Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
67.
kos.
V LJUBLJANI dne 23. avgusta 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
■114. Uredba o izdaji blagajniških zapisov ministrstva za finance. 415. Uredba o statutu jugoslovanskega narodnega odbora za normalizacijo
41(5. Odločba o izročitvi novega srebrnega denarja po 50 in 20 dinarjev in kovanega drobiža po 2 in 0'50 dinarja v obtek.
417. Pravilnik o ustroju in poslovanju banovinske poklicne svetovalnice in posredovalnice.
418. Razglas o trajni oprostitvi od ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste v dravski banovini.
419. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
414.
Na podstavi § 113., odst. 1., finančnega zakona za leto 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
0 izdaji blagajniških zapisov ministrstva za finance.*
člen 1.
Minister za finance se pooblašča, da sme za poživitev narodnega gospodarstva z izplačilom prejšnjih državnih obveznosti in za okrepitev blagajniške gotovine glavne državne blagajne izdati v državi blagajniške zapise ministrstva za finance. Količina tako izdanih zapisov ne sme presegati vrednosti 2.000,000.000 dinarjev, vštevši tudi zapise, izdane po uredbah št. 400/11 z dne 2. januarja 1936., št. 120.300/11 z dne 23. novembra 1936. in št. 11.800/11 z dne 3. februarja 1938.**
Člen 2.
Blagajniški zapisi po tej uredbi in po uredbah št. 400/11—36, št. 120.300/11—36 in št. 11.800/11-38 se smejo izdati hkrati ali pa v več kratili z rokom, ki ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od treh let. Skupni znesek vseh izdanih blagajniških zapisov ne sme Presegati vrednost, določeno v členu 1. te uredbe.
Člen 3.
Blagajniški zapisi se glasč na prinosnika in se izdajo v kosih po 10,000.000, 1,000.000, 500.000, 100.000, 50.000,
10.000	in 5.000 dinarjev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14- avgusta 1939., št. 183/LXII/480.
** »Službeni list« št. 29/4 iz 1. 1936., št. 819/102 iz
1 1936. ip št. 95/16 iz l 1938,
Minister za finance predpiše z rešitvijo obliko in besedilo teh blagajniških zapisov kakor tudi višino njih obrestne mere. Določene obresti se izplačujejo za 6 mesecev naprej. Pri bonih z rokom šestih mesecev ali manj se izplačujejo obresti vnaprej ob vpisu.
V mejah te uredbe določi minister za finance tudi čas in način vpisa blagajniških zapisov, njih izplačilni rok in višino emisijskega tečaja, prav tako tudi višino posredniške nagrade bankam.
Člen 4.
Zneski, potrebni za plačilo obresti, razlike med imensko vrednostjo in emisijskim tečajem zapisov, posredniških nagrad kakor tudi vseh drugih stroškov obremenjajo obratno glavnico glavne državne blagajne, kolikor ni določena zanje zadostna vsota v proračunu.
Člen 5.
če se blagajniški zapisi ne vnovčijo ob dospelosti, se določene obresti po njih nadaljujejo in tečejo dalje v nespremenjenem znesku, zapiski sami pa se molče podaljšajo še za toliko časa, za kolikor so bili prvotno vpisani. Vpisovalci zapisov pa morejo, ko nato prvič pobero obresti, po svoji izprevidnosti spremeniti trajanje podalj-šave vpisa; v tem primeru se tudi višina obrestne mere spremeni in spravi v sklad z rokom trajanja novega vpisa. Z obrestmi v »nespremenjenem znesku« je razumeti obresti, določene z rešitvijo ministra za finance, ki je na dan dospelosti zapisa v veljavi.
Člen 6.
Blagajniški zapisi, izdani po tej uredbi, so oproščeni vseh sedanjih in prihodnjih državnih in samoupravnih davščin. Ti zapisi uživajo pupilarno varnost in smejo služiti pri vseh državnih in samoupravnih blagajnah za varščino in jamščino po popolni imenski .vrednosti.
Člen 7.
Kljub členu 71., točki 2., zakona o delniških družbah iz 1. 1896., ostalini veljavnim zakonom in statutarnim predpisom smejo vse ustanove, ki so zavezane javnemu polaganju računa, postavljati te zapise v svoje letne bilance po ceni, po kateri so jih kupile.
Člen 8.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tega dne prenehajo veljati vse določbe uredb št. 400/11—36, št. 120.300/11—36 in št. 11.800/ /11-38.
y Beogradu dne 9. avgusta 1939.; M. s. št. 899.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Pragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« št. 181 z dne 11. avgusta 1939.)
— » —
415.
Minister za trgovino in industrijo predpisuje sporazumno z ministri za kmetijstvo, gradbe, promet, pošto in telegraf, vojsko in mornarico, gozdove in rudnike, socialno politiko in ljudsko zdravje in finance na podstavi 'Uredbe o normalizaciji M. s. št. 660 z dne 1. julija 1938. z zakonsko močjo tole
uredbo
o statutu jugoslovanskega narodnega odbora za normalizacijo.*
Na podstavi člena 6. uredbe o normalizaciji in sporazumno s prizadetimi ministri predpisujem tole:
Člen 1.
Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se ustanavlja jugoslovanski narodni odbor za normalizacijo (»Jugoslavenski nacionalni komitet za normalizaciju«) kot avtonomna naprava, ki opravlja posle po tem statutu in po določbah uredbe o normalizaciji.**
Člen 2.
Odboru je naloga:
a) delo, da se normalizirajo splošni tehnični in trgovinski pogoji in predpisi za javna dela in nabave, in proučevanje predlogov, podanih v ta namen od interesentov;
b) delo, da se normalizirajo industrijski in ostali .proizvodi gospodarske delavnosti, in proučevanje predlogov, podanih v ta namen od interesentov;
c) vzporeditev dosedanje delavnosti glede normalizacije;
d) zbiranje tujih in naših zasebnih in uradnih norm;
e) sodelovanje z obstoječimi napravami za normalizacijo v inozemstvu;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	aprila 1939., št. 76/XXI1/163.
♦* »Službeni list« št. 466/77 iz 1.1938.
f)	oddajanje mnenj o vseh predmetih, glede katerih se obračajo interesenti do odbora radi pospeševanja normalizacije oziroma avtentičnega tolmačenja norm.
Člen 3.
Izdatki za potrebe odbora se pokrivajo z dotacijo iz proračunskih sredstev, subvencijami interesentov, dohodkom od izdajanja norm itd.
Člen 4.
Odbor sestavljajo:
a) predstavniki ministrstev za trgovino in industrijo, kmetijstvo, gradbe, promet, pošto in telegraf, vojsko in mornarico, gozdove in rudnike, socialno politiko in ljudsko zdravje in finance. Vsako ministrstvo imenuje po enega predstavnika, ministrstvo za vojsko in mornarico pa tri predstavnike;
b) trije predstavniki Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov in po dva predstavnika Združenja za preskušanje materiala in Zveze inženirskih zbornic;
c) po en predstavnik tehničnih fakultet v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, Jugoslovanskega odbora za znanstveno organizacijo dela, Jugoslovanskega odbora za svetovno konferenco o energiji. Zveze ekonomistov kraljevine Jugoslavije in Zveze graditeljev;
č) trije predstavniki trgovine, ki jih sporazumno odredijo trgovinske zbornice in trgovinski odseki skupnih zbornic, šest predstavnikov industrije, ki jih sporazumno odrede industrijske zbornice in industrijski odseki skupnih zbornic, trije predstavniki obrta, ki jih sporazumno odrede obrtne zbornice in obitni odseki skupnih zbornic, trije predstavniki kmetijstva, ki jih sporazumno odredijo kmetijske zbornice, in en predstavnik Glavne zadružne zveze.
Članstvo v plenumu traja tri leta.
O spremembah v članstvu se sklepa v plenumu, bodisi na predlog plenuma ali pa na predlog prizadetih ministrstev.
Vsaka naprava, ki odredi predstavnika, odredi tudi namestnika.
Člen 5.
Dolžnosti članov so:
sodelovanje v odboru pri izvrševanju njegovih nalog, izvrševanju njemu poverjenih opravil in uveljavljanju norm.
• Člen 6.
Pravice članov so:
sodelovanje pri delu in vlaganje predlogov kakor tudi aktivna in pasivna volivna pravica.
Člen 7.
Plenum (skupščino) sestavljajo predstavniki, našteti v členu 4., oziroma njihovi namestniki. Plenum skliče po potrebi odborov izvrševalni odbor najmanj enkrat na leto. Na pismeno zahtevo ene petine Članov pa se mora plenum sklicati.
Pismena vabila morajo biti odposlana najmanj 14 dni pred sejo z navedbo dnevnega reda.
Sejo plenuma vodi predsednik. Plenum je sklepčen, če prisostvuje seji ena tretjina članov.
Plenum odobruje poročila o poslovanju izvrševalnega odbora, določa splošni delovni program in proračunske predloge in predlaga spremembe tega statuta.
Glasovanje je javno, če ne sklene plenum drugače. Ob enaki razdelityi glasov odloča predsednikov glas.
Člen 8.
Izvrševalni odbor ima 17 članov, izvoljenih iz plenuma za dobo treh let. Ministrstva so zastopana v izvrše-valnem odboru s 7 člani, in to po enem predstavniku ministrstev za trgovino in industrijo, kmetijstvo, gradbe, promet, gozdove in rudnike, vojsko in mornarico in socialno politiko in ljudsko zdravje; tehnične fakultete skupaj z enim članom, ki ga sporazumno odredijo; Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, Zveza inženirskih zbornic in Združenje za preskušanje materiala s po enim članom; industrija s tremi predstavniki, odrejenimi kakor je določeno pod d) člena 4. tega statuta; trgovina, obrt in kmetijstvo s po enim predstavnikom, odrejenim kakor je določeno pod d) člena 4. lega statuta. Člani izvrševal-nega odbora izvolijo izmed sebe predsedništvo, in to predsednika, dva podpredsednika in blagajnika. Predsednik izvrševalnega odbora je tudi predsednik plenuma. Izvolitev predsednika potrdi minister za trgovino.
