Glavni in odgovorni urednik Ljuban Narafcs Predlsednik izvršnega sveta SRS Andrej Marine se je dalj časa pogovaijal s predstavniki velenjske občinske skupščine in rudairskega elektroenergetskega kombinata PREDSEDNIK iS SRS ANDREJ MARINC V VELENJU Rudarjenje mehanizirati W petek, 19. julija so Velenje obiskali predsednik IS SRS Anddrej Marine, član ZIS Janko Smole, član predsedstva skujpščine SRS Tone Bole in republiški sekretar za finance Jožee Florjančič. NJajprej so se s predstavniki velenjske občine in rudarsko elektroenergetskega kombinata pogovarjali o položaju v tem komnbinatu ter o razvojnih načrtih. Glavni direktor REK Mirko IBizjak, dipl. inž., je opozoril, da se morajo razširiti zmogljivosti velenjskega rudnika, ker brez te razširitve nima pomenita graditi v Šoštanju novo stopnjo termoelektrarne. Za načirtovane zmogljivosti v elektrarni (skupaj 745 megavatov elekstrične energije) bi rabili na leto 4,5 milijona ton lignita, letoas pa ga bodo predvidoma nakopali 3,9 milijona ton. Raz-širitrtev rudnika dovoljujejo ugotovljene rezerve premoga v Ša-leškid kadunji, saj je za odkop že pripravljenih 175 milijonov ton.. Osnovno vprašanje za razširitev so delavci in odkopna mehianizacija. Rudnik bi za razširitev rabil vsaj 200 ljudi, kateere pa je težko dobiti za jamsko delo. Na razgovoru je glavni direktor Mirko Bizjak povedal, da so se v kombinatu že samoupravno organizirali. Dve največji temeljni organizaciji združenega dela - rudnik in elektrarno — pa bodo še razdelili na več TOZD. Prišli so do spoznanja, da je to potrebno. Predsednik izvršnega sveta SRS Andrej Marine, dipl. inž., je opozoril na prepočasno modernizacijo in razširitev rudnika Ve lenje v zadnjih letih. Po nepotrebnem je prišlo do zastoja. Ke r za rudarjenje ni mogoče dobiti dovolj delavcev, je še posebej potrebna optimalna modernizacija rudarskega dela. Predsednik izvršnega sveta Andrej Marine je posebej poudaril, da ne smemo podcenjevati ekonomičnost. Nastalo bi resno vprašanje, če bi v Sloveniji veljala kilovatna ura več, kot bi jo dobili iz ostalih krajev Jugoslavije. Po končanem pogovoru so gostje odSi v jamo velenjskega rudnika in se podrobno zanimali za življenske in delovne razmere rudarjev. ■■■■M 3kioiiieiitar UmIiui Po < dvanajstih letih v Sloveniji spet govorimo o zvezni i delovni akciji mladih brigadiiiijev iz vse Jugoslavije. Dosti ] preveč časa je moralo miniti,!, da smo spoznali pomen mladinskih delovnih brigad i - brigad, ki so po vojni o odločilno prispevale k izgradrinji porušenih mest in vasi. Seve/eda je kakršnokoli vzporejejanje sedanjega življenja samoupravne socialistične : družbe - v materialnem J smislu - z življenjem naših n narodov in narodnosti obebdobju povojne iz-jpradnjeje, tako rekoč ne-stvarnoio. Predvsem imam v mislih i velikanski razvoj, ki smo gaga od povojnih časov dosegli ji po celi Jugoslaviji. V mislih i imam spremenjeno ibobo mest in vasi, živ-ke razmere v katerih ži-. 1 V vsem tem ogrom-dedelu pa je vtkano tudi o m mladih brigadirjev in igadirdirk. Marsikateri že-iškiiki nasip v naši domo-je je prekvašen z znojem ih teles, marsikatera ce- sta ni upehana prav zato, ker jo je gradil mladi entu-ziazem. Toda temu obdobju mladega zanosa in poleta je sledil čas v katerem nas je zaslepila logika ekonomske ra-čunice, ki je zavračala mož- skih republikah, čakale so, da se njihov žar razplamti v ogenj. To se je tudi zgodilo. Lopate so se v Sloveniji zagrizle na Kozjanskem, zategli „hooruk" odmeva. Zakaj komaj po dvanajstih letih? Zato, ker je vsesplošno družbeno vrenje, značilno