivšega predsednika, o kateri se je poročalo, da bo morala za dvajset let na Ceuto, je sedaj popolno poravnana, ker je vsled prizadevanja zunanjih krogov vlada storila sv..jo dolžnost in uvedla strogo preiskavo, pri kateri se je pokazalo, da je bilo marsikaj pretiranega.
Tedenski koledar.
Nedelja 12. sept.: 14. pobink. evang. Jezus razlaga božjo previdnost Mat. 6. Ime Marijno. Ponedeljek 13. sept.: Sedem spečih mučencev. Torek 14. sept.: Povišanje sv. Eriža. Sreda 15. sept.: Evatre, Nikodem m. Četrtek 16 sept.: Kornelij in Ciprijan mm. Petek 17. sept.: Evatre Bane sv. Frančiška. Sobota 18. sept.: Kvatre, Jožef Bupert. — Solnce izide 15. ob 5. u. 44 m. ; z a i d e ob 6. u. 6. m.
Vseslovenski shod!
Podpisani odbor vabi najuljudneje vse svoje somišljenike, bivajoče v Ljubljani, vzlasti hišne posestnike, da blagovolijo povodom vseslovenskega shoda, ki se vrši prihodnji torek, okrasiti svoje hiše z zastavami, da bela Ljubljana kar najdostoj neje vsprejme svoje drage rojake v svoji sredi. Shod je eminentne važnosti za celokupen slovenski narod, zato je povoda dovolj, da se na dan shoda pokaže Ljubljana s prazničnim licem.
V Ljubljani, 11. septembra 1897.
Odbor katol. polit, društva.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 11. septembra.
(Vseslovenski shod.) Vabila k vseslovenskemu shodu so razposlana. Eakor čujerao, se nekateri domači in vnanji rodoljubi pritožujejo, da niso dobili vstopnic. V pojasnilo bodi povedano, da je pripravljalni odbor doposlal vstopnice vsem onim, katere so mu naznanili krajevni pododbori, uredniški ali posamezni zaupniki. Kar se tiče Ljubljane, pa se odbor ni mogel ozirati na vse one, ki bi se morda radi udeležili shoda, kajti potem bi Ljubljančani sami napolnili dvorano in vnanji rodoljubi bi stali pred vratmi. Okoli 50 vstopnic bode še na razpolaganje v ponedeljek zvečer v čitalnični kavarni. Istotam se bodo dobivala naznanila glede prenočišč, kolikor jih bode odboru na razpolaganje. Sicer pa opozarjamo vnanje udeležence, naj si po mogočnosti preskrbč prenočišča pri osebnih prijateljih in znancih. Na predvečer shoda, v ponedeljek 13. t. m. bode prosta zabava s petjem v spodnjih prostorih „Narodnega doma", kjer naj se zbirajo že isti večer došli udeleženci. V torek po shodu ob 5. uri, kakor
zarezane, kakor bi jih risal z ostrim peresom vesten, za svoj poklic navdušen praktikant. Brke solidne, mirne, domače, brez vsakih novodobnih idej in vzne-mirjajočih problemov. Brada lojalna, udana, toda v svoji udanosti krepka in svesta si svojega smotra . . . Ostala je samo ena guba, tenka, drobna, skrita pod desuim očesom ; ne bi je mogel zapaziti noben strog predstojnik, noben štfodaželjen adjunkt.
To je bil atom, ki je ostal.
In danes je bilo okno odprto in težak, opojen, razkošen vonj je plaval v pisarno od prekrasnega jesenskega neb&. In poslednji, osamljeni atom, drobna, komaj vidna gubica pod desnim očesom se je širila in je trepetala; kakor bi pala raz obraz siva skorja, zasvetile so se stroge uradniške črke v nenavadnem svitu ; mokre oči so se razširile in gledale globoko in zamišljeno tja daleč . . . daleč ... tja za onimi odpalimi atomi, — tj k za onim pomladnim, dvajsetletnim duhom.....
„Gospod davkar . . . prosim —".
Dolg adjunkt s filisterskim, nagubanim nosom je stal pred njim in mu prezentiral krasno prepisano polo.
„Takoj 1 — Zaprite okno I — Vi, gospod Mikš, pustite svoje brke pri miru in delajte".
Praktikant Mikš se je sklonil čez mizo in staro регб je praskalo po papirju.
že znano, bode banket v čitalnični dvorani. Eer pa se večina udeležencev shoda ne bode mogla udeležiti banketa, zato bodo tukajšnja pevska društva ob istem času priredila pevske veselice, in sicer priredi društvo „Sokol" ob 5. uri v svoji dvorani v „Narodnem domu" komers s sodelovanjem pevskega društva „Slavec". Dalje priredi pevsko društvo „Ljubljana" udeležencem na čast veselico v Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti, in sicer tudi ob 5. uri pop. 14. t. m., in pevsko društvo „Zvon" ob istem času v Ferlinčevi gostilni pri „Zvezdi" na Vodnikovem trgu. Vsi častiti pevci imenovanih društev se tem potom vabijo, da nastopijo mnogoštevilno ia tako izkažejo čast rojakom svojim. Ob jednem še prosimo ljubljanske rodoljube, naj našemu uredništvu ali pa tajniku pripravljalnega odbora, g. dr. Ig. Žitniku, naznanijo prenočišča, katera bi hoteli brezplačno ali proti odškodnini prepustiti vnanjim udeležencem za 13. in 14. dan septembra.
(Državni zbor) Uradna „Wiener Zeitung" objavlja patent, s katerim presvetli cesar sklicuje drž. zbor na 23. septembra.
(Prevzv. gosp. knezoškol) so se danes opoldne odpeljali v Zaplano, kjer bodo jutri novo cerkev posvečevali in birmovali, v ponedeljek pa bodo v Borovnici birmovali in altar posvečevali. — Dne 18. sept. bo birma v Srednjivasi v Bohinju.
(Novi pomožni škof vrhbosanski) naš rojak mil. g. dr. Anton Jeglič, katerega so sv. Oče imenovali per Breve, in ki prejme jutri škofovsko posvečen je, je dobil naslov škofa siunijskega v Armeniji v pokrajini Sebaste (episcopus titularis ec-clesiae Siuniensis in Armenia in provincia Sebastensi.)
(Osebne vesti.) Mesto Črnomelj je imenovalo gospoda deželnega predsednika barona Heina in gospoda dvornega svetnika Sukljeja častnim meščanom. — Suplent na tukajšnji državni nižji gimnaziji g. Miha Markič je imenovan pravim učiteljem na državni gimnaziji v Novem mestu.