Ko se potem, ko stopi ta statut v veljavo, sestavlja odbor, predseduje plenumu stalni delegat ministra za trgovino in industrijo in vodi odborovo poslovanje začasno, dokler se predsedništvo ne konstituira in minister za trgovino in industrijo ne potrdi predsednikove izvolitve.
Predsedniki strokovnih komisij dobijo, če niso Člani izvrševalnega odbora, že s tem pravico, udeleževati se dela izvrševalnega odbora, kadar se obravnavajo vprašanja v zvezi s poslovanjem njihove komisije, toda brez glasovalne pravice.
Člen 9.
Izvrševalni odbor je izvrševalni organ plenuma. Pripravlja predloge in poročila za plenum, daje pobudo in Sprejema poročila strokovnih komisij in sploh skrbi, da se namen odbora doseza.
Seje izvrševalnega odbora sklicuje predsednik po potrebi sam ali pa na obrazloženo zahtevo najmanj treh Članov. Seje vodi predsednik.
Sklepi izvrševalnega odbora so veljavni, če je navzočih šest članov izvrševalnega odbora. Ob enaki razdelitvi glasov odloča predsednikov glas.
Administrativne posle odbora opravlja predsedništvo z uradnim tajnikom in obvesti o tem izvrševalni odbor pri prvi seji.
Če je predsednik odsoten, ga nadomestujeta v njegovi dolžnosti pri vsakem poslu podpredsednika, po vrsti, kakor sta izvoljena, ob njuni odsotnosti pa po letih najstarejši navzoči član.
Predsednik zastopa odbor pred oblastvi in proti drugim osebam.
Mandat piedsednika in članov izvrševalnega odbora tfaja tri leta.
Člen 10.
Tajništvu (uradu) načeluje tajnik, ki opravlja skupaj s predsednikom administrativne posle. Izvrševalni odbor Predpiše za poslovanje tajništva poslovnik in določa poslovni način opravljanja poslov pri uradu odbora za normalizacijo in pristojnost tajnika glede dela in iniciative.
Tajnik se udeležuje dela tistih organov odbora, katerim predseduje predsednik odbora, in piše o njihovem Poslovanju zapisnik. V teh sejah ima tajnik pri razpra-vah posvetovalno pravico, brez glasovalne pravice.
Tajnik ima v odboru pogodbeni položaj. Izbere in Postavi ga minister za trgovino in industrijo izmed dveh kandidatov, ki jih predlaga odborov izvrševalni odbor P° podatkih natečaja. Njegove prejemke določi izvrše-
valni odbor na podstavi opravljenega natečaja in se plačujejo prejemki iz sredstev odbora. Kvalifikacijo tajnika predpiše izvrševalni odbor in mora biti kvalifikacija mimo ostalega tale: fakultetna tehnična izobrazba in poznavanje normalizacije.
Člen 11.
Izvrševalni odbor poveri obdelavo posameznih norm strokovnim komisijam, jim določi pristojnost in odredi zanje predsednika strokovne komisije in člane izmed članov odbora ali izven njega za dobo treh let. Strokovne komisije določijo v soglasnosti s predsednikom izvrševalnega odbora svoje področje in imajo pravico iniciative. Izvrševalni odbor, predsednik izvrševalnega odbora ali predsednik strokovne komisije sporazumno s predsednikom izvrševalnega odbora smejo povabiti na delo v komisijah zadostno število strokovnjakov kot člane, ki imajo glasovalno pravico, kakor člani komisije.
Če so pozvani v katero strokovno komisijo predstavniki naprav, smejo le-tč, kakršen je pač dnevni red za razne seje določenih komisij, odpošiljati različne osebe.
Člen 12.
Seje komisij sklicuje predsednik izvrševalnega odbora. Za sklepčnost je potrebna navzočnost vsaj ene tretjine članov komisije obenem s predsednikom komisije, najmanj pa tri osebe.
Člen 13.
Strokovne komisije smejo sestaviti za njim poverjene posle podkomisije s pravico kooptacije članov, ki imajo glasovalno pravico. Osebno sestavo podkomisije odobri predsednik izvrševalnega odbora na predlog predsednika komisije s predlogi podkomisije.
Preden se spravi predlog podkomisije pred izvrševalni odbor, se mora zanj pristojna strokovna komisija izreči soglasna z njim.
Predsednika podkomisije postavi predsednik izvrševalnega odbora na predlog pristojne strokovne komisije.
Člen 14.
Strokovne komisije dostavljajo izsledke dela izvrše-valnemu odboru, ki odloči, ali je predlog norme zrel za objavo. Če izvrševalni odbor misli, da predlog še ni zrel, ga vrne strokovni komisiji s svojimi pripombami.
Člen 15.
Predlogi norm se objavijo v strokovnem glasilu odbora, ki izhaja občasno. Po sklepu izvrševalnega odbora se pošljejo-predlogi norm v objavo strokovnim glasilom tiste stroke, na katero se norma nanaša. Katera so ta glasila, določi izvrševalni odbor.
Po glasilih se pozovejo tudi interesenti, naj oddajo na predlog norm svoje pripombe.
Strokovna komisija, ki je izdelala predlog norm, obravnava vse pripombe. Poročevalca določi komisija, ki je predlog izdelala. Na razpravo se povabijo strokovnjaki zainteresiranih organizacij, ki so podale pripombe. Končno odloči o usvojitvi norm izvrševalni odbor.
Usvojene norme natisne odbor v svoji izdaji radi prodaje interesentom.
Če se v strokovni komisiji ne doseže sporazum, odloči končno o usvojitvi norm izvrševalni odbor z najmanj štirimi petinami glasov ob glasovanju navzočih članov.
Natančnejše določbe o postopku, kako se sklepajo norme, predpiše izvrševalni odbor s poslovnikom.
Člen 16.
Minister za trgovino in industrijo predpiše sporazumno z ministrom za finance na predlog odborovega izvrševalnega odbora pravilnik, s katerim se uredi:
1. višina taks (tarifa), ki jih odbor pobira, in
2. višina povračila potnih stroškov in višina dnevnic za delo v odboru, upoštevaje pomen opravljene funkcije.
Stalnemu delegatu določi višino nagrade z odlokom minister za trgovino in industrijo.
S pravilnikom se predpiše, katera so tista opravila, ki dajejo pravico do povračila za zamudo časa in trud.
Prav tako se predpiše s pravilnikom vse, kar se nanaša na upravljanje imovine odbora (pobiranje dohodkov in odobravanje stroškov, angažiranje vsot in opravljanje izdatkov iz sredstev odbora itd.).
Predstavniki gospodarskih naprav imajo pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic iz sredstev odbora samo, kadar je to v vabilu na delo navedeno.
Za delo v plenumu imajo pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic iz sredstev odbora samo predstavniki državnih naprav.
Člen 17.
Usvojene norme dobijo obvezno moč, ko odbor po dobljeni soglasnosti pristojnih ministrov razglasi njih usvojitev v »Službenih novinah«.
Ta uredba o statutu stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dno 27. marca 1939.; III. št. 8396.
Minister za trgovino in industrijo Jevrcm Tomič s. r.
M » —
416.
Izročitev novega srebrnega denarja
po 50 in 20 dinarjev in kovanega drobiža po 2 in 0‘50 dinarja	v obtek.*
Na podstavi § 11. v zvezi s	poslednjim	odstavkom
§ 9. zakona o odtegnitvi starega kovanega denarja iz ob-teka in o kovanju novega z dne 31. julija 1937. in točk 18. in 19. pravilnika z dne 5. septembra 1938. o ustroju nadzorstva pri izdelavi denarja v kovnici, prevzemu denarja po državi, odtegnitvi starega kovanega denarja iz obteka in oddaji novo izkovanega denarja v obtek in sporazumno z Narodno banko je minister za finance pod št. 46.330/V1I1 z dne 31. julija 1939. takole odločil:
»Od 16. avgusta 1939. dalje se začne po Narodni banki postopoma dajati v obtek	novi srebrni denar	po
50	in 20 dinarjev in novi kovani	drobiž po 2	in 0'50	di-
narja, izkovan na podstavi zakona o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obteka in o kovanju novega z dne 31. julija 1937.
Popis novega srebrnega denarja po 50 in 20 dinarjev, ki se s tem daje v promet, je objavljen v zakonu o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obteka in o kovanju novega z dne 31. julija 1937. (»Službene novinec št. 203/LVIII z dne 8. septembra 1937.).**
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. avgusta 1939., št. 179.
** »Službeni UsU it. 496/76 iz L 1937.
Popis novo izkovanega denarja po 2 dinarja je takle:
Kovani denar po 2 dinarja je izdelan iz aluminijevega brona, v premeru 24‘5 mm, kakor je določeno v zakonu, gladek rob in je 5 g težak.
Sprednja stran (lice): Na sprednji strani (licu) je v sredi vtisnjena krona kraljevine Jugoslavije; okoli nje je v krogu vtisnjen'napis »Kraljevina Jugoslavija« v cirilici, okrog tega napisa pa so vtisnjene povsod naokrog jagode, ki se med seboj dotikajo, tako da so nanizane brez konca.
Nasprotna stran (naličje): Na nasprotni strani (naličju) je v sredi vtisnjena vrednost denarja z arabsko številko 2; pod njo je izpisana vrednostna enota »dinara« v latinici, pod to pa je z arabskimi številkami »1938« označena letnica izdaje.