predvsem za zadnji dve leti, zavrglo teorije in teorijice o nepotrebnosti brigad. In glej! Znova smo odkrili, da so mladinske delovne brigade potrebne tej družbi in tej mladi generaciji: zato, ker je njihova lastnost vzgoji- BRIGADE nost delovanja mladih udarnikov. Marsikje smo lahko slišali, da so mladinske brigade - presajene v sedanjilc'— nesmiselna zapuščina povojnega časa. Nekateri so celo govorili, da so mladinske delovne brigade „leglo nelepe-ga vedenja" marsikateri ma-mim sinček ni smel v brigado prav zato, ker so-se starši bali, da se v njej ne bi izpridil. Takšna nesmiselna natolcevanja so rodila „obilne" sadove. Njihovo neužitnost so morali okušati mladi. Toda vse le ni bilo tako črno. Brigade so še tlele v nekaterih drugih jugoslovan- ti mladega človeka v delovnem duhu. Mladinske delovne brigade združujejo mlade ljudi iz vseh koncev Jugoslavije. V njih se utrjuje in potrjuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. V brigadah ni bilo nikoU nacionalističnih nestrpnosti in oboževanja materialnih dobrin. Marsikateremu mlademu človeku se zgodi, da se šele v brigadi zave, da je njegova prihodnost v prvi vrsti odvisna predvsem od dela lastnih rok. Prepričani smo lahko, da letošnja mladinska delovna akcija na Kozjanskem ne bo osamljena lastovka. Upajmo, da jih bo prihodnje leto še več: zveznih in lokalnih. MILAN MEDEN V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELENJE CENTER LEVI BREG_ DVAJSET TISOČ ZA KOZJANSKO Člani sveta krajevne skupnosti Velenje center — levi breg so na seji v četrtek, 18. julija sklenili, da bodo za odpravo posledic po potresu na Kozjanskem iz svojega proračuna dali dva stara milijona dinarjev. Pa ne le to! Z velikim navduše njem so sprejeli in pozdravili pobudo družbenopolitičnih organizacij občine, da bi Ve lenje zgradilo novo štirirazredno osnovno šolo v Zibiki, kraju, ki ga je potres najbolj prizadejal. Zavzeli so se, da se je treba te akcije čimprej lotiti tako da bi otrokom tega kraja že v jeseni bil omogočen pouk v lepi novi šoli. Zato so menili, da bi morali to pobudo podpreti tudi druge krajevne skupnosti oziroma vsi občani velenjske Občine. Obenem so predlagali, da bi se pobratili z omenjeno krajevno skupnostjo, v občini pa napovedujejo tekmovanje drugim krajevnim skupnostim, katera bodo dala več udarniških rok za zgraditev nove šole v Zibiki. • Tekmovanje gasilskih veteranov To nedeljo bo v Velenju pred gasilskim domom tekmovanje veteranov. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Popoldne pa bodo gasilci pripravili vrtno veselico s srečelovom. Podpisana listina o pobratenju Ob prazniku vstaje slovenskega naroda se je mudila v Šaleški dolini delegacija Zveze rezervnih vojaških starešin občine Split. V delegaciji, ki jo je vodil Dušan Veselinovič, so bili predstavniki občinskega odbora ZRVS Split ter osnovnih organizacij Meje Split, Kaštel - Šučurac in Kman Split. Prvi dan bivanja v Velenju so gostje položili venec k spomeniku na Titovem trgu v Velenju, sprejela pa sta jih tudi predsednik skupščine občine Nestl Žgank in predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Kljun. Pozneje so obiskali Muzej ter nekatere druge zanimivosti Šaleške doline. V nedeljo, 21. julija, so bili gostje iz Splita na obisku v Logarski dolini in na Golteh, zvečer pa so se v vili Široko v Šoštanju udeležili slavnostne razširjene seje občinskega odbora ZPVS Velenje. Ude,w.ence seje je uvodoma pozdravil predsednik občinskega odbora ZRVS Velenje, Milan Štimac, zatem pa je v imenu občinske skupščine in družbeno političnih