(Blagoslovljenje zastave bralnega društva v Dobrepoljah) je okrajno glavarstvo v Eočevju prepovedalo, češ, da društvena pravila o zastavi ne obsegajo nikakoršne določbe in bi bilo treba poprej privoljenja od deželne vlade. — Odbor bralnega društva se je zaradi tega pritožil pri deželni vladi ter ob jednem še formalno prosil dovoljenja za razvitje in sprevod z zastavo pri okrajnem glavarstvu v Eočevju. Gledč odloka glavarstva kočevskega omenimo, da poznamo mnogo društev, ki gledč zastave nimajo v svojih pravilih nobenega določila, pa imajo svoje zastave, in vemo tudi, da privoljenja za razvitje take zastave ni treba iskati pri deželni vladi, marveč pri okrajnem glavarstvu in da druga okrajna glavarstva smatrajo naznanilo o taki slovesnosti ob jednem kot prošnjo za dovoljenje. V zakonih torej ni utemeljeno postopanje okrajnega glavarstva v Eočevju, pač pa je to zopet jedna onih ljubeznjivostij več, s katerimi okr. glavar kočevski pl. Thoman razveseljuje ljubljence svoje, Slovence.
(Slovenska krščansko socijalna delavska zveza) se snuje v Ljubljani. V pripravljalni odbor so izvoljeni gg.: dr. Debevec, Gostinčar, S t e f e, Zalesjak in Ziller. Podrobneje o novem društvu v kratkem.
(t M. Marija Alfonza Rieder.) Pokojnica, katere smrt smo omenili včeraj, je bila rojena 14. decembra 1825 v Ljubljani, samostansko obleko je prejela 26. novembra 1846 in slovesne obljube storila 3. aprila 1850. Lansko leto praznovala je petdesetletnico svojega samostanskega življenja. Bajna mati Alfonza je bila zelo nadarjena učiteljica za jezikovno skupino ter poučevala v prvi dobi svojega življenja nemščino, laščino in francoščino, deloma na vnanji, deloma v notranji šoli. Zadnjih 16 let je bila predstojnica učnemu zavodu (penzijonatu) v samostanu, dokler jej niso pred dvema letoma telesne močijele znatno pešati ter je vodstvo notranjega zavoda izročila drugim močem. V bolezni odlikovala se je z izvanredno potrpežljivostjo in udanostjo v voljo božjo. Njen ženin bodi jej plačnik za njeno trudapolno pa vedno bogoljubno življenje. B. I. P.
(Z Viča pri Ljubljani) se nam piše: Slovensko katoliško delavsko društvo je priredilo v četrtek dne 9. t. m. javen društven shod na Glincah pri Viču. Poročevalec č. g. državni poslanec dr. Erek je v uvodu svojega govora pojasnjeval, da je naloga poslancev, ljudstvo poučiti o njega pravicah. Državne poslance bi morali volilci izkoriščati, zahtevati od njih, da spolnujejo poslanske dolžnosti. Da se za ljudstvo ničesar ne stori, so mnogo krivi poslanci.
Državni zbor ima v rokah usodo državljanov. Dokler so slabe postave, se položaj zboljšati ne more. Volilna pravica se ima pravično raztegniti na vse državljane. Le kadar izide postavodajalni zbor iz ljudstva z občno direktno in tajno volilno pravico, je upati, da se bode polagoma izboljševalo. Nižji stanovi nimajo pravic, višji vse. Eo bode ljudstvo poučeno, potem bode drugače nastopilo in vplivalo na državni zbor, da bode storil kaj koristnega. Državni zbor tudi nima na upravo dovolj vpliva, urad-ništvo vodi vse. Ministri bi ee morali pokoriti ljudski volji, ne pa samovoljno delati, kar bi hoteli. Srce mora človeka boleti premišljujočega, kako se godi obmejnim Slovencem. V Trstu se jim ne priznava obstoj, na Koroškem jim istotako ne privoščijo nobene trohice narodne pravičnosti. Državnega zbora večina je sestavljena iz Slovanov in katoliških Nemcev. Deželam je potreba dati avtonomijo, s tem seveda deželnim zborom več pravic. Gospod poslanec je nadalje pojasnjeval poslovanje državnega zbora, kako se rešujejo po odsekih in v zbornici razni predlogi itd. Omenjal je tudi, da se poslanci veliko premalo brigajo za razprave. H koncu naglaša še, da je nujna potreba, da delavski stanovi držč skupaj. Delavci izhajajo iz kmetskih in obrtniških družin, zato morajo ti trije stanovi biti složni. Vsi ti imajo jednega in istega sovražnika, ki jih uničuje, — kapitalizem. Burno odobravanje je bilo dokaz, da je poslanec govoril poslušalcem iz srca. — Gostinčar govori o zahtevah in potrebah delavskih stanov. Bolniške blagajne proti nezgodam in zavarovalnice za starobt in onemoglost delavcev morajo biti istim vedno pred očmi. Za obrtnike in kmetovalce je nujna potreba obrtnih in kmetskih zadrug. Obrtniki in kmetje naj bi se zato tudi sami ganili. Socijalna demokracija ne more osrečiti s svoji načeli delavskih stanov. Tudi se moramo protiviti socijalni demokraciji iz stališča Človeške dostojanstvenosti — ker opice mi ne maramo biti. — Gospod dr. Erek podpira izvajanja Gostinčarja z vzgledi, pri katerih se je občinstvo prav iz srca smijalo. Opominja navzoče, da moramo biti in smo krščanski socijalisti, ne samo da bi s tem dosegli kaj za zboljšanje, marveč tudi zato, da ohranimo ljudstvu vero. — Gostinčar omenja potem še narodnostnega vprašanja, za katerega rešitev v smislu popolne pravičnosti moramo nastopati. Socijalnim demokratom ni za narodnost, mi pa ne smemo pozabiti svetinj, katere so nam zapustili naši predniki: vero in narodnost slovensko. Jedna in druga sta tesno združeni z našim narodom. Narodnostno vprašanje se mora rešiti hkrati s socijalnim vprašanjem. Eonečno pozivlje navzoče, da se oklenejo krščanskega socijalizma, v katerem je gospodarska rešitev ljudstva. — Eonečno še gospod poslanec pojasnuje, kaj bi nastalo, ko bi zavladala načela socijalne demokracije. Ljudstvo bi se samo končalo, kar pojasni z vzgledi. — Eer se na poziv predsednika gospoda Jakopiča ni nihče več oglasil za besedo, je isti s slava-klici cesarju in papežu zaključil lepo zborovanje. — Shod je bil zelo dobro obiskan, tako da ni nihče kaj tacega pričakoval. Zato gre posebna zahvala izbornemu članu slovenskega katoliškega delavskega društva, Juriju Eon-čanu, ki je sprožil misel, prirediti na Viču shod in je tudi za shod veliko storil. Hvala tudi g. Janku Travnu za blagovoljno prepustitev res lepih prostorov v svrho shoda. Zborovalci so z zanimanjem poslušali govore in tudi z glasnim pritrjevanjem pokazali, da se strinjajo. Tudi nekaj socijalnih demokratov je prišlo, toda bili so mirni, le zunaj so nekateri, o katerih se je pa že poprej vedelo, hoteli delati zgago, toda grozdje je bilo — prekislo.