Na levi in na desni četrtini kroga blizu roba sta vtisnjena okraska v obliki dveh palmovih listov, stiliziranih po Miroslavljevem evangeliju; na zgornji in spodnji četrtini	kroga	blizu roba	pa je vtisnjena vrsta	jagod, ki
se med	seboj	dotikajo in	segajo z leve in z desne strani
do okraskov.
Popis novo izkovanega denarja po 0‘50 dinarja:
Kovani denar po 0'50 dinarja je izdelan iz aluminijevega brona, ima v premeru 18 mm, kakor je določeno v zakonu, gladek rob in je težak 2 g.
Sprednja stran (lice): Na sprednji strani (licu) je vtisnjena v sredi krona kraljevine Jugoslavije, okoli katere je v krogu vtisnjeno »Kraljevina Jugoslavija« v cirilici;	okrog	tega napisa	pa so povsod naokrog	vtisnjene
jagode,	ki se	med seboj	dotikajo, tako da so	nanizane
brez konca.
Nasprotna stran (naličje): Na nasprotni strani (naličju) je v sredi vtisnjena vrednost novca z arabskima številkama »50«, pod tem je izpisana vrednostna enota »para« v latinici, pod to pa je z arabskimi številkami »1938« označena letnica izdaje.
Na levi in desni četrtini kroga blizu roba sta vtisnjena okraska v obliki dveh palmovih listov, stiliziranih po Miroslavljevem evangeliju, na zgornji in spodnji četrtini kroga blizu roba pa je vtisnjena vrsta jagod, ki se med seboj dotikajo in segajo z leve in desne strani do okraskov.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 4. avgusta 1939.; št. 330/ VIII.
Banove uredbe.
117.
VIII.	št. 232/2.
Na osnovi § 27. zakona o banski upravi in v zvezi s § 5. banove odredbe o ustanovitvi banovinske poklicne svetovalnice in posredovalnice* predpisujem sledeči
pravilnik
o ustroju in poslovanju banovinske poklicne svetovalnice in posredovalnice.
I.	Namen, sredstva, strokovno delovanje.
Člen 1.
Namen oziroma naloga te poklicne svetovalnice in posredovalnice je:
* »Službeni list« št. 242/39 iz 1.1938.
a) ugotavljanje, da li imajo osebe, ki prosijo za tozadevno mnenje oziroma nasvet, potrebne sposobnosti v telesnem in duševnem pogledu, prikladen značaj in nagnjenje ter gospodarsko možnost
1. za obiskovanje zaželene strokovne šole,
2. za vstop kot 'vajenec v obrtniški, pogostinski in trgovski poklic oziroma kot vajenec ali pomožni delavec v industrijo,
’ 3. za obiskovanje ostalih šol in vstop v ostale poklice;
b) skrb za smotrnejšo, racionalnejšo in zato boljšo porazdelitev obrtniškega, pogostinskega, trgovskega in industrijskega naraščaja v posamezne stroke s posredovanjem med starši in delodajalci ter upoštevajoč posebne želje in sposobnosti vajencev samih.
Mnenja poklicne svetovalnice in posredovalnice so neobvezna.
Člen 2.
(') Poklicna svetovalnica in posredovalnica je banovinska ustanova ter ima sedež v Ljubljani.
('-) Delovno področje ustanove se razteza na vso dravsko banovino. Zaradi lažjega in uspešnejšega poslovanja in izvajanja nalog poklicne svetovalnice in posredovalnice zunaj Ljubljane se bo ustanovila posebna poslovalnica v Mariboru, po potrebi pa se bodo ustanovile take poslovalnice tudi v drugih večjih krajih dravske banovine. Te poslovalnice so v strokovnem pogledu urejene enako kot poklicna svetovalnica in posredovalnica v Ljubljani, upravno pa so podrejene njenemu kuratoriju. Delovno področje poslovalnic je omejeno na delovanje po točkah 2., 3., 4.. 5. in 6. čl. 3. lega pravilnika. Radi enotnosti poslovanja so poslovalnice vezane na načela in navodila poklicne svetovalnice in posredovalnice v Ljubljani. Krajevni obseg poslovalnic določi ban z odločbo o ustanovitvi.
Člen 3.
Ustanova bo vršila svoj namen s tem, da bo
1. standardizirala psihotehnične preskuševalne metode, zbirala podatke o poklicih, ugotavljala potrebo poklicnega naraščaja v posameznih poklicih, vzdrževala »tike z domačimi in inozemskimi poklicnimi svetovalnicami in psihotehničnimi instituti;
2. vršila na podlagi psihotehničnih metod, ki bodo primerne njenim potrebam in možnostim, psihotehnične preskušnje kandidatov za šole ali poklice;
'■ 3. z zdravniškim pregledom ugotavljala telesne sposobnosti kandidatov za šole in poklice;
4. obveščala kandidate o gospodarskih razmerah poklica, o poli, kako naj se pripravijo za poklic, o možnosti specializacije in napredovanja-v tem poklicu ter o dolžnostih in pravicah delodajalca in delojemalca;
5. svetovala posamezniku prikladen poklic in vršila Plovno posredovanje s tem, da bo organizirala kar naj-*esnejšo zvezo z delodajalci, njihovimi organizacijami, ^•'žavnimi in samoupravnimi oblastvi, sestavila in vodila Pvidenco prostih zaposlitvenih mest, ter na podlagi te Cvidence posredovala delo tistim kandidatom, ki jih je s Psihotehnično preskušajo spoznala za zmožne, uspešno Vl'siti ustrezajoči poklic;
6- ustno in pismeno propagirala važnost psihotehnike n Poklicnega svetovanja za vse panoge ljudske delav-0st^> posebno za gospodarstvo in kulturo.
Člen 4.
(') Strokovno in notranje tehnično - manipulativno poslovanje poklicne svetovalnice in posredovalnice opravljajo: poklicni svetovalec in psihotehnik, ki morata imeti ustrezajočo popolno fakultetno izobrazbo, zdravnik, drugi strokovnjaki po izkazani potrebi in pomožno osebje.
(2) Vse strokovno delo in poslovanje poklicne svetovalnice in posredovalnice vodi njen vodja.
Člen 5.
Vse osebje poklicne svetovalnice in posredovalnice imenuje ban, in sicer imenuje vodjo poklicne svetovalnice’in posredovalnice sam iz vrst njenega strokovnega osebja, ostalo osebje pa na predlog kuratorija poklicne svetovalnice in posredovalnice.
II.	Kuratorij.
Člen 6.
C) Skrb za izgraditev, finansiranje, propagando in neposredno nadzorstvo nad poklicno svetovalnico in posredovalnico se poveri posebnemu kuratoriju.
(2) V izvrševanju prednjega je naloga kuratorija zlasti, da:
1. organizira in izpopolnjuje poklicno svetovalnico in posredovalnico v Ljubljani in postopno organizira njene poslovalnice zunaj Ljubljane ter propagira potrebo takih ustanov;
2. nadzira celotno poslovanje poklicne svetovalnice in posredovalnice ter njenih poslovalnic;
3. sestavlja letni proračun in zaključni račun poklicne svetovalnice in posredovalnice in njenih poslovalnic;
4. zbira sredstva za sklad za vzdrževanje poklicne svetovalnice in posredovalnice ter upravlja ta sklad;
5. odobruje izdatke, med katere spadajo tudi posebni dodatki in nagrade stalnemu osebju, v okviru določil čl. 16. in 17. tega pravilnika;
6. stavlja banu predloge za namestitev honorarnega strokovnega in pomožnega osebja poklicne svetovalnice in posredovalnice ter njenih poslovalnic;
7. skrbi za poslovne prostore poklicne svetovalnice in posredovalnice ter njenih poslovalnic.
Člen 7.
C) Kuratorij sestavljajo predsednik, člani po položaju in člani predstavniki oblastev in ustanov, ki prispevajo k stroškom za vzdrževanje poklicne svetovalnice in posredovalnice.
C2) Vsako oblastvo oziroma ustanovo zastopa le en predstavnik oziroma njegov namestnik.
(3) Po svojem položaju so člani kuratorija: načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske uprave, šolski inšpektor pri omenjenem oddelku kraljevske banske uprave, inšpektor dela pri kraljevski banski upravi in šef odseka za srednje šolstvo pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave.
(4) Predsednika kuratorija ter člane predstavnike oblastev in ustanov imenuje ban, slednje po predlogu oblastev in ustanov, ki jih ti člani zastopajo.
(s) Ban lahko imenuje v kuratorij tudi še nadaljnje člane.
Člen 8.
(*) Funkcijska doba predsednika kuratorija in Članov predstavnikov oblastev in ustanov traja tri leta.
(2) Za člane po položaju traja funkcijska doba, dokler so na ustrezajočem položaju.
Člen 9.
Članstvo v kuratoriju je častna funkcija. Vendar pa pripada članom kuratorija za uradno poslovanje zunaj sedeža njih službenega mesta, oziroma če tega nimajo, njih bivališča, dnevnica in povračilo ostalih stroškov, in sicer državnim ali samoupravnim uslužbencem po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, ostalim članom pa v izmeri, ki jo določi ban s posebno odločbo.
Člen 10.
Kuratorij vrši svoje delo v sejah, ki se sklicujejo najmanj dvakrat na leto, sicer pa po potrebi ali na zahtevo dveh tretjin članov.
Člen 11.
Seje kuratorija sklicuje predsednik pismeno z označbo dnevnega reda vsaj 5 dni prej. Člani, ki so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, morajo svoj izostanek pravočasno prijaviti predsedniku. Seja je sklepčna, če je prisotnih vsaj polovica vseh članov. Sklepa se z navadno večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloča predsednikov glas.
Člen 12.