organizacij spregovoril predsednik občinskega izvršnega sveta dipl. inž. Franjo Kljun. Poudaril je, da predstavlja podpis listine o pobratenju samo potrditev vseh naših dosedanjih prizadevanj, je pa nov dokaz želja naših narodov in narodnosti po bratskem sožitju in osnova za začetek tesnejšega sodelovanja med Splitom in Velenjem. Predsednik Skupščine občine Velenje, Nestl Žgank, je zatem podelil 17 rezervnim vojaškim starešinam visoka vojaška odlikovanja. V imenu nagrajencev se je zahvalil Franc Vrtačnik in poudaril, da pomenijo ta priznanja novo obvezo in dolžnost za vse, da storijo še več za strokovno izobraževanje in idejno politično usposabljanje ne samo rezervnih vojaških starešin, pač pa vseh občanov naše občine. Ciril Grebenšek, član občinskega izvršnega sveta in član sveta za ljudsko obrambo je spregovoril o pomenu in nalogah organizacije rezervnih vojaških starešia V imenu občinskega odbora -ZRVS Split, osnovne organizacije ZRVS Meje Split, občinskega odbora ZRVS Velenje in osnovne organi- zacije ZRVS Center Velenje so zatem Dušan Veselinovič, Dušan Ra-jak, Milan Štimar in Bogomir Zager podpisali listino- o pobratenju, katere osnovni cilj je, da se okrepi sodelovanje na vseh področjih, posebej pa še pri utrjevanju bratstva in enotnosti med vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Pred podpisom listine je Dušan Veselinovič čestital rezervnim vojaškim starešinam iz Velenja ter predstavnikom javnega življenja iz Šaleške doline za praznik vstaje slovenskega ljudstva in zaželel v prihodnje še večje uspehe, kot so jih bili dosegli v Velenju v dosedanjem razvoju. Delegacija je pred osrednji spomenik žrtvam fašizma položila venec Za a vaš dopust - p pri morju, - alali v planinskem ssvetu, za o izlete in s sprehode, za p piknik in x vikend ■■■■■■■■■ je pri VELEBLAGOVNICI Ninama V VELENJU naprodaj lepa izbira blaga za vso družino. PREDSEDNIK TITO V ZAGREBU: Predsednik Tito je preživel nekaj dni v Zagrebu. Tam se je pogovaijal z družbenopolitičnimi delavci mesta. Obiskal pa je novo zgradbo glasbe, delovno akcijo „Sava" 74 in v rodnem Kumrovcu gradbišče spominskega doma borcev in mladine. Predsednik Tito je sprejel tudi skupino kulturnih delavcev Hrvatske in se z njimi zadržal v daljšem razgovoru.- Na sliki: Predsednik Tito je s soprogo obiskal naselje „Sedem sekretarjev SKOJ", v katerem živi 1100 brigadirjev druge izmene zvezne mladinske delovne akcije „SAVA 74" iz 14 jugoslovanskih mest. ODLOŽENA ŽETEV BREZ POSLEDIC: Dolgo deževno obdobje v času, ko bi se naj začela žetvena dela, je preložil začetek žetve. Vendar je lepo vreme v teh dneh omogočilo začetek žetve. Prvi rezultati govorijo o rekordni letini, saj so se doprinosi na družbenih sektorjih gibali okoli 57 stotov na hektar. Na poljih Slavonije in Baranje ni bil pridelek nikjer manjši od 50 stotov na ha. Kmetovalci so v skrbeh zaradi najavljene spremembe vremena, ker bi prekinitev žetve imela negativne posledice, zmanjšala bi se tudi možnost za rekordne doprinose, na kar kažejo prve raziskave. Na sliki: Žetev je še vedno v polnem teku na vseh poljih po domovini. NEOBIČAJEN ROBOT: Ta nenavaden robot z ekranom ni samo igračka lepega dekleta. Robot je namenjen predvsem za prikazovanje mogočih prometnih nesreč. Tako naj bi neka ameriška transportna družba omogočila svojim voznikom, da predvidijo vse možnosti za preprečevanje težkih nesreč. Na sliki: robot med odmorom. ZADNJE DNI PO SVETU... • KONEC SOVRAŽNOSTI NA CIPRU V ponedeljek ob 20.30 so boji na Cipru prenehali. Premirje je začelo uradno veljati ob 15. uri. Drama