(Predstave chevalijeja Thorna.) Danes se prično predstave prestidigitaterja Thorna v tukajšnjem deželnem gledališču. Gotovo bo tudi ljubljansko občinstvo zanimanjem zasledovalo čarovniške umetnije.
(V Šmarji pod Ljubljano) so se pričele priprave za vodovod pod vodstvom inženirja g. Vik-a, na-to pridejo na vrsto vodovodi v Zgornjem in Spodnjem Logatcu.
(Pobegnil) je v četrtek popoludne prisiljenec Anton Eokec, 24 let star, pristojen v Veliko vas, politični okraj Eamnik. Do sedaj ga še niso dobili.
(Zdravje v Ljnbljani.) Od 29. avg. do 4. sept. je bilo novorojenih 21, mrtvorojeni 3, vmrlo jih je 18, med njimi za dušljivim kašljem 1, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 3, za različnimi boleznimi 7. Med njimi je bilo 7 tujcev in 11 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za grižo 1, za tifuzom 2, za oslovskim kašljem 1, za vratico 2.
(Ie občinskega sveta ljubljanskega.) Včeraj se je nadaljevala seja mestnega zbora. Razpravljalo se je več ur o cestnopolicijskem redu, kakor ga je izdelal policijski komisar Podgoršek. Ta novi red se peča z vozarenjem in jahanjem po mestnih cestah in ulicah ter obsega določbe, kako in kođi goniti živino, dalje gledć psov, kuretine, javnih potov in in naprav. Poročevalec odbornik dr. Majaron je nadalje predlagal, naj se prekliče pred nedavnim vsprejeti bicikliški red in vsprejmo važneje določbe v novi cestno policijski red, čemur se je pritrdilo in
na to vsprejel načrt z neznatnimi spremembami.
*
* *
(Koroški deželni predsednik baron Schmidt-Zabierow) praznuje, kakor se nam piše iz Celovca, dne 22. septembra 1.1. petdesetletnico, odkar služi cesarju kot političen uradnik. Kako bodo obhajali ta dogodek, še ni znano. Slovenci ga ne obhajamo, pač pa se moramo z žalostjo spominjati vseh krivic, ki so se našemu narodu na Koroškem stoiile baš pod vlado Schmidt-Zabidrowa 1 — Pisalo in govorilo se je mnogo, da dež. predsednik odstopi. Zadnje „Freie Stimmen" pa pišejo, da ostane še dalje časa na svojem mestu, četudi zoper svojo voljo. Dalje blebeta, da Nemci kakor Slovenci želijo (kdo d& brezzobni klepetulji pravico govoriti v imenu Slovencev?!), naj pl. Schmidt-Za-bieruw še dalje časa vodi posle dež. vlade. Pišejo, da oni (namreč možiceljni od „Fr. St.") ne iščejo boja, a da se ga ne bojć in da ga bodo bojevali z najostrejšimi sredstvi, če imajo sklepi zadnjega sestanka slovenskih drž. poslancev kaj vpliva na imenovanje bodočega dež. predsednika! Tako nam je torej znova napovedan — boj. Samozavestna pisava nasprotnega lista nam znova potrjuje, da so liberalno-nacijonalci barona Schmidt-a vedno smatrali za prononciranega svojega pristaša, da on sam nam Slovencem nikoli pravičen ni bil.	—rn—
(Občinske volitve na Koroškem.) Poroča se nam: V občini Bela ob Zel. Kaplji je zmagala naša stranka. Dne 9. t. m. se je vršila volitev občinskega predstojništva in izvoljen je županom zopet g. Mubi, p. d. Skalar. Svetovalci so gg. Haller, Li-avnik, Piskernik in Gros. Slava! — Manj ugodna je bila volitev za Važenberg (Smarjeta)ob Velikovcu, kjer so volili dne 31. avg. Liberalno-naci-jonalnim nasprotnikom se je e silnim pritiskom posrečilo pridobiti si nečastno zmago. Kakor pri državno-zborski, so tudi pri sedanji volitvi delali z vsemi, če tudi ne ravno lepimi močmi, da se ohranijo na konju. V prvem razredu seveda ni bilo upati kakega uspeha; tudi drugi razred je povsem v oblasti nasprotnikov; v tretjem, kjer smo stopili odločno v boj, so dobili naši možje 48 do 60, nasprotniki pa 64 do 81 glasov. Propadli smo torej, ali častno! Čudom smo se čudili, da dveh mož-volilcev nismo videli na volišču, kamor bi morala vsekako priti, ko jih kliče njih dolžnost! Žalostno! Nasprotniki se seveda veselijo, ali ne bodo se veselili na veke!
(Iz Brna) 5. sept. Ko se je cesar pripeljal na sv. Gostin, pozdravilo ga je nad 50.000 ljudi, med njimi več sto duhovnikov. Cesar se je podal v cerkev, kjer je opravil svojo pobožnost in si svetišče ogledal. Potem je podpisal spominski list: „Mi, Franc Jožef, cesar avstrijski, kralj češki itd. itd., prvi vladar na Božji poti Matere Božje, ki dela na sv. Gostinu čudeže, položili smo temeljni kamen h kapeli sv. Križa in razgledni, ki nosi Moje ime v čast in slavo Pre-svete Trojice, hvalo Kristusovega Križa in počeščenje Deviee Marije Zmagovalke, zaščitnice Morave. L. 1897 našega vladanja 49. 1. sept., Franc Jožef." Dovolil je tudi vzidati v cerkev ploščo v spomin njegove Božje poti. Veselje ob prihodu Nj. Veličanstva je bilo ogromno, le nekaj je je kalilo. Bil je ukaz dež. predsednika Spens-Bodena, s katerim je prepovedal pritrjevati na slavoloke grbe dežel češke krone, „da bi to na Nj. Vel. dobro ne vplivalo". Krono svetega Vaclava na glavo si postaviti je obljubil vendar vladar sam v reskriptu z dne 12. sept. 1871., in zdaj bi grb dobro na njega ne vplival, ko je videl toliko tisoč zvestega ljudstva iz vseh krajev Češke in Moravske ? — Neki Lot je tožil po volitvah' kapelana Nakladala v V. Karlovicah radi pridige, v kateri je rekel, da so nekateri „tudi kristijanje" zoper duhovnike agitovali. Kapelan je bil obsojen, a dr. Hrnban je napravil priziv, višja inštanea je razsodila v korist obsojenčevo, ker ni nobene osebe imenoval. Dobro si zapomniti. — Pri šolskih sestrah v Prerovu so se vršile duhovne vaje za učiteljice; vodil jih je jezuit Cibulka od sv. Gostina in vdeležilo se jih je 64 uči-
teljic. Zanimivo je, da se je nahajalo pri duhovnih vajah na Velehradu med 150 učitelji tudi nekaj mož, ki so hoteli razbiti katoliško učiteljsko društvo. — Iz Og. Gradišča se poroča, da je neki podčastnik hudo mučil vojaka od 99. pešpolka, ki je tja prišel po hudem potu. Surovež je reveža zvezal in privezal na vejo tako, da je komaj na prstih stal. Ubožec je klical: „Ustrelite me, le mučite nikar!" Ko je prišlo bliže mnogo ljudi, odpeljal ga je na dvorišče gimnazije, kjer ga je privezal na žrebelj ter pustil viseti dve uri. Po prestani kazni so ga morali prenesti v bolnišnico. Ali je pri vojakih vse dovoljeno?