Na svoji prvi seji izvoli kuratorij izmed svojih članov podpredsednika, blagajnika, člane za eventualno potrebne odseke (propagandni, znanstveni itd.) in dva revizorja. Blagajnik vodi blagajno ter obenem s predsednikom odgovarja za pravilno poslovanje blagajne. Vsak prejem in izdatek gotovine ali vrednostnih papirjev se mora zabeležiti v blagajniških knjigah. Blagajniške dokumente overavata predsednik in blagajnik. Prebitna gotovina in vrednostni papirji se hranijo donosno naloženi pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani oziroma v Mariboru in pri njunih podružnicah. Revizorja sta dolžna vsaj enkrat na leto pregledati denarno poslovanje ustanove ter o tem poročati kuratoriju.
Člen 13.
(‘) Radi lažjega poslovanja se določi poseben ožji odbor kuratorija, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik, blagajnik in dva člana, ki jih kuratorij izbere iz vrst svojih članov.
(2) V delovno področje ožjega odbora spada izvajanje vseh v čl. 6. navedenih poslov v okviru pooblastila kuratorija in z omejitvijo, da mora vsak predlog banu po točki 6. čl. 6. tega pravilnika predhodno odobriti kuratorij.
(3) Vsi člani ožjega odbora morajo stalno bivati v Ljubljani. Seje ožjega odbora se vršijo po potrebi, najmanj pa enkrat v teku dveh mesecev. Seje sklicuje predsednik pismeno z označbo dnevnega reda vsaj tri dni prej. Seje so sklepčne, Če so prisotni vsaj trije člani. Sklepa se z navadno večino oddanih glasov. 0 vseh skle-
pih mora ožji odbor poročati na prvi prihodnji seji kuratorija.
Člen 14.
Tajniške posle kuratorija in ožjega odbora opravlja vodja poklicne svetovalnice in posredovalnice. Ta je tudi poročevalec pri vseh sejah.
Člen 15.
(') Predsednik kuratorija, če je ta zadržan pa njegov namestnik, in vodja svetovalnice in posredovalnice predstavljata banovinsko svetovalnico in posredovalnico ter podpisujeta vse dopise ustanove, razen informativnih dopisov in strokovnih izjav o posameznikih, ki jih podpisuje vodja svetovalnice in posredovalnice sam.
(2) Predsednik kuratorija opravlja tudi vse upravne posle ustanove, ki niso pridržani kakemu drugemu organu.
III. Sklad.
Člen 16.
(‘) Za kritje ustanovitvenih in vzdrževalnih osebnih in materialnih stroškov se ustanovi poseben sklad za vzdrževanje in podpiranje poklicne svetovalnice in posredovalnice v Ljubljani.
(2) V ta sklad se stekajo:
1. podpore, ki jih v ta namen določijo v svojih letnih proračunih banovina, občine oziroma mestna poglavarstva in druge javne korporacije in ustanove,
2. podpore zasebnikov,
3. morebitni lastni dohodki svetovalnice in posredovalnice (odškodnina za tiskovine in preskuševalni material, takse za poslovanje ustanove, ki jih predpiše ban s posebno odločbo.
Člen 17.
(') Izdatke iz sklada v znesku do din 5.000'— odo-bruje ožji odbor kuratorija. Izdatke za zneske od din 5.000'— do din 10.000'— odobruje kuratorij, izdatke nad
10.000	dinarjev odobruje ban po predlogu kuratorija.
(2) Izplačila za te izdatke vrši blagajnik proti pismenemu plačilnemu nalogu, ki mora biti podpisan od predsednika, Če pa je ta zadržan, od njegovega namestnika.
Člen 18.
C) Proračunsko in računsko leto se začne in konča hkrati s proračunskim in računskim lotom po banovinskem proračunu.
(2) Proračun in zaključni račun poklicne svetovalnice in posredovalnice odobruje ban.
Člen 19.
Banska uprava izvrši vsaj enkrat letno pregled blagajniškega in knjigovodstvenega poslovanja poklicne svetovalnice in posredovalnice.
Zaključne določbe.
Člen 20.
Nadrobne poslovne predpise za poslovanje ustanove izda kuratorij s posebnim poslovnikom, ki ga odobri ban.
Člen 21.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« y Ljubljani.
Ljubljana dne 16. maja 1939.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Vlil. št. 2446/11.
Gospod minister za notranje posle je gorenji pravilnik v sporazumu z gg. ministroma za trgovino in industrijo ter za finance odobril dne 15. julija t. 1. pod III. št. 22.568.
Ljubljana dne 11. avgUšta 1939.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
■ ■ - -
418.
V.	No. 21/18.
Razglas
o trajni oprostitvi od ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste v dravski banovini.
Minister za gradbe je z odločbo z dne 5. julija 1939., M. G. št. 26.141 na osnovi § 67. zakona o samoupravnih cestah oprostil dravsko banovino ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam vse dotlej, dokler bo priskrbljenih v banovinskem proračunu in v proračunih okrajnih cestnih odborov dovolj sredstev za gradnjo in vzdrževanje označenih cest po poslednjem odstavku § 67. navedenega zakona.
Obveznost ljudskega dela in odkupnine za občinske ceste po razglasu z dne 5. januarja 1939. (Sl. 1. 27/4 iz leta 1939.) ostane nespremenjena. Prav tako ostane nespremenjena obvezna odkupnina javnih uslužbencev po § 21. novele k zakonu o samoupravnih cestah (Sl. 1. 114/20 iz leta 1930.).
Kraljevska banska uprava dravske banovine. y Ljubljani dne 18. avgusta 1939.
Ban:	/
Dr. Natlačen s. r.
419.
Spremembe
v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. julija 1939., I. št. 7444/1, je bila postavljena Radič Otilija, arhivska uradnica IX. pol. skl*pine s i. periodnim poviškom pri državnem zavodu ** zdravstveno zaščito mater in otrok x Ljubljani, za
arhivarja VIIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. julija 1939., I. št. 6987/1, je bil postavljen Salezin Karel, arhivski uradnik X. položajne skupine pri obči državni bolnišnici za duševne bolezni’ v Novem Celju, za arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. julija 1939., I. št. 6728/1, je bil Š č a v n i -čar Vinko, podnadzornik agentov II. razreda X. položajne skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku, postavljen za podnadzornika^ agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. julija 1939., I. št. 6585/2, je postavljen Dežman Anton, drž. cestar služitelj II. pol. skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, za cestarja-služitelja v I. položajno skupino naf dosedanjem službčnem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 6891/1, je bil Ahlin Vinko, banovinski dnevničar - tehnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. junija 1939., I. št. 3983/3, je bil postav-1 1 j e n dr. ing. Avčin France za banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino pri banovinskem institutu za raziskovanje novotvorb v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. julija 1939., I. št. 7314/1, je bila premeščena po potrebi službe Boškin Angela, banovinska zašč. sestra VIII. položajne skupine pri drž. po-, svetovalnici za matere v Trbovljah, v isti lastnosti v; zdravstveni dom v Škofji Loki.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 6893/1, je bil B r e n Peter, banovinski pogodbeni tehnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljen za banovinskega, uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. junija 1939., I. št. 3480/2, je bil postavljen dr. Brezov n ik Vladimir, šef oddelka
IV.	položajne skupine 2. stopnje pri banovinski bolnišnici v Mariboru, za šefa oddelka IV. položajne skupine 1. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 6895/1, je bil Erbežnik Boris, banovinski dnevničar-tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici, postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 4922/1, je postavljen Fabjan Anton, banovinski uradniški pripravnik za X. položajno skupino pri okrajnem cestnem odboru v Laškem, za banovinskega cestnega nadzornika v X. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. julija 1939., I. št. 7036/1, je postavljen dr. Kolendo Viktor, veterinarski pripravnik v Prevojah, za banovinskega veterinarskega pristava Vlil. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., 1. št. 6900/1, je bil K oš n i k Milan, banovinski dnevničar-tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Litiji, postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 6898/1, je bil K r a i -g h er Ivan, banovinski dnevničar-tehnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 5917/1, je postavljen Levstek Ivan, banovinski uradniški pripravnik
IX.	položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Kočevju, za banovinskega tajnika okrajnega cestnega odbora v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. julija 1939., I. št. 6015/1, je bil postavljen i n ž. L o v k o A 1 o j z i j za banovinskega uradniškega pripravnika za Vlil. položajno skupino pri ravnateljstvu Banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 6903/1, je bil Magister Vinko, banovinski dnevničar-tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu, postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. julija 1939., I. št. 7403/1, je bila premeščena po potrebi službe Majer-Bučar Zenica, banovinski uradniški pripravnik in zaščitna sestra pri zdravstvenem domu v Cerknici, v isti lastnosti v državno posvetovalnico za matere v Trbovljah.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 28. junija 1939., L št. 6547/1, je bil postavljen Mikuž Stanislav, banovinski dnev-ničar-zvaničnik pri Narodnem muzeju v Ljubljani, za ba-
novinskega uradniškega pripravnika na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 6. julija 1939., 1. št. 4523/1, je bila postavljena Š ver ko Zorka, dnevničarka-zva-ničnica pri banovinski bolnišnici v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., L St. 4136/1, je postavljen Topolovec Josip, banovinski inštruktor na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru X. položajne skupine, za banovinskega inštruktorja v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 5446/1, je postavljen Vardjan F r a n c , banovinski kmetijski uradnik Vlil. položajne, skupine pri sreskem načelstvu v Krškem, za banovinskega kmetijskega uradnika v VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 2. junija 1939., I. št. 6192/1, je bila Ahlin Angela, državn'a dnevničarka-zvaničnica pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, postavljena za banovinsko zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. junija 1939., I. št. 6668/1, je bil postavljen A m b r o ž i č J e r n e j, banovinski služitelj 11. položajne skupine s prvim periodnim poviškom pri banovinski bolnišnici’v Mariboru, za banovinskega zvatiičnika
111.	položajne skupine s prvim periodnim poviškom.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. junija 1939., I. St. 7016/1, je bila Luke* žič Ida, banovinska dnevničarka-zvaničnica pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljena za banovinsko zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 6187/1, je postavljen žibert Franc, banovinski zvaničnik III. položajne skupine pri banovinski kmetijski šoli v Rakičanu, za banovinskega zvatiičnika v II. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. Izdaja kralievska banska UDrava dravske banovine; nien uredalajuuk in urednik: Pohar Robert v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 67. kosu X. letnika z dne 23. avgusta 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 8399/1.	2489
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Žužemberk.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v Jpanovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi sel. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bolniene prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. septembra 1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. avgusta 1939.