otoka se je začela z vojaškim udarom pred več dnevi, v soboto zgodaj zjutraj pa so se izkrcale na otoku večje skupine turških vojakov. Zasedle so 20 kilometrov širok koridor, ki gre vzdolž ceste od Kirenie na severu otoka do Nikozie v centralnem delu Cipra. Generalni sekretar ZN dr. VValdheim je malce pred tem, ko so mu visoki funkcionarji svetovne organizacije sporočili, da je na Cipru mirno in da so sovražnosti ustavljene, sporočil, da bo zahteval povečanje števila sil ZN na Cipru, kajti sedanjih 2300 vojakov je premalo za kontroliranje sporazuma o prekinitvi ognja. Nove seje varnostnega sveta niso napovedali, če pa sporazuma o prekinitvi pgnja ne boda spoštovali, potem bo predsednik varnostnega sveta zanesljivo sklical novo sejo. Nadškof Makarios je po razgovoru z ameriškim zunanjim ministrom Kissinger-jem izjavil, da je optimist glede vzpostavitve ustavne ureditve na Cipru. Kissinger je dejal, da je možen povra-tek Makariosa na oblast. Makarios in Kissinger sta se pogovarjala skoraj poldrugo uro, med drugim sta tudi preučila pogajanja o Cipru, ki se bodo začela v Ženevi. Uradni predstavniki ZN v Ženevi so izjavili, da bodo mirovna pogajanja med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo strogo zasebna brez udeležbe drugih narodov, oziroma predstavnikov svetovne organizacije. Britanski zunanji minister James Callaghan - on je pripravil trojno konferenco v Ženevi — je izjavil, da je Turčija pristala, naj se pogajanja začno v sredo ob 14. uri po srednjeevropskem času. Upa, da se bo z novim terminom strinjala tudi grška vlada. Na pogajanja je pristala, vendar želi, da bi se začela šele v petek. • FRANCO NI VEČ ŠEF DRŽAVE General Franco, ki leži v madridski bolnišnici, je sklenil oblast še fa države prenesti na bourbonskega princa Juana Carlosa. Kot je rečeno v zdravniškem biltenu, ge Francu na slabše. Zato je že podpisal dekret o prenosu oblasti na princa Juana Carlosa. Pričakujejo, da bo vsak trenutek tudi uradno objavljen. Pooblaščeni krogi pravijo, da bo Juan Carlos na podlagi tega dekreta opravljal dolžnost šefa države samo, dokler bo Franco bolan. Franco je že prej imenoval Juana Carlosa za „na-slednika španske krone". Vendar bo Juan Carlos zasedel prestol samo, če se bo Franco dokončno umaknil s položaja šefa države, če bo umrl ah postal nesposoben za oprayljanje tega dela. Generala Franca so prepeljali v bolnišnico pred desetimi dnevi zaradi bolezni ožilja. • ODKRILI ENEGA NAJHUJŠIH VOJNIH ZLOČINCEV Ameriški list New York Daily News je objavil članek, ki je vzbudil veliko pozornost. Reporterji tega časopisa so pred nedavnim izvedli anketo o velikih evropskih vojnih zločincih II. svetovne vojne, ki so po zlomu fašistične Nemčije zbežali v Ameriko. Po pregledu le-te so odkrili, da t Kaliforniji že 20 let živi ustaški zločinec Andrij Artukovič, in sicer pod iztrn Šjenim imenom Alojz Anič. Zdaj je star 71 let in je U notranji minister v vladi Ante Paveliča. List opisuje Andrija Artukoviča kot »hrvatskega Himmlerja", zločinca, ki je organiziral vrsto taborišč na Hrvatskem po zgledu nacističnih uniče valnih taborišč. Ameriški reporterji štejejo Artukoviča za najhujšega zločinca, ki zdaj živi v ZDA, saj je kriv za smrt 800.000 Srbov, Židov in Romov. NAGRADE -Predsednik zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf je izročil nagrade vstaje slovenskega naroda za leto 1974. Nagrade so nrejeli: Pionirski hst za razvijanje revolucionarnih tradicij med mladimi, Radosav Isakovič za knjigo ..Kosovelova brigada", Božo Vranešič za scenarij in Janez Drozg za režijo