(Ameriške novice.) Dne 21. sept. bo v St. Pavlu nadškof Ireland posvetil v škofa našega rojaka, preč. g. Jakoba Trobca. Slavnost bo nekda velikanska; navzočih bo sedem škofov. — Mil. g. škof J. Vertin se je 11. avgusta vrnil v Marquette. Bival je več tednov v Evropi, ponajveč v Karlovih Varih. — V Minesoti so na nekem kraju zasledili bogato zlato žilo. Nedavno so baje našli več velikih kep zlata. Rudnik ima v lasti neki Louis A. Hali iz Novega Yorka, ki ga je pred kratkim kupil za 30.000 dolarjev.
(Amerikanska reklama.) Ko je slavna igralka Marija Seebach, ki je pred kratkim umrla, nastopila v New-Jorku kot gost in si s svojim izbornim nastopom takoj pridobila splošno popularnost, oglasil se je čez dva dni pri njej neki gospod, ki se ji je tako predstavil: „Moje ime je Colonel Smith. Sem pa zastopnik jedne največjih tovarn za šivalne stroje na svetu. Predvčeraj sem Vas spoznal kot veliko umetnico, in hočem danes videti, ali znate tudi na drug način denar služiti ?" „Prav rada, samo na korekten in pošten način". „Gotovo; ponudim vam 10.000 dolarjev". „In kaj naj zato storim ?" „Prav za prav nič". „Toda —I" „Omenil sem Vam že, da sem trgovinski zastopnik jedne največjih tovarn za šivalne stroje na svetu. Ne zahtevam pa od Vas druzega, kakor da imate pri ulogi „Gretchen" v „Faustu" v znanem prizoru mesto kolovrata šivalni stroj. Mi bodemo pa mej tem raz galerije metali listke mej občinstvo, na katerih bode zapisano, da je ta stroj naše tvrdke X. X." Toda umetnica je imela tolik respekt pred Gothejevo žaloigro, da je
to ponudbo odločno zavrnila.
* *
(Sejmi po Slovenskem od 13.—18. septembra.) Na Kranjskem: 13. v Ljubljani, Črnem vrhu, St. Vidu pri ZatiČini, v Loškem potoku, na Vini-cah; 14. v Šentjanžu, v Smartnem pri Litiji, v Žu-mberku ; 15. v Idriji, Banjiloki, Osilnici; 16. na Rakeku, v Skocijanu, Podvelbu ; 17. v St. Lambertu.
Na Slove n. Štajerskem: 13. v Ruši pri St. Petru, v Gor. Radgoni, v Smariju; 14. v Bra-slovičah, v Ljutomeru, Golobinjaku, Mozirju, Ro gatcu in v Savenči fare sv. Ane; 15. v Dobovi, v Sedoleh in pri St. Vidu na Vogavi; 17. v Kapeli.
Na Koroškem: 13. v Jezeru ; 14. v Gradi-šah; 15. v Tribinju; 18. v Renvigu. — Na P r i-morskem: 13. v Buzetu; 14. pri sv. Križu, Sežani ; 17. v Nabiežini.
(S 1 o v. b r. dru š t vo v T rž i č u) bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldan v društvenih prostorih.
(Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so od 14. avgusta poslali: Gosp. ge-ometer Prešern iz Sv. Križa 1 gld. — Neimenovani pogrebec v Borovnici 2 gld. 50 gld. — Gosp. dr. Vladimir Zitek, advokat v Novem mestu, imenom omizja pri St. v Kandiji namesto venca na krsto rajnega g. prof. Vidmarja 6 gld. — Po č. g. Martinu Medvedu, kapelanu v Slov. Bistrici, svoto 20 gld. 30 kr., nabrano na novi maši č. g. Antona Jerov-šeka. — Po č. g. Jakobu Menhartu, kapelanu v Ormožu, 4 gld. 95 kr., nabrane na novi maši č. g. Franca Tropa v Ormožu in 6 gld. 31 kr., nabrane ob priliki veselega sestanka ormoškega gasilnega društva pri g. Kandriču na Lenti. — Po č. g. novomašniku Mat. Zemljiču 108 gld. 50 kr. kot dar mariborskih bogoslovcev, zložen v pretečenem šolskem letu pod geslom: „Sveta Ciril in Metod, verni otmita naš rodi" — Po č. g. J. Menhartu od vesele družbe v Litmerku 1 gld. 40 kr. — Po gdč. Almi Erhov-nic, učiteljski kandidatinji v Ribnici, med prijatelji tamburaškega zbora nabrani znesek 7 gld. — Iz nabiralnika g. Amalije Krajčeve p. d. Matjažove v Grahovem 7 gld. 151/, kr. — G. Adolfina Spilariz St. Petra na Krasu 1 gld. kot izgubljeno stavo. — G. Marija Muha iz Lokve na Krasu 100 gld. po-kroviteljine „lokevskih rodoljubov". — Smartinski otroci 6 gld. 76 kr. — Vipavska podružnica 18 gld. — C. g. Alojzij Veberič, kapelan v Stancu na Stajarskem, 5 gld. — C. g. Avg. Skočir, kurat v dež. bolnici v Gradcu, 5 gld. za mesec september. — Is
nabiralnika g. E. Jegliča na 8elu pri Lescah 3 gld.
kr. — Ii nabiralnika v gostilni „pri pošti" v St. Juriju ob Taboru 4 gld. — Bog plačaj vsem darovalcem rodoljubno požrtvovalnost! Blagajništvo družbe sv. Ciril a in Metodi.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Gospod F. Birk 2 gld. — Preč. gosp. dr. Andrej Cebašek, stolni dekan, 10 gld. — K. J. 2 gld. — Nekdo iz Vipave 10 gld. — Bog plačaj! — Za družbo s v. Cirila in Metoda: Pod geslom: Trbovlje se spet prebuja, pošilja vesela družbe, zbrana v Pa-rašuhovi gostilni, družbi sv. Cirila in Metoda 4 gld. 7 kr. kot kupnino za vrček pive in odkupnino za dijaške brke.
Telegrami.
Totis, 11. sept. K vsprejemu presvetlega cesarja, ki je došel včeraj ob polu 3. uri, se je sošla na kolodvoru ogromna množica prebivalstva. Došli cesar je počastil z nagovorom vse odličneje osebe in takoj podaril za oškodovane vsled povodnji 1500 gld.