V.	No. 291/4.	2476	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka v Gornji Vižingi
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. septembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu taks po t. p. 260.a taksnega zakona v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 499.89053.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 19. avgusta 1939.
*
.V. No. 289/17.	2431-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka na Ljubelju It. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. avgusta i939. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu taks po t. p. 260.n taks. zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se gfase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 373.26U61.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. avgusta 1939.
*
V-No. 87/231—939.	2452-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za ugra-ditev vodovodnih cevi za vodovod Kokrica—Bobovek—Mlaka
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. septembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov din 120'— med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 270.549'75.
Kavcijo v znesku din 28.000'— je položiti pri banovinski blagajni ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Ponudbe ? predpisanimi dokumenti je predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. avgusta 1939.
VI. št. 18486/1	2453
Sprememba
v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Vessely Viljem, zdravnik v Mariboru, je bil vpisan v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino v Ljubljani.
Izbrisani pa so bili iz imenika zdravnikov naslednji in sicer:
1. zaradi smrti:
dr. Kučera Mara, primarij zdravilišča v Topolščici, dr. Savič Vaso, šefzdravnik zdravilišča v Topolščici, dr. Kotzmuth Julij, okrož. zdrav, v p. v Ljubljani, dr. Michelitsch Maks, banov, zdravnik v Vel. Laščah, dr. Derganc Franc, šefzdravnik v p. v Ljubljani, dr. Valentincig Anton, zdravnik v Mariboru.
2. zaradi preselitve: dr. Mal Miran,
dr. Marojevič Peter.
3. na lastno željo:
dr. Wolf Martin, zobozdravnik v Sevnici,
dr. červinka Vid, banovinski zdravnik v p., Celje.
Kralj, banska uprava dravske banovine. y Ljubljani, dne 8. avgusta 1,939.
VI.	št. 20163/1.	2477
Sprememba
v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Štolfa Ve ruša, zdravnica v Ljub-, ljani, je bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 16. avgusta 1939.
•J;
III/5 št. 2116/1.	2490
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 8. avgusta 1939.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v. oklepajih.
Slinavka in parkljevka: Brežice: Bizeljsko (Brezovica 6 dv.), Črnomelj: Adlešiči (Adlešiči 13 dv.), Dragatuš (Črešnjevec 3 dv.), Gradac (Boršt 3 dv.), Metlika-okolica (Bojanja vas 4 dv., Dol. Suhor in Ravnace 10 dv., Gabrovče 5 dv., Krasni vrh 18 dv., Radoviča 9 dv., Slanina vas 7 dv., Svržaki
5 dv.), Radatoviči (Brezovica 4 dv., Drage 9 dv., Lešče 15 dv., Popoviči 7 dv.), Semič (Maline 11 dv., Praproče
4 dv.), Vinica (Grdine in Vidine 10 dv.). Kočevje: Fara (Kuželj 2 dv., Laze 3
dv., Puc 1 dv., Štajer 2 dv.), Loški potok (Travnik 6 dv.), Ribnica (Gorenja vas
6 dv.), Sodražica (Breg 4 dv., Zimaree 1 dv.), Velike Lašče (Črnec 3 dv., Krvava peč 2 dv., Mala Slivnica 1 dv., Velike Lašče 1 dv.), Videm-Dobrepolje (Ilova gora 3 dv., Kompolje 3 dv., Ponikve
5 d v., Zdenska vas 3 dv.).
Litija: Krka (Vel. Lese 11 dv.), Primskovo (Razbure 1 dv.), Stična (Gorenja vas 9 dv.), št. Vid (Dob 2 dv., Grundelj 1 dv., Pristavlja vas 1 dv., Selo 1 dv., Sobrače 1 dv.), Trebeljevo (Volavlje
1 dv.). Vel. Gaber (Št. Jurij 2 dv.). Višnja gora (Gorenja vas 4 d v., Polica 7 dv.).
Ljubljana: Brezovica (Vnanje gorice 12 dv.), Ježica (Črnuče 2 dv.), Slivnica-Žalna (Vel. Mlačevo 6 dv.), Šmarje (Mali vrh 2 dv., Selo 3 dv., Podgorica 5 dv., Tlake 3 dv.), Želimlje (Vrh 2 dv.).
Logatec: Begunje (Bezuljak 32 dv.), Bloke (Benete 4 dv., Gradiško 2 dv., Glina 1 dv.. Hudi vrh 6 dv., Mramorovo pri Pajkovem 2 dv., Nemška vas 10 dv., Nova vas 5 dv., Polšeče 1 dv., Ravne
2 dv., Rumarsko 4 dv., Studeno 1 dv., štorovo 3 dv., Veliki vrh 4 dv., Velike Bloke 2 dv.), Cerknica (Cerknica 38 dv., Dol. vas 39 dv., Dol. Jezero 43 dv., Grahovo 2 d v., Podslivnica 1 dv.), Planina (Planina 3 dv.), Stari trg (Bločice 5 dv., Bloška polica 1 dv.), Sv. Vid (Kremeni-ca 1 dv., Štrukljeva vas 4 dv.).
Novo mesto: Ajdovec (Mali Lipovec 1 dv., Podlipa 4 dv.), Ambrus (Ambru*
4 dv., Kamni vrh 1 dv., Princa vas 1 dv.), Brusnice (Gaberje 5 dv.), Dobrniče (Art-manja vas 2 dv., Dobrava 2 dv., Dol. vrh
2 dv., Knežja vas 1 dv., Korito 13 dv., Lokve 1 dv., Občine 3 dv., Pluska 1 dv., Vrbovce 3 dv.), Dvor (Sladinja vas 5 dv.), Hinje (Malo Lipje 1 dv., Prevole 2 dv., Ilatje 6 dv., Zvirče 1 dv.), Sela-Šumperk (Podbukovje ldv.), Šmihel-Stopiče (Birč-na vas 4 dv., Hrušica 1 dv., Pangerc grm
3 dv., Petanje 2 dv., Rakovnik 2 dv., Vel. Podljuben 5 dv., Vrh pri Ljubnem
4 dv.), Toplice (Dol. Polje 2 dv.), Trebnje (Dol. Podboršt 1 dv., Štefanova vas
1 dv., Zidani most 1 dv.), Velika Loka (Mačji dol 1 dv.), Zagradec (Češnjica
2 dv., Marinča vas 3 dv., Vel. Reberca
1 dv.), Žužemberk (Klečet 2 dv., Pleše-Vica 6 d v., Prapreče 2 dv., Reber 8 dv.).
Radovljica: Begunje (Begunje 2 dv., Zgoša 1 dv.), Kamna gorica (Zg. Lipnica
2 dv.), Kranjska gora (Gozd 2 dv., Log 1 dv.).
Svinjska kuga: Črnomelj: Vinica (Hrib 2 dv.). Kamnik: Dob (Vir 1 dv.). Maribor-desni breg: Ruše (Ruše 1 dv.), Slov. Bistrica (Cigonci 1 dv., Slov. Bistrica 1 dv., Zgor. Bistrica 1 dv.), Sveti Lovrenc na Pohorju (Činžat 1 dv., Kuni en 2 d v.).
Maribor-levi breg: Jarenina (Vukovski dol 1 dv.), Korena (Sp. Korena 1 dv.), Sv. Trojica v Slov. goricah (Sv. Trojica v Slov. goricah 5 dv.), Št. Ilj v Slov. goricah (Selnica ob Muri 1 dv., Ceršak 1 dv.).
Ptuj: Sv. Marko niže Ptuja (Stonjci
3 dv.).
Slovenj Gradec:	Šoštanj (Lokovica
5 dv., Družmirje 1 dv.), Topolščica (To-polščica 2 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Rogaška Slatina (Zgor. Negovje 1 dv.).
Ptuj-mesto: Ptuj (Sp. Breg 1 dv.).
Svinjska rdečica: Dravograd:	Vuzenica (Sv. Danijel
1 dv.. Št. Janž 1 dv.).
Litija: Trebeljevo (Volavlje 1 dv.). Ljubljana: Vrhnika (Podlipa 1 dv.). Maribor-desni breg: črešnjevce (ČreS-njevce 1 dv.), Fram (Fram 1 d v., Morje
2 dv., Planina 1 dv.), Hoče (Bohova 1 dv., Pivola 1 dv.), Poljčane (Podboč 1 dv.), Rače (Spod. Gorica 1 dv.), Slivnica (Skoke 1 dv.), Slov. Bistrica (Slov. Bistrica 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.).
Maribor-levi breg: Košaki (Metava 1 dv.), Sv. Rupert v Slov. goricah (Čer-mlenšak 1 dv.), Št. Ilj v Slov. goricah (Dobrunje 1 dv.), Sv. Ana v Slov. goricah (Ščavnica 1 dv.).
Radovljica: Bled (Bled-Zeleče 1 dv.), Boh. Bistrica (Boh. Bistrica 1 dv., Polje 1 dv., Ribčev laz 1 dv., Savica 1 dv.).
Kuga čebelne zalege: Ljubljana: Borovnica (Borovnica 1 dv., Breg 3 dv.), Dol (Dol 1 dv.), Horjul (Vrzdenec 1 dv.).
Maribor-desni breg: Rače (Brezule 1 dv., Podova 1 d v., Spod. Gorica 1 dv.).
Ptuj: Sv. Lenart pri Vel. Nedelji (Podgorci 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine. X Ljubljani dne 8. avgusta 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 75/39-2	2461
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25. maja 1939. posl. štev. III R 155/39—2, je bil Kovač Josip, delavec iz Stražišča št. 302 pri Kranju, rojen dne 25. marca 1898. v Škofji Loki in tja pristojen, zaradi zlorabe alkohola omejeno preklican.
Za pomočnika mu je bila postavljena Kovač Antonija, delavca žena iz Stražišča št. 302.
Okrajno sodišče v Kranju dne 14. avgusta 1939.
❖
2404
V S 181/39—2
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. julija 1939., oprav. štev. R 156/39—2, je bil Florian Rudolf, trgovski nameščenec v Mariboru, rojen 9. septembra 1885., pristojen v Maribor, stanujoč v Mariboru, Prešernova ulica št. 24, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika se mu postavlja in imenuje Florian Elizabeta, zasebnica v Mariboru, Prešernova ul. 24.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 16. avgusta 1939.
I R 182/39-3.	2494
Amortizacija.
Po prošnji Matek Jožefe, zasebnice v Vologu št. 33, se uvaja postopek za amortizacijo nastopnih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se tisti, ki jih ima, pozivlje, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih od dneva objave tega oklica, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni.
Oznamenilo papirjev:
1. Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Šmartnem ob Dreti, glaseča se na ime Matek Jožefa iz Vologa 33, štev. 442, s stanjem z dne 29. julija 1939. din 1.875'50,
2. hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Šmartnem ob Dreti, glaseča se na. ime Matek Jožefa iz Vologa 33, štev. 418, s stanjem z dne 29. julija 1939. din 10.04473.
Okrajno sodišče v Gornjem gradil, odd.I.,
dne 14. avgusta 1939.
*
Opr. št. S 37/39.	2486
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča Celje z dne 13. julija 1939., opr. št. I R 84/39, je bila Markušek Ana, stara 60 let, r. k., posestnica, stanujoča v Sevnici št. 184, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Markušek Viktor, žel. vratar na Zidanem mostu.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. I., dne 15. avgusta 1939.
P 212/39-1
Oklic.
2463
Tožeča stranka: nedl. Lenasi Marija, zastopana po varuhu Krofliču Bernardu, sodnemu služitelju na Prevaljah, je vložila proti toženi stranki: Petretu Martinu, delavcu v Črni, sedaj neznano kje v Nemčiji, radi: ugotovitve očetovstva in plačila preživnin k opr. št. P 212/39—1 tožbo.
Ustna razprava bo dne 29. septembra 1939., ob 9. uri, pred tem sodiščem v sobi št. 3.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja gospod Ferjančič Franc, nadoficial v Prevaljah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama, ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Prevaljah, odd. I., dne 16. avgusta 1939.
$
I 1319/39-8	2004
Dražbeni oklic.
D n e 26. septembra 1939. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jurij vi. št. 29.
Cenilna vrednost: din 45.011’—.
Najmanjši ponudek: din 30.008’—.
Vadi.j: din 4.502’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. II.,
dne 26. junija 1939.
H5
I 1311/39-8	2123
Dražbeni oklic.
Dne 28. s e p t e m b r a 1939. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Primož vi. št. 19.
Cenilna vrednost: din 82.590’30.
Vrednost pritekline: din 1.810’—.
Najmanjši ponudek: din 55.060’20.
Vadij: din 8.260'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je raynal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 27. junija 1939.
»j*
I 39/39-11.	2481
Dražbeni oklic.
Dne 25. s e p t e m b r a 1939. o polj devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trnje vi. št. 181 B 5/c, lj® pare. št. 78/a — njiva in travnik, vi. St. 182 B 8/c, 19/120 pare. št. 503/c — njiva in travnik, vi. št. 130 B 800/c nedoločen
delež pare. št. 37, 154, 301, 363, 364 in 445 — pašnik.
Cenilna vrednost: din 3.100'—.
Najmanjši ponudek: din 2.067'—.
Varščina: din 310'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 17. avgusta 1939.
»j;
I 337/39-9	2357
Dražbeni oklic.
Dne 27. septembra 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin polovica vi. št. 409 k. o. Cerklje.
Cenilna vrednost: din 20.627'—.
Vrednost priteklin: din 3.440’—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 13.751'—.
Varščina: din 206270.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 26. julija 1939.
I 109/38-30	2331
Dražbeni oklic.
D n e 27. s e p t e m b r a 1939. o p o 1 i enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje I del vi. št. 1 (hiša v Kolodvorski ulici št. 3 z dvoriščnim poslopjem).
Cenilna vrednost: din 583.300'—.
Najmanjši ponudek: din 291.650'—.
Varščina: din 58.330'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražhp sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. b,
dne 21. julija 1939.
I 900/39-9	2288
Dražbeni oklic.
Dne 27. s e p t e m b r a 1939. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Rače vi. št. 689 (polovica).
Cenilna vrednost: din 14.750'— in din 394'50.
Najmanjši ponudek: din 9.833'50 in din 394’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 17. julija 1939.
»j;
I 982/39-7	2286
Dražbeni oklic.
D n e 27. s e p t e m b r a 1939. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 689 (polovica).
Cenilna vrednost: din 14.750'— in din 394'50.
Najmanjiš ponudek: din 9.833'50 in din 394'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 17. julija 1939.
I 420/38-12	2302
Dražbeni oklic.
D n e 28. septembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Semič vi. št. 1278.
Cenilna vrednost: din 23.114'50.
Najmanjši ponudek: din 15.40970.
Varščina: din 2.311'50.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 20. julija 1939.
I 633/39-6.	2485
Dražbeni oklic.
D n e 23. s e p t e m b r a 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št. 489 — gozd v cen. vred. din 6.609’—, vi. št. 509 — 3 pašniki v cen. vred. din 348'10, vi. št. 521 — 5 zemljiških parcel v cen. vred. din 8.426’50. Skupna cenilna vrednost: din 15.383'60. Najmanjši ponudek: din 10.25575.
Vadij znaša din 1.538'50.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča
Okrajno sodišče v Radovljici
dne 14. avgusta 1939.
I 307/39-8	2377
Dražbeni oklic.
D n e 26. septembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Metni vrh vi. št. 137.
Cenilna vrednost: din 17.520'—.
Vrednost priteklin: din 2.758'—.
Najmanjši ponudek: din 11.680'—.
Varščina: din 1.760'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 3. avgusta 1939.
-j-
I 146/39-8	2465
Dražbeni oklic.
D n e 26. septembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Češnjev vi. št. ‘217 in 120, zemljiška knjiga Lukovek vi. št. 488, zemljiška knjiga Ponikve vi. št. ‘220. zemljiška knjiga Trebnje vi. št. 411.
Cenilna vrednost: din 89.497’—.
Vrednost pritekline: din 1.810r—.
Najmanjši ponudek: din 59.665'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem
dne 14. avgusta 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah;
905.
Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: 25. julija 1939.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Cerknici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dno
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Nabavna in prodajna zadruga v Cerknici, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za’ zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din, ki se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabilo na skupščine mora poleg tega objavljati v listu ^Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se zaradi smrti član načelstva Lovko Janez. Vpiše se član upravnega odbora Furlan Edvard, pos. in strojar v Cerknici št. 8.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 22. julija 1939.
Zadr. II 40/7.
*
906.
Sedež: Griže.
Dan vpisa: 6. junija 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Grižah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 23. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmečka hranilnica in posojilnica v Grižah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Obratni predmet: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 30'—, ki se plača takoj ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge objave na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu >Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, od katerih more enega nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 6. junija 1939.
Zadr. II i36/34.
*
907.
Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 28. julija 1939.
Besedilo: Ljudska posojilnica v Kočevju r. z. z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937, ki se v izvlečku glase:
Sedež: Kočevje.
Besedilo: Ljudska posojilnica v Kočevju, zadruga z n. j.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 25'— din, ki se plača ali takoj pri vstopu, ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik lahko vpiše tudi nadštevilne poslovne deleže, ki jih pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je neomejeno, však zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu >Na-rodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II, dne 28. julija 1939.
Fi 40/39 — Zadr. I 48/9.
*
908.
Sedež: Kozje.
Dan vpisa: 19. junija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kozjem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 16. aprila 1939. so bila sklenjena nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Kozjem, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 2'50 dinarja, ki se mora plačati takoj, ali v obrokih, najkasneje v 1 letu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje sklepe in priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu .. Narodni gospodar:; v Ljubljani.
, Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Podpis zadruge: Besedilo firme podpisujeta skupno y)o dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to upravičeni nameščenec zadruge.
Izbrišejo se člani načelstva Guček Franc, Maček Vinko, Bogovič Alojz in Vrkljan Ivan, vpišejo pa kot novoizvoljeni člani upravnega odbora še Novak Alojz, posestnik, Šonovo št. 58, dr. Moser Franc, veterinar, Kozje, in Maček Ivan, posestnik, Šonovo št. 60, občina Kozje. Okrožna kot trg. sodišče v Celju, odd. I, dne 19. junija 1939.
Zadr. I 292/72.
*
909.
Sedež: Loški potok.
Dan vpisa: 28. julija 1939.
Besedilo: Kmetijsko društvo r. z. z o. z. v Loškem potoku.
L Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937, ki se v izvlečku glase:
Sedež: Loški potok-lfrib št. 70.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Loškem potoku z o. j.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10‘— din, ki se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik lahko vpiše tudi nadštevilne poslovne deleže, ki jih pa lahko tudi odpove.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila ,se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
11.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in člani načelstva Mišič Anton, Bartolj Prane, Kordiš Anton, Rus Jože, Kosmrl Ludvik in Benčina Josip.
^krožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. julija 1939.
Fi 23/39 — Zadr. I 49/37.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 27. julija 1939.
Besedilo: Gradbena in zaposlitvena Zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Na skupščini dne 25. aprila 1939. je zadruga sprejela nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
ll.	septembra 1937.
Spremembe so:
Besedilo firme odslej: Kreditna zadruga »Mala štednja« v Mariboru, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima na-nien, pospeševati gospodarske koristi Syojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vlo-8e na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita:
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potreb-?cin, komisijsko vnovčenje njihovih pro-rzvodov in zavarovanja.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi ponovnimi deleži in še z njihovim enkrat-•bin zneskom.
, Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako e(o izstopi ena tretjina odbornikov.
. Nasproti sodiščem, ostalim ohlastvom " drugim osebam zastopa zadrugo pred-ednik upravnega odbora ali tisti, kogar Pooblasti upravni odbor.
zadrugo se podpisuje tako, da se |j0tl njeno firmo svojeročno podpišeta po -,v'a Člana upravnega odbora ali po en upravnega odbora in en v to po-
Joščeni nameščenec zadruge, v, ^zbriše se član upravnega odbora Scen Ivan.
krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. julija 1939.
Zadr. V 95/5 — Zadr. I 83/5.
911.
Sedež: Mozirje.
Dan vpisa: 13. junija 1939.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Mozirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Mozirju.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih kmetijske pridelke (zlasti sadje) in izdelke ter jih po Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru vnovčuje v naravnem ali predelanem stanju;
2. nabavlja za svoje zadružnike od Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru potrebščine, ki jih potrebujejo zadružniki v svojem gospodarstvu;
3. podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov, vzornih zemljišč, travišč itd.;
4. gradi in vzdržuje potrebna skladišča in poslovalnice ter nabavlja inventar;
5. širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, razstavami itd.
Od članov prevzeto blago vnovčuje oziroma predeluje na njihov račun ter ga plačuje šele, ko je prodano in so se odbili stroški.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 25‘— din in se plača pri vstopu.
Jamstvo je omejeno ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje sklepe in pri-občitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora, od kalerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni poslovodja zadruge.
Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Lekše Anton, posestnik v Mozirju št. 42. izbrišeta pa se Završnik Ivan in Mikek Valentin.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 13. junija 1939.
Zadr. III 72/43.
*
912.
Sedež: Petrovče.
Dan vpisa: 6. junija 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Petrovčah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 23. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Petrovčah.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko, oziroma mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Zadruga si nabavi in vzdržuje v dosego tega namena potrebne stavbe, stroje in druge potrebščine.
Poslovni delež znaša 50 dinarjev, ki se plača takoj ob pristopu, ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Oznanila izvršuje zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine dostavlja članom pismeno.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Zadrugo zastopa in vodi upravni odbor.
Podpis zadruge: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Iz upravnega odbora je izstopil Lednik Bernard.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 6. junija 1939.
Zadr. IV 141/7.
Sedež: Sladka gora.
Dan vpisa: 16. maja 1939. -
Besedilo: Vodovodna zadruga na Sladki gori, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. aprila 1939, so bila sprejeta nova pravila v smislu zak. o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo: Vodovodna zadruga na Sladki gori, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen oskrbovati svoje člane z vodo za gospodinjstvo, gospodarstvo in higieno in vzdrževati v ta namen vodovodne naprave.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 25-—, ki se plača takoj ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov'.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih enega more nadomeščati v lo upravičeni uslužbenec zadruge.
Svoje razglase priobčuje zadruga na razglasni deski, nameščeni v svoji poslovalnici, vabila na skupščine se objavijo tudi v listu Narodni gospodar. v Ljubljani.
Iz dosedanjega načelstva so izstopili Vipotnik Franc, Kocjan Jožef in Kunčič Andrej.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 16. maja 1939.
Zadr. III 205/15
k
914.
Sedež: Slovensko Konjice.
Dan vpisa: 6. junija 1989.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Konjicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 16. aprila 1939. so bila sklenjena nova pravila v smislu zak. o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Slov. Konjicah.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s. tem, da:
1. prevzema od njih kmetijske pridelke (zlasti sadje) in izdelke ter jih po Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru vnovčuje v naravnem ali predelanem stanju;
2. nabavlja za svoje zadružnike od Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru potrebščine, ki jih potrebujejo zadružniki v svojem gospodarstvu;
3. podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov, vzornih zeljišč, travišč itd.;
4. gradi in vzdržuje potrebna skladišča in poslovalnice ter nabavlja inventar;
5. širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, razstavami itd.
Od članov prevzeto blago vnovčuje oziroma predeluje na njihov račun ter ga plačuje šele, ko je prodano in so se odbili stroški.
Poslovni delež znaša 25 dinarjev in se plača pri vstopu.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje sklepe in pri-občitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine tudi v »Narodnem gospodarju« v Ljubljani.
Zadrugo vodi in zastopa upravni odbor, ki sestoji iz 3—5 zadružnikov.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni poslovodja zadruge.
Iz upravnega odbora sta izstopila Strmšek Franc in Pukl Martin, vstopil pa je Napotnik Matija, posestnik na Tepanjskem vrhu.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 6. junija 1939.
Zadr.' V 163/9
*
915.
Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 21. julija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sodražici r. z. z n. z.
Temeljem zapisnika občnega zbora z dne 4. junija 1939. se odreja v zadružnem registru pri obstoječi zadrugi:
I.	vpis novih pravil, sestavljenih v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937., ki se v izvlečku glase;
Sedež: Sodražica.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sodražici, zadruga z n. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
poslovni delež znaša din 10'—, ki se plača takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jili določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 8 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila tia skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. IL,
dne 21. julija 1939.
Fi 39/39 - Zadr. I 46/17.
*
916.
Sedež: Stražišče pri' Kranju.
Dan vpisa: 17. julija 1939.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga v Stražišču pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 22. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Kmetijska strojna zadruga v Stražišču, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. '
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov,
zato nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravlja dela proti primerni odškodnini.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 500‘—, ki se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi z okrožnico.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. julija 1939.
Zadr.'11 38/7
Sedež: Stražišče pri Kranju.
Dan vpisa: 10. julija 1939.
Besedilo: Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Šilar Janez in Bajželj Janez, vpišeta pa se člana načelstva Fabjan Franc, sitar v Stražišču št. 127, načelnik, in Hafner Pavle, sitar v Sr. Bitnju št. 41.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 8. julija 1939.
Zadr. IV 117/58
Sedež: Stražišče pri Kranju.
Dan vpisa: 16. julija 1939.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Stražišču pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 6. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Živinorejska selekcijska zadruga z omejenim jamstvom v Stražišču.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da pod njeno firmo svojeročno pod pišeta po dva člana upravnega odbora ali 1)0 en član upravnega odbora in en v t0 pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati spodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. komisijsko izbira za pleme prinif' no živino svojih zadružnikov ter vodi 0 teh živalih kontrolo;	.
2. nabavlja plemensko živino, z}'.-plemenjake in živinorejske potrebšči" . za svoje zadružnike ali posreduje tak nabave;
3. priskrbi in vzdržuje skupne Pas* nike za živino svojih zadružnikov;
4. prireja za svoje zadružnike živl^ ske sejme, razstave, premovanja, s kovna predavanja in kar še spada k P" speševanju živinoreje
Zadruga je ustanovljena za nedoločen cas.
Poslovni delež znaša 100'— din, ki se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi z okrožnico.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. julija 1939.
Zadr. II 35/8.
Konkurzni razglasi
9.	2480
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o hnovini Plevčak Marije, posestnice v Dobovcu št. 26 in Bauman Marije, roj. Plevčak, posestnice v Ločjem dolu št. 20.
Poravnalni sodnik: Stefanciosa Fran, starešina okrajnega sodišča v Rogatcu.
Poravnalni upravnik: dr. Leskovar Janko, odvetnik v Rogatcu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Rogatcu dne 30. septembra 1939. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 25. septembra 1939.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 19. avgusta 1939.
Por 5/39—2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
•Vil. No. 48.3S5/39.	2475
Razglas.
Pri VI. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti din 20,000.000,
fi se je vršilo 16. avgusta 1939., so bile izžrebane naslednje obligacije:
Po din 10.000'— serija A. štev. 2, 216, 22l, 268, 310, 321, 350, 1589, 464, 478, 494, 568, 577, 595, 609, 683, 751, 772, 777, 976, J028, 1034,	1035,	1050,	1053,	1067,	1078-
j092, 1115,	1117,	1118,	1130,	1230,	1264.
P275, 1289,	1291,	1365,	1419,	1424,	1426.
Po din 5.000'—	serija B. štev. 22, 148,
/95, 228, 275, 298, 397, 486, 545, 607, 608, 609.
Po din 1.000'— serija C. štev. 2, 33, /03, 105, 180, 191, 192, 412, 453, 514, 517, ;J94, 722, 805, 819, 864, 873, 880. 923, 931, 003, 1043,	1144,	1147,	1193,	1213,	1235,
‘254, 1290,	1294,	1317,	1357,	1383,	1466,
|«88, 1492,	1500,	1592,	1596,	1697,	1713,
/734, 1742,	1788,	1796,	1802,	1808,	1818,
lOtO, 1927.
-^Izžrebane obligacije so plačljive dne
5.	februarja 1940. pri mestni blagajni Ljubljani.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 17. avgusta 1939.
Predsednik: dr. Adlešič Juro s, r.
Narodna banka 2403 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. avgusta 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.922,209.905-80 (+	103.200'09)
Devize, ki niso v podlogi 503,656.698-01 ( — 14,402.873-19) Kovani denar 184,459.609-75 (— 6,641 520-—) Posojila . . .1.804,812.783-62 (-38,034.339-29) Vrednostni
papirji . . . 263,883.074’10 Prejšnji predjemi
državi . . .1.630,086.349-56 Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn fonda	241,843.698 89 (—	38-28)
Vrednosti ostalih fondov ............ 38,467.796-93
Nepremičnine ............ 195,321.210.38(4-	91.453-55)
Razna	aktiva 3.363,347.353-76 i + l2,027.185-47)
9.748.038.481-30
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000--Rezervni
fond	....	243,532.842-18(4-	36.72)
Ostali fondi 39,151.395-77 Bankovci v
obtoku .. 7.392,498.500-—(+ 17,231.600-—) Obveze na
pokaz . . . 1.635,996.816 36 (- 58,456.620-59) Obveze z rokom ....	30.000.000-—
Razna pasiva 226.8,58.926-99 (— 5,631.947-18)
9.748.038.481-30
Obtok in obveze .... 9.028,495.316-36 Celotno k ritje . . . . 27"35 %
Kritje v zlatu .... 27’20
Obrestna mera:
po eskomptu	5 %
po zastavah: na zlato in varante ....... 5%
na vrednostne papirje ...... 6%
*
VI.	šl. 52757/39.	2196
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje licitacijo v skrajšanem roku 14 dni za oddajo težaških, zidarskih, železo-betonskih in kanalizacijskih tlel za zgradbo stebrišča na grajskih šancali v Ljubljani.
Popis dela, načrti, splošni in nadrobni pogoji se dobe v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra št. 2/11, soba št. 7, med uradnimi urami od četrtka dne 24. avgusta 1939. naprej.
Pravilno kolkovane prošnje v zapečatenem ovoju je vložiti v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva do dne
7.	septembra 1939. do 11. ure, kjer bo takoj nato javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 20. avgusta 1939.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
Šl. 2412.	2412a	2—2
Razglas
o I. javni pismeni licitaciji za oddajo vseh zidarskih del za gradnjo občinskega doma v Grižah.
Občina Griže razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za izvršitev vseh zidarskih del pri zidavi občinskega doma v Grižah, ki se bo vršila v pisarni občine Griže dne 4. septembra 1939. ob 9. uri dopoldne.
Nadrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v prilogi k 65. kosu »Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 16. avgusta 1939., kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah pri občini Griže, sreskem načelstvu v Celju, mestnem poglavarstvu v Celju in občini Žalec.
Uprava občine Griže dne 11. avgusta 1939.
»i-
2483
Razglas o ofertni licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi razpisuje pismeno ponudbeno licitacijo za prevzem težaških, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del za novo šolsko poslopje v Selnici ob Dravi.
Zapečatene ponudbe se morajo oddali do 12. ure dne 2. septembra t. 1. v občinski pisarni v Selnici ob Dravi.
Pomočki se dobe proti odškodnini 200 din v uradnih urah v občinskem uradu v Selnici ob Dravi od 24. t. m. naprej.
Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, oddati razpisana dela po lastnem preudarku ne glede na ponudeno vsoto.
Krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi
dne 18. avgusta 1939.
•i*
2497
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Šmarju razpisuje za oddajo del pri gradnji ljudske šole v Šmarju srez Ljubljana okolica
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. septembra 1939. ob 11. uri dop. v prostorih ljudske šole v Šmarju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša za tesarska dela din 68.607'74.
Material: stropnike in ostali les mora odkupiti podjetnik od krajevnega šolskega odbora.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Ljubljani, Novem mestu, Litiji in Kočevju.
Krajevni šolski odbor v Šmarju dne 21. avgusta 1939.
jj;
Št. 352/34.	2439—3—2
Razpis.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje na podlagi zakona o državnem računovodstvu L javno
pismeno licitacijo za nabavo mesa. slanine in mesnih izdelkov ter mleka v Jašu od 1. septembra do 31. decembra 1931)., in sicer:
20. septembra 1039. za meso, slanino in mesne izdelke,
21. septembra 1939. za mleko.
Za nabavo premoga v času od 1. septembra 1939. do 31. marca 1910. pa dne 22. septembra 1939.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni te bolnice, kjer so na razpolago tudi dobavni in dražbeni pogoji-.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju dne 16. avgusta 1939.
»j;
Broj 34.871—1939.	247S
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Sarajevu na dan 11. septembra 1939. u 11 sati prvu javnu ofertalnu licitaciju za izda-vanje graditeljskih radova za novograd-nju uredske i ambulantne zgradc Okružnog ureda za osiguranje radnika u Sarajevu.
U raspisanim graditeljskim radovima sadržani su uz ostalo i klesarski te tesarski, pokrivački i limarski radovi, ko ji se mogu nuditi i pojedinačno.
Ponude se imadu predati najkasnije do spomenutog roka u zapečaeenom omotu sa oznakom »ponuda graditeljskih radova za novogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Sarajevu«.
Zajedno sa ponudom imade se položili kaucija prema odredbama uslova licitacije.
Brzojavne, zakašnjele ili nepropisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Sarajevu za vri-jeme uredovnih sati uz naplatu od din 400'—. Podloge za sastavljanje po-nuda pojedinih obrtničkih radova, t. j. bez statičkog računa i načrta, mogu se dobiti uz naplatu od din 50'—.
U Zagrebu, dne 17. augusta 1939.
Središnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
2479
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imelo
Dioničko društvo za drvo i opču industriju v Mariboru
dno 7. Septembra o '/sl5. uri v pisarni notarja dr. Šorlija Iva v Mariboru, Aleksandrova cesta 12.
Dnevni red:
1. Poročilo in sklepanje o ponovnem poslovanju družbe.
2. Sprememba § 3. pravil družbe.
3. Volitev novih upravnih svetnikov.
4. Volitev nadzorstvenega sveta.
5. Sklepanje o ustanovitvi podružnice.
6. Sklepanje o predlogu za povišanje delniške glavnice.
Po § 27. družbenih pravil daje deset delnic pravico do enega glasu. Delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, morajo predložiti delnice ali ustrezajoče potrdilo do 1. septembra 1939. v zgoraj omenjeni pisarni ali pri družbi sami, kjer prejmejo izkaznico glasovalne pravice.
V Mariboru dne 19. avgusta 1939.
Upravni svet.
*
Objava.
2469
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 98.414) in jo proglašam za neveljavno.
Bizjak Anton s. r.,
Vižmarje 120.
*
2495
Objava.
Izgubil sem duplikat orožnega lista za posest in nošenje revolverja, izdan od sreskega načelstva v Ptuju, glaseč se na ime: Borko Ivan, Središče ob Dravi št. 92.
Proglašam ga za neveljavnega.
Borko Ivan s. r.
*
Objava.
2471
Izgubila se je evid. tablica št. 2—1075 —39 tovornega avtomobila in se proglaša za neveljavno.
Jadralni center Bloke obl. odbora Aerokluba v Ljubljani.
*
Objava.
2462
Izgubil sem evidenčno tablico za kolo št. 139344/6344, izdano od sresk. načel-
stva Maribor-levi breg in jo proglašam za neveljavno.
Pivec Franc,
Zg. Gasteraj št. 9, Sv. Jurij v Slov. gor.
*
2471
Objava.
Ukradeni sta mi bili prometna knjižica motornega kolesa (št. evid. tablice 2—2084—39) in vozniška izkazn. št. 282, izdani od sreskega načelstva v Ljubljani na ime: Kosmač Franc iz Zg. Gameljnov št. 12 in ju proglašam za neveljavni.
Kosmač Franc s. r.
*
2459
Objava.
Izgubil sem dovolili za prebivanje in zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdani od kraljevske banske uprave v Ljubljani 1. 1937. na ime: I.ango Vladimir iz Ovšja, obč. Kal (Italija). Proglašam jih za neveljavni.
Langu Vladimir s. r.
*
Objava.
2492
Izgubil sem evidenčno tablico št. 1451 za motorno kolo. Proglašam jo za neveljavno.
Jevnišek Jožef s. r.,
posestnik,
Sp. Dolič 73, obč. Vitanje-
*
2470
Objava.
Izgubil sem spričevalo III. razreda drž. realne gimnazije v Kranju iz leta 1939. ter ga proglašam za neveljavno.
Pogačnik Dušan s. r.
*
2488
Objava.
Izgubil sem potno izkaznico št. 1406/7, izdano dne 23. julija 1988. od uprave policije v Ljubljani na ime: Stergaf Leopold. Proglašam jo za neveljavno.
Stergar Leopold s. r.
Bilanca	2491
Jugočeške, Jugoslovansko češke tekstilne industrije d. d. Kranj
por 31. decembra 1938.
Tovarniške naprave . .
Inventura...................
Blagajna, Poštna hranilnica, vrednostni papirji,
riinese...................
Debitorji...................
Prenos zgube 1933. . .
28,385.361'48 50,925.019'48
27,145.407'92 17,073.682‘07 1,314.602 14
124,844.073’09
Delniška glavnica Rezervni fondi . K redi tor ji . . . Prenosne postavke Dobiček 1938. . .
20,000.000'UO
9,251.602'34
92,931.64967 520.543'73 2,134.277-35
124,844.07309
Kranj 31 decembra 1938. Detela s. r.
Dr. Steska s. r.
Dr. Sabothv s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. (Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Milialek v Ljubljani,