televizijske drame „Prc ces", Karel Zelenko za ciklus grafik na temo NOV in Črtomir Šinkovec za pesniško zbirko „Brazgotine". PRAZNOVANJE - Za dan vstaje slovenskega ljudstva so bila v vsej Sloveniji številna zborovanja, proslave in druge prireditve. Na zborovanju v Lovrencu na Pohorju je govoril Sergej Kraigher, v Artičah pri Brežicah Franc Šetinc, v Črnem vrhu nad Cerknim pa Jan,ez Barborič. MOTORJI - Strokovnjaki zavoda Crvena zastava, tovarne „21. maj" iz Beograda ter Inštituta „Boris Kidrič" so devet mesecev delali na zmanjšanju strupenih plinov, ki jih izpušča-jo zastavim avtomobili. Pri tem so opravili izboljšave pri konstrukciji motorjev, iz- pušnih sistemov in izgorevanju goriva. Vsa ta vozila so atestirali pri mednarodnem inštitutu v Pragi ter izpolnjujejo zahteve pravilnika OZN. POKOJNINE - Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je sprejelo predlog, naj bi zaradi nenehnega naraščanja življenjskih stroškov uskladili višino pokojnin že sredi leta — kar sicer ni bilo predvideno ob podpisu družbenega dogovora. Predlagano je, naj bi uživalcem starostnih pokojnin zvišali njihove mesečne prejemke skladno z izračunanim porastom življenjskih stroškov, kar bi bilo sedaj v poprečju približno 8 odstotkov. Pokojnine naj bi uskladili že od 1. avgusta dalje. . TURISTI - Že nekaj dni je Djevdjelija gostitelj več tisoč živčnih turistov. Niti ene proste postelje ni več najti v hotelih in motelih ob cestah proti grški meji. Avtomobile vseh evropskih registracij je videti na poti proti grški meji. Tuji turisti poskušajo počitnice, ki so jih nameravali preživeti ob Egejskem moiju, izkoristiti na naši strani meje. Na pošti v Djevdjeliji je treba dolge .IN DOMOVINI ure čakati na telefonsko zvezo. Turisti sporočajo domačim v Angliji, ZR Nemčiji, Franciji in Švici, da so živi in zdravi in so pravkar prišli iz Grčije, ali pa sploh ne nameravajo v Grčijo. PODRAŽITVE - S sklepom ZIS, za katerega so dale podporo vse republike, pokrajini in družbeno politične organizacije, so se zaradi povečanih stroškov v proizvodnji pšenice, sladkorne pese in sončnic zvišale cene moke, sladkorja, namiznega olja in kruha, v sorazmerju pa tudi vseh tistih proizvodov, ki jih izdelujejo iz omenjenih podraženih pridelkov. Podražile so se tudi cigarete in kava. SOLIDARNOST - „Dan jugoslovanske solidarnosti" - 26. julij, so razglasili v spomin na katastrofalni po-tres^ ki je na ta dan pred 11 leti povzročil velikansko razdejanje v Skopju. 26. julij bomo proslavili s številnimi akcijami po vsej državi za preprečevanje morebitnih škod ob elementarnih nesre- čah. Družbeni dogovor re-publik in pokrajin o ustanovitvi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic elementarnih nesreč zagotavlja, da bomo na najširši samoupravni in solidarnostni osnovi vsako leto zbrali približno 600 milijonov dinarjev. OBISK - Minuli teden se je mudil v Zagrebu predsednik republike Josip Broz Tito in se ob tej priložnosti med drugim pogovarjal tudi s tamkajšnjim političnim aktivom. Konec tedna pa je predsednik Tito odpotoval na Brione. Do konca avgusti bo ostal na oddihu. SODELOVANJE - Predse* nik Centralnoafriške republike Jean Bedel Bocasso in generalni direktor ljubljanske Emon Franc Nebec sta podpisala po godbo o ustanovitvi podjetja 2 proizvodnjo in predelavo kaVt Ta pogodba med drugim predli deva obnavljanje in razširiti plantaž kave na površini 10( hektarjev, v enem izmed najbo pomembnih področij za nomski razvoj CentralnoafriSi republike. Tako je postil ljubljanska Emona prvo jugosk vansko podjetje, ki vstopi kmetijsko