Dnnaj, 11. septembra. Iz Budimpešte se poroča, da je vodstvo nemške stranke v Pragi odličnim ogerskim parlamentarcem do-poslalo spomenico, v kateri se izjavlja, da stoje češki Nemci neomajno na stališču dua-lizma in toraj ne bodo nasprotovali nagod-benemu provizoriju.
BudimpeSta, 11. septembra. Iz Reke se poroča, da vlada mej ondotnimi mažar-skimi krogi veliko ogorčenje radi neke pritožbe italijanske stranke, ki jo je doposlal mestni zastopnik Barčič «italijanskim poslancem in članom italijanskega kabineta.
Levov, 11. sept. Iz Rima se poroča tukajšnjim listom, da se je Stojalovskemu naročilo, naj pretrga zvezo s socij alnimi demokrati. Njegov organ je v resnici jel pisati proti brezverskim in družabnemu redu nevarnim načelom socijalne demokracije.
Plovdiv, 11. septembra. Poročila iz Carigrada javljajo, da se je razpustil ralado-turški odbor v Parizu in so se njegovi člani povrnili na Turško.
Carigrad, 11. septembra. „Sabah" poroča, da so se udali krščanski vstaši na Kreti ter se zavezali, da ne bodo kalili miru. Dostavlja se, da je rešitev Krečanov mogoča le v zvestobi do sultana in njegove vlade.
Madrid, 11. sept. Vstaši na Kubi so po kratkem boju vzeli mesto Viktorija de las Tunas. To poročilo je zelo razburilo tukajšnje kroge. Takoj sinoči se je sošel ministerski svet v daljši posvet. Sklenilo se je postopati z vso odločnostjo in v potrebi odposlati na Kubo nove moči. Ker je vzeto mesto zelo velike strategične važnosti, je stališče Wey-lerjevo omajano.
London, 10. septembra. „Standard" poroča iz Carigrada da je sultana vznemirila velika delavnost, ki jo razvija Rusija pri grajenju železnice v osrednji Aziji, in ga napotila, da je zaukazal oblastvom, naj najhitreje dovrše anatolično železnico do Siwas in Er-sendjana.
Neprekosljivega učinka Je
Taniio-cliiniit tinktura za lase.
Okrepčuje in ohranjuje lasliče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabilnlm navodom БО kr.
Jedina zaloga	57 32 2
lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v LJubljani,
Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
▼ Ljubljani.
Podpisani ueoja sl Vašemu blagorodju vljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhel composita G. Plocoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v čreveslh, Istotako tudi proti jetrnim in žolčnlm Izlivanjem.
Bolniinica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
Provlnoljal brat Emanuel Leltner.
232 100—47	nadzdravnik.
Ј5 ■= S
®	E p
(t	ш e
Л	»u »—
Cm :£2
PH	C
•O S- °
& S: -v,
•S = s
П ——
S g S
S I
.. 2, o
^ ii
a> «e
5
'P
.R M
Mjeiitijt I«2M KI SELI NE
najboljše miznc in osve-v žujoče pijače, 4 37
preiskušene pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah ln trgovinah z jestvinami in vinom.
Umrli »u:
10. septembra. Marija Alfonza Rieder, uršulinka, 71 let, Kongresni trg 17, ostarelost.
V bolnišnici: 7. septembra. Prane Auseneg, hlapec, 46 let, Sepsis chronica.
Tržne cene v Ljubljani
dne 11. septembra.
	gl.|kr.			gl.	kr.|
Pšenica, m. st. . .	11	_	Špeh povojen, kgr. .	—	70|
Rež.....	7	60	Surovo maslo, „ .	—	84
Ječmen, „ . . .	6	80	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	8	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	8	SO	Telečje	—	54
Koruza, „ . . , Krompir, „ . .	6	20	Svinjsko „ „ .	—	60
	2	80	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leče, hktl. . .	12	—	Piščanec ....		45
Grab. „ . . .	11	_	Golob.....	_	18
Fižol, „ . . .	10	—	Seno, 100 kgr. . .	1	70
Mas'o, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „. .	1	60
Mast, „ . . Speh svež, „ , .	—	76	Drva trda, 4 kub. m.	fi	70
	—	66	„ mehka, 4 „ „	4	50
Meteorologidno porodilo.
a >! P	čas opa-lo vauj;i	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	св св . ■S 3 S J3_- S
10| 9. zvečer		7Вз:4	15 0	si. jzan	pol oblačno	26
11	7. zjutraj 2. popol.	735-6 737 6	142 145	sr.vzhsvzh. si. jvzh.	skoro oblč. dež	
Srednja včerajšnja temperatura lo 8°, za 0-2° nad normalom.
Zahvala.
620 1—1
Za mnogobrojne dokaze blagega sočutja mej boleznijo in obilo vdeležbo pri pogrebu svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Avgusta Kulovica
zdravnika v Toplicah
čutim se dolžno, vsem prijateljem in znancem od blizo in daleč najtoplejšo zahvalo izreči. Posebno so še zahvaljujem prečastiti duhovščini od tukaj in iz okolice, kakor tudi tu v zdraviš'u bivajočim gospodom, in to še posebno preč. gospodoma župnikoma Golobiču in Babniku. Dalje veleblag. gosp. c. kr. okr. glavarju vitezu Vestenecku, načelniku zveze kranjskih gasilnih društev gosp Doberletu, tukajšni polarni brambi za obilno vdeležbo in poklonjeni krasni venec, gospodam pevcem za res ginljivo petje in vsem spoštovanim Topličanom in okoličanom izrekam najtoplejšo zahvalo.
Josipina Kulovic.
irTpegcTli^
odpravi v 7 dneh popolnoma 566 10-б I
dr. Christoff-a izborni, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
Registr. vipavska vinarska zadruga
sklicuje zaradi nesklepčnosti občnega zbora dnč 5. t. m. novi
občni zbor
na dan 19. septembra 1.1. ob 4. uri popoldne
v posojilnični pisarni v Vipavi št. 49
z istim dnevnim redom.
618 l-i	Načelstvo.
114 11
Staropreizkušeno dijet. kosmet. sredstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišic človeškega telesa.
Kwizdov fluid
Znamka: kača (hrlbolažkl fluid).
Z uspehom ga rabijo hribolazci, biciklisti in jahači, da se utrde in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo ima okrožna lekarna v Korneuburgu
(J	pri Dunaju.
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8. 459 10-5 198 5
JE5E55SE5E5E5E
Uradne lin trgovske
8 Urino priporoča
KAT. TISKAKM
v Ljubljani. [}j asasHSHSHSHSH^
Pri stavblnskem podjetji se sprejme
kancelist,
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govorjenji in pisanji. Služba je trajna. Prosilci, kateri so zmožni laščine, imajo prednost. — Ponudbe s epričali, z opisom dosedanjega delovanja in z naznanjenimi zahtevami sprejema upravništvo Slovenca" pod šifro „M. 104".	601 3-3
C. in kr.
dvorna
tovarna za iziolmaje orgelj
bratov Rieger
v Jagerndorfu v avstr. Šleziji.
Filijalka v Budimpešti, Vil., Garay-utcza 48, v lastni hiši. Izvrstne, cenene cerkvene orgije
pod prav ugodnimi pogoji. 23 26 Seznam orgelj brezplačno.
18
Restavracija v najem.
Restavracija pole? železniške postaje v Logatci s pravico celonočnega prometa, z več sobami, s kuhinjo, kleti, z ledenico, z več sobami za prenočevanje tujcev itd., se
od 1. novembra letos
odda v najem.
Pogoji po dogovoru z lastnikom Josipom Gostiietom v Dol. Logatci.	62i 2-1
Ivan Kordik
v Ljubljani Prešernove (preje Slonove) ulice št. 10—14
priporoča po najnižji ceni svojo dobro uravnano zalogo
galanterijskega, popotnega in pisalnega blaga, igrač in drobnin, raznega blaga za sedlarje in črevljarje.
V zalogi ima tudi nože, vilice ln žlice lz apake in apaka-srebra, za katerih trpežnost jamči na 10 let.
Trgovcem in krošnjarjem znižane cene! Zunanja naročila se točno in tukaj izvršujejo.
616 3—1	Velespoštovanjem
Ivan Kordik.
o
CL
a л
_Q S
«i
a >
M
n
c6
S 5?
o? s^
53 co GO 3 53 -O
O
g .2 o 053
S-S-a
tJ 9 ~
J 2 л
" o a -o -u
S
O u
i
tj u l.
.S - m Л 3
P) m
Z = : C « -5
W
I J3
S 2 rf
M>«
Л) a . —i ^
Д —■ j«
• л
O л
AJS-I 2 S.S д > >
« S-a > и
O -л
i—i л
— tSJ _
. ® co > > Л
o N a
«o
t*. . . «u 5s—
v e O-»
Ф > O-o , »
ОЛо
ho
es ««o
es ia
o o
PreS. duhovi{ini
Tljndno priporofara
svojo delavnico
sa
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
i nmetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu.
Annenstrisae 96.
Najboljša »pričala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Štajersko deŽe'n° kope,i^e
s
1'ostaja južne železnice Poličane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električna zdravljenje in z mlekom.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo.
Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsli-kastl vrelci, priporočeni od prvih zdravnlikih avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelec, nagJosvežujoi;a Styria vrelec, pr£:šano 2oed'
razpošilja vselej sveže napolnjena
kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
Glavna zaloga т Ljubljani pri MIh. Kastnerju ln P. Lassniku.

Sdvard vitez pl> Novafavski Vefaslava pl. Novafavski roj. tfocmur
poročena.
Gradec,	Ljubljana,
dne 9. septembra 1897.
617 1-1
JIL ЈЖЛ. Д. JU. Јх JV A. Д. Дс Д. jlt. jat. jJt. ЈЉ. A. Jk Д.	д. Jw^	.v. д. .V.
+ f 'f /f if -f f f f f -f f t T f f f T T T T T T T T T T
Od vseh avBtrijsklh Škofov potrjeni in od vis. o. kr. minl-aterstva za nk in bogočastje prlpuičeni
mali, srednji in veliki
v slovenskem Jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravnokar lziel ter se dobiva
mali po 15 kr., sredn ji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
y prodajalnici katol. tiskovnega društva y Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust.


LUDOYIK BOROYNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
ee priporoča т izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na o. kr. preskuševalniei in od mene preskušene.	665 12—51
Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj.
Kdo pi;'e
l

Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in sl ka) prihraniti.
^ТеГеТеТеГеТеТегегегетеТс
__S04 20-14_
Dragotin Pečenko,
mizarski mojster v Ljubljani, Rintska cesta 10,
uljudno naznanja prečast. duho\ščini in slav. občinstvu, da je pričel samostojno izvrševati	572 20—2
mizarski obrt.
0b jednem se priporoča najtopleje v naročila na vsakovrstna
stavbinska in pohištvena mizarska dela,
katera bode izvrševal povsem natančno iz dobro osušenega mehkega in trdega lesa po dobremu delu primerni ceni.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane oene!
Trijerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje ln zelenjavo. — Skropiluloe proti peronosperi, zboljšani sestav Vermoierov. — Mlatilnlco, mlini za žito, stlskalnloe (preie) za vino in sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono ti- "no moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznioe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Sti-s kalni o e za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju,
II/2 Praterstrasse 9.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
182 9 Zastopniki se iSčejo. 265 20-12
m
■ Л I
N M
M
M
; 3J Solidno blHgo. C;
M И H
M
mizarski obrt
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15
(v Medjatovl Ш1)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 60kr.,pulte za maine knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko.	322 35—18

Alojzij Tečaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 47-31
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke.
Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Razglas.
613 3—2
Na c. kr. obrtnih strokovnih iolah
(strokovna šola za obdelovanje lesa z javno risarsko šolo in z oddelki za figuralno podobarstvo, za rezbarstvo, za mizarstvo, za strugarstvo in za pletarstvo ter strokovna šola za umetno vezenje ш čipkarstvo) v Ljubljani se prične šolsko leto s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Jakoba
dne 18. septembra.
Redni učenci in učenke, ki hočejo vstopiti v šolo, uaj se ztflasč v spremstvu starišev ali njih namestnikov v ravnateljevi pisarni (Zvezdarske ulice, Virantova hiša)
dne 16. septembra
od 9.—12. ure dopoludne, ali od 8.-5. ure popoludne z odpustnico ljudske Sole in dokazom o dovršenem 14. letu svoje starosti.
Izredni obiskovalci in obiskovalci javne risarske šole se sprejemajo tudi med šolskim letom, in sicer poslednji vsako nedeljo dopoludne.
Oddelek za pletarstvo obiskujejo lahko moški in ženski učenci. Pouk v tem oddelku traje 1—2 leti.
Učenci in učenke, ki so že hodili v strokovne šole, se morajo zglasiti
dne 17. septembra zjutraj. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol
v Ljubljani, dne 7. sept. 1897.
»
,101" V
liani.
Naznanilo
o XVI. šolskem letu 1807/98.
Vpisovanje v šolo „Glasbene Matice" se vrši
dne 16., 17., 18. in 19. septembra
dopoldne cd 10.—12. ure v prostorih društvene šole
v Vessovih ulicah.
ro^i^ev»».J e se prične v ponedeljek dne 20. septembra.
UČni predmeti:
Splošna glasbena teorija, zbo-rovo petje (dekliški, deški in dijaški moški zbor), Harmonija, kontrapunkt, solopetje, glasovir, gosli, čelo.
Vpisnine se plača za vsacega gojenca 1 gld.
Stunši gojencev morajo biti društveniki „Glasbene Matice"; če Dieo še društveniki, plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letne društvenine.
en 3-2	Odbor.
pouk je brezplačen.
Učnine se plača za pouk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec.
V lekarni se tudi dobiva: Pristno franoo.ko žffanje v originalnih steklenicah po 60 in 40 kr., med. konjak, med. malaga, najboljša, vse po najnižjih cenah. Z.l.s-nato klniiko vino, lagrada vino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina - železnati malaga
kot dijetetifino, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1-80, pol stekl. gld. 1 —
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger)
-v Ljubljani
kateri naj se dopošiljnjo naročila. Ondi dobć se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vpraSanja dajo se radovoljno in brezplačno.	54 52—35
Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski
t
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32—34
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltarjev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških soh
iz gipsa , karana , lesenih itd.
Oltarne skupine
iz različnega materijala.
Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri župni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpis,inega predstojništva.
Predstojništvo župne cerkve na Ježici.
dne 30. julija 1897. 505 52-7
Novo ustanovljena in novourejena (1<Н1ШСа
stavbinska in umetalna steklarija
tvrdke	503 2
Avg. Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta 9, poleg ,Figovca'
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken ln vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenlm steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala, steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni.
Razglas.
587 3-3
Na c. kr. državni višji gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vetopui v prvi razred
v sredo, dne 15. septembra
od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni v novem gimnazijskem poslopji.
Vsprejemne skušnje vršile se bodo v četrtek, dnč 16. septembra od V* 9- ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Veprejemna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki skuSnje ne bi prestali, vrnila.
V II, III, IV. in V. razdred se bodo učenci vsprejemali dnč 16. in 17. septembra.
Šolsko leto 1897/98 se začne dnč 18. septembra s slovesno službo bo2jo na čast sv. Duhu.
Ravnateljstvo c. kr. državne višje gimnazije v Kranju,
„Mestna višja dekliška šola v Ljubljani",
Gospodske ulice št. S.
Šolsko leto 1897/8 se prične dne 20. septembra.
Vpisovanje za prvi in drugi letnik bode od 13.—17. septembra vsak dan dopoludne od 11.—12. ure v ravnateljevi pisarni.
Dne 18. septembra bode vzprejemni izpit za tiste učenke I. letnika, ki niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole, in tiste učenke II. letnika, ki niso dovršile še I. letnika višje dekliške šole.
Deklice, katere želć vstopiti v I. letnik višje dekliške šole, se morajo izkazati s spričevalom 8. razreda ljudske ali pa 3. razreda meščanske šole in z dokazom, da bodo izpolnile 14. leto vsaj v prvem polletju šolskega leta. Imenovana šolska spričevala zamore nadomestiti tudi vzprejemni izpit.
Vsaka deklica vplača pri vpisovanju 2 gld. prispevka za učila. Učenke I. letnika pa razven tega še 2 gid. vzprejemnine. — Šolnina znaSa za vsako učenko 10 gld. na leto.
Obligatni učni predmeti so: Veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemliepisje, matematika, fizika, prirodopisje, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letniku), gospodinjstvo (v III. letniku).
Mestna višja dekliška šola ima značaj srednje šole, podpirata jo država in dežela Kranjska, na njej poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo, ki pošilja na zahtevo tudi šolski štatut in učni načrt.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1897.
607 3-2 Ravnateljstvo mestne višje dekliške šole.
Ustanovljeno 1. 1820.
Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873.
Insam & Prinoth
St. Ulrich
v Groden-u (Tirolsko)
se priporočata prečastiti duhovščini za
cerkvena dela iz lesa,
kakor: za izdelovanje altarjev, priž-nic, spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic itd.
po najnižjih uenah. Ceniki brezplačno in franko.
Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvišitev podobe, ki na gledaiea napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahvalim za lepo delo.	371 12—12
V Aleksandriji f Egipet).
P. Bajmund Bayerl,
apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine.
cTtaznanUo.
Najinim cenjcnim p. n. odjemalcem v Ljubljani in okolici v blagohotno vednost, da sva dosedanje proda-jalniške prostore znatno razširla. Od sedaj nahaja se oddelek za gospode v dosedanjih pritličnih prostorih, oddelek za dame pa v I. nadstropji, kjer se je na novo priredil
damsfii salon
v kateri je doliod iz spodnjih prostorov, in v katerem je oddelek za deklice in otroke ločen.
Vse za jesensko in zimsko dobo v zalogi se nahajajoče
obleke za gospode in dečke, površniki, haveloki, menčikovi in otroška oblačila so iz najtrajnejšega tu- in inozemskega sukna po najnovejšem dunajskem kroju napravljena. Vsakej obleki je za poznejše poprave pride-janih nekaj odrezkov.
V damskej konfekciji so najnovejši parižki, berolinski in dunajski modeli za jopice, ogrinjala, pelerine in capes v največji izberi in različnih cenah v zalogi. Istotako v dekliški in otročji konfekciji najnovejše.
Omenjajoč še, da z nama pri istej vrsti blaga ne more v ceni nihče tekmovati, vabiva najudaneje p. n. občinstvo, naj si ogleda naše podjetje, ne zahtevajoč, da kaj kupi, ter se priporočava
z odličnim velespoštovanjem 619 6-1
Sričar S dficjač,
JSjuBljana, Prešernove (Slonovo) ulice 9.
Razglas.
612 3—3
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Ljubljani se bodo vsprejemale
gojenke v I. letnik in v tečaj za otroške vrtnarice in one, ki impjo ponav-ljaloi izpit, dne 15. septembra od 8.—12. ure zjutraj. Pismeni vsprejemni izpiti bodo dne 16. septembra od 8.—12. ure, ustni pa dne 17. in 18. septembra od 8 —12 in 2.-5. ure.
Druge gojenke se imajo oglasiti dne 18. septembra od 2.-5. ure.
Vsprejem v vadnico in otroški vrtec se bode vršil dne 15. septembra od 8,—12. ure.
Na c. kr. moškem učiteljišču se bodo vpisovali gojenci za I. letnik in oni, ki imajo ponavljalni izpit, dne 18. septembra od 8,—12. ure. Pismeni vsprejemni izpiti bodo dne 20. septembra od 8.—12. ure, ustni se pa začno dne 21. septembra ob 8. uri zjutraj.
Drugi gojenci se imajo oglasiti dne 20. septembra med 10. in 12. uro.
Vpisovanje v vadnico bo dne 15. septembra od 8.—12. ure.
V Ljubljani, dnć 4. septembra 1897.
Ravnateljstvo.
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajočih potrebščin; posebno pa opozarjam na
Novo!
o©
©
p
Novo!
ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje priporočati.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča le z izdelovanjem orožja, priporočam se p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, ker izvršujem vse v mojo stroko spada-dajoče nove naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Velespoštovanjem
534 20-5
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, Židovske idice.
Razglasilo.
Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1897/98 dne 18. septembra s slovesno službo Božjo v stolni cerkvi.
Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega razreda, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglase dne 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prineso rojstveni list in obiskovilno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. V slovenski oddelek prvega razreda se v tem obroku učenci na novo ne bodo vzprejemali. — Vzprejemne skušnje za prvi razred se prično dnć 16. septembra ob 8. uri.
V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vzprejemali dn6 16. septembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (a potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete.
Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglase dnć 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega polletja.
Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine.
Učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. k. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici, in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu iu Zatičini, se smejo po naredbi veleslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta z duć 28. avgusta 1. 1894, št. 2854, na tukajšni gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani,
dne 2. septembra 1897. 1.	597 з_з
Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih darili
ure p Ijl
Popravila zanesljivo pod jamstvom.
Г=ј
3
veri&ic, uhanov in prstanov.
Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov.
Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši.
Ceniki so franko na razpolago. Novost: ИГ Stenske (Pendel-) ure z godbo
po jako nizki ceni. 'ФВ	711 44
Fr. Čllden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu.
гдАаг
Ustanovljeno leta IST'O.
Izdelava perila
za gospode, gospi in otroke
na debelo in drobno.
Cena In blago brez konkurence.
■rajo* «a froapod.,
beli thlffon gladke na preih, brei «Tratnika, brei nianfst. 17 vrat Jedna ed gld. 1 10 da » T» ieit , „	„ 15 —
■rajo« ca deSk«,
fl Telikostih, «Icer kakor goinie
iedna od gld. 1 — do 140 ««» „ „ 6-75 ,, 7-75 ■vltlo. ia groapoda, e ml
Jedne 80 kr. do gld. 1-40 le«t gld. « 60 do gld. 7 60 Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 de sso. Dvanajat maniet od gld. 3'SO de 1-60.
>2 pr.CJor
(VerhecJen) od gld. S*>5 do 5*—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
ЈГ. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 35
M ♦
R ♦
♦J
2i
Sv. Petra nasip it. S v Ljubljani.
Naznanilo preselitve in priporočilo.
Prečast. duhovščini in slav. občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sein preselila iz baraka v Lattermannovem drevoredu pod tvrdko
Fr. Dežman
poslujoči klljigoveški obrt V mesto na
Si Petra nasip st, 5 т LJnblianl.
0b tej priliki se toplo zahvaljujem za obilno naklonjenost ter prosim mi isto tudi v bodoče ohraniti. Vsako najmanjše naročilo izvršeno bode v moji delavnici točno, natančno po nizki ceni.
551 5-4
Velespoštovanjem
jFr. Dežman
Sv. Petra nasip it. 5 v Ljubljani.
Otvoritev trgovine.
Dovoljujem si s tem slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem te dni otvoril svojo lastno
trgovino z usnjem
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev 3., v Koslerjevi hiši.
Pri meni je dobiti različne vrste usnja bodi si za fino, lahko, bodi si za težko obutalo in sicer na drobno in na debelo za solidne cene Blago v moji zalogi je fino, dobre in trpežne kakovosti. Tudi imam na prodaj vse v črevljarsko obrt spadajoče potrebščine iz najboljših tovarn.
Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam, da bom vsakogar postregel v njegovo zadovoljnost glede dobrote blaga in solidne cene.	590 3—3
Z odličnim spoštovanjem
Josip Pollak.
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regl-slrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtlčnlh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
Preskuien In potrjen od zdravstvenih oblastev.
Kajatareje, najprlstneje, najreelneje ln najoenejo ljudsko domače zdravilo, ki uteii prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter ]e vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju va-rihu''. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Bl&tlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajino zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka ateklenloa.
Adolf Tliierry, lekarnar
139 20-16 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 396 30-14
Priporočilo krojaškega obrta v Vipavi.
Usojain si prečast. duhovščini, spošt. gg. uradnikom in sl. občinstvu uljudno naznaniti, da sem uredil povsem novo
krojaško delavnico
v kateri bodem izdeloval vse oblačilne predmete točno, natančno v poljubnem kroju. — V lastni zalogi imel bodem od na]priprostejiega do najfinejšega blaga,
za katerega trpežnost bodem jamčil.
Spošt. gg. uradnikom se priporočam v naročila na izdelovanje 3SJT vsakovrstnih uniform, TEB» izdelanih po obutvenih predpisih, z zagotovilom neopoeržno natančne izvršitve. — Nepremočljlve haveloke izdelujem po najnižji ceni od 9 do 14 gld., prečast. duhovščini talarje od 10 do 20 gld.
Za vsa druga dela računam nizke koskurenčne cene ter zagotavljam prijazno, pošteno postrežbo.
Proseč izdatnih naročil in naklonjenosti beležim
velespoštovanjem
Jožef Krapež,
596 3-3	krojaški mojster v Vipavi.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-36
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
(Pleskarski in lakirarski obrt
tvrdko
I Josip Makovee v Ljubljani
= na Bregu štev. 20 =
I se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno lzvrčeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega _ л materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52 — 48
Kar
JES-
TE*
I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
gieeativ-CiKnež (gasilo)
priporoča najceneje 59 104—99
cUdolf dCaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Dunajska borza. (Mg-
Dnč 10. septembra.
Skupni drtavni dolg ▼ notah.....
B kupni državni dolg v srebrn ...
avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 1%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
Leadon vista...........
Nemški dri. bankovci ca 100 m. nem. drž. velj.
tO mark............
iO fraukov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
0. kr. cekini...........
102 gld. 25			kr.
102		30	
124		50	
101		70	
122		36	
99		85	
950		—	
364		75	
119		80	
58		70	•
11		74	•
9		52"	f«.
45		20	
6	*	64	*
Dnč 10. septembra.
4* državne srečke 1. 1864, 250 gid. . .	159 gld.	—	kr.
5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160	.	25	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........189	.	50	.
i% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	85	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141	.	25	,
Dnnavske vravnavne srečke 6% . ...	129	,	—	.
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	109	,	—	.
Posojilo goriškega mesta.......112	.	50	.
1% kranjsko deželno posojilo..........98	.	75	,
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 %	99	.	10	„
Prijoritetne obveznice driavne železnice . ,	—	,	—	,
, „ južne ieleznice 3% .	183	.	25	.
. , južne železnice 5% .	125	,	80	,
dolenjskih železnic 4 %	99	,	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld.
4* srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	154
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........71
- -- 79
57 22 165 3405 392 86
St. Oenćis srečke, 40 gld.
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . , Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....136
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rabljev 100........126
50 ki.
so	;
50	. •
25	,
50	:
25	.
50 25 37
JTakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
I Savarovanje za zgube pri ftrebanjlh, pri izžrebanja
najmanjšega dobitka K a I a o t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnlčna delniška družba
„M E B C V B"
«folizeili it. 10 Dunaj, Ririihilfiritrasu 74 B.
ST Pojasnila*£S v vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh, ;
potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaol|skih vrodnostilfe papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visečega obrestovan]» pri popolni varnosti naloženih er lavni o.