kooperacijo s to afii ško državo. AKTUALNO Odstop predsednika sveta neke krajevne skupnosti „zaradi preobremenjenosti v službi in pri gradnji svoje hiše ter da svoje funkcije ni mogel uspešno opravljati, ker pri občinskih organih ni bilo razumevanja in soglasnosti" niti ne bi bil tako pomemben, če zadeva ne bi bila posledica nekega vzroka. Ta VZROK pa je že dalj časa prisoten. Tako med razmerami, ki vladajo v tem kraju, kot tudi v sklepih, ki jih je svet te krajevne skupnosti sprejel in poslal merodajnim v občini. Gre za sklepe, ki so Nesoglasje na rovaš koga NEKDO hoče oprati samega sebe in vreči svojo KRIVDO z ramen, krivdo, ki je med občani tega kraja prisotna že dalj časa. V tem pa je tudi bistvo nesoglasij, ki jih svet krajevne skupnosti in njen nekdanji predsednik opravičujejo kot nesoglasja med njimi in občinskimi organi. Te ga, da vladajo med njimi resnična nesoglasja, pa krajani prizadete krajevne skupnosti ne vedo. Zgolj zavoljo tega, ker jih kra- jevni funkcionarji o tem nikoli niso obvestili. Morda gre samo za samovoljo od ljudstva izvoljenih funkcionarjev v tej krajevni skupnosti? Ah pa za njihovo trmoglavost? Mogoče za grupaštvo, birokratsko-tehnokratski način reše vanja? Grupaštvo in prisvajanje pozicij pa je v naše m samoupravnem sistemu nedopustno. Te mu slednjemu se bi morali komunisti v tej krajevni skupnosti odločno zopersta-viti. Ah so se? ... In ne nazadnje. Katera skupina ljudi lahko sprejme 6 sklepov, če se z občani krajevne skupnosti, ki jo zastopa, že ni sestala najmanj dve leti? Tudi o svojih težavah in delu jih ta skupina ni najmanj toliko časa seznanila. Zdaj pa so vodstveni ljudje v krajevni skupnosti vrgli „ovco" na žrtveniški oltar. V imenu občanov ali v lastnem? Koga želijo žrtvovati in koga obsoditi ali opravičiti? V občini hočejo izvesti DEMOKRATIČNO SPREJETE razvoini; in delovne načrte. Torei gre za dosledno izvajanje skupaj sprejetih na-Ior, ki so jih zapisali v srednjeročni razvojni program. Tega pa so sprejeli v skupščinskih klopeh, v socialistični zvezi in drugih družbeno-političnih organizacijah. Sprejeli so ga po predhodni javni razpravi! Potemtakem se hoče skupina ljudi zoperstaviti SKUPAJ SPREJETI razvojni občinski politiki. Posamezniki iz te krajevne skupnosti niso na mero-dajnem razgovoru prodrli s svojimi ozkimi, teritorialnimi in grupaškimi zamislimi, zato so pač ubrali drugačno pot. * V občini pa želijo v krajevnih skupnostih SOLIDARNO reševati težave, ki so njihove - skupne. Reševati jih nočejo sektaško in grupaško. Ne na tradicijah iz preteklosti Pa tudi ne na škodo sosedu. Zavedajo se, da živijo vsi v isti občinski skupnosti, v isti pokrajini in deželi. Zato so se letos odločili za solidarno sodelovanje in pomoč vsem krajevnim skupnostim. To leto dobijo eni več, drugo in naslednja pa taisti manj. Vse na podlagi planov, za katere so se v občinski skupnosti dogovorili. Sprejete dogovore pa nekateri nočejo spoštovati vztrajajo na svojih zahtevah in tako želijo ustvarjati NESOGLASJE med občin skim središčem in njimi To nesoglasje prok tnirajo in spravljajo med njihove krajane. N*| soglasja pa so v tej občini že zdavnaj odpr; li! Nastali položaj je potrebno rešiti. Kraje* družbenopolitične organizacije so na ned nem sestanku v bistvu obsodile nekd predsednika krajevne skupnosti, ker po njei v em odstopu ni priše 1 na ta sestanek'Rrol ma pa niso premaknile naprej, po upravni in demokratični poti. Najboljše i za rešitev nastalega položajain seveda tudi c pravo nesoglasja pri delitvi sredstev iz ko nalnega sklada, je v zboru krajevnih skupna občinske skupščine. Ta m se morajo delq znova dogovoriti ali bodo krenili naprej pol začrtani poti ali pa bodo v krajevnih skupnftl stih oziroma občinski skupnosti odstopali od| stališč, ki so jih zapisali v mnoge razvojne prepričanju, da bosta s hrepenita drug po drugem- je opirala in popravila v spretno izogibljeta vsemu,! odnosih, leti prinaša v zakonu d rflno: Izpovedati se je tre-časje, monotonost in je č mo ssvojemu zdravniku' vzrok razdorov in ločitev, nu zalkonskemu partnerju Napačno: Seksualna hla tedajj, če je ta dovolj krvnost in indiferentnos da izipoved ne bo rodila dedna. še krize in za zakon usod- Pravilno: Nihče se takše sledic;. hotel paka Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer vam*vsok dan nudimo sve-že postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici igra glasba za ples in prijetno razvedrilo. Partija MINI GOLFA za vas, vašo družino In prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja, nato pa si oglejte nov BARSKI SP0W RED. Ne bo vam žal! Gtorile« v Ikrilu ZA LEP POLETNI VEČER Modna kreatorka Staša Gorenšck Poletne počitnice in čas dopustov je tu. Nekateri se že vračate z morja, drugi se šele odpravljate. In za slednje bo še vedno pravi čas, da si ogledamo obleko, ki na vsak način sodi v počitniški kovček. To je nekoliko sve-čanejša, elegantna poletna obleka, ki jo bomo oblekle ob večerih, bodisi za ples ali sprehod ob obali. Obleka naj bo dolga, krojena po telesu in naj ima enega tistih priljubljenih dekoltejev, ki bo le še poudarjal vašo lepo zagorelo polt. Ma terial za takšno obleko naj bo raje malo težji. Odločite se za vzorec in barvo, ki vam bosta najbolj pristajala; če ste veliki, lahko izberete večji cvetlični motiv, sicer pa so zelo moderna in jjubka drobno dezenirana blaga. Če se boste odločili za katerega od obeh modelov na sliki, boste s svojo poletno večerno obleko gotovo zadovoljni »rile V so bile dosedaj fanintje, od sedaj na-! pa boodo to tudi ženske, v v krilu" bodo us-komnkurirale moškim, boddo celo neke pred-ker v ugrabitelji in aten-sploloh ne bodo opazi-i ima n njihova žrtev teles-i stražaiarja. ijskska šola za telesne 1 ki jo vodi Josef iar-QQuansi, obstoja že flet,- t toda šele letos so 11 tutudi nekaj deklet, izmeoed deklet pravi: star&rS so prepričani, ic tc telesnega stražarja ienskske, toda ta poklic izbrairala zato, ker je za-vz vznemirljiv. V šoli sa samoobrambe, mest rstreljanja, borbo z 10 znati več tu-iv, >v, napraviti mora-in pilotski izpit, celoilo skakanje s pada- vsrnmm 0 # John Kennedy je bil zadnji v vrsti žrtev... Ali je atentat na predsednika mogo£e zanesljivo prepreCiti? Lovci ponarejevalcev in atentatorjev Vsi morajo „ves čas obdržati najvišji duševni in fizični standard", kar v bistvu pomeni, da morajo vsakih nekaj mesecev na posebne zdravniške preglede in teste. Noben človek na svt.u se ne rodi kot tajni agent, zato je razumljivo, da morajo vsi začetniki skozi vrsto napornih in zahtevnih tečajev. Med urjenjem se dodobra seznanijo s tehniko varovanja in zavarovanja ljudi in objektov, kazenskim pravom, preiskovalnim postopkom, uporabo znanstvenih kriminalističnih pripomočkov, analizo dokumentov in pisave, prvo pomočjo, uporabo strelnega in hladnega orožja, tehniko aretacij in kajpak tudi takih „ne-pomembnih" malenkosti kot sta, denimo, judo in karate. Razen tega mora biti sleherni med njimi seznanjem s sodnim postopkom, dokaznim postopkom in ducatom različnih drugih predmetov. - Teoretični del pouka dopolnjuje praksa. Vsi začetniki imajo v prvih mesecih nenehno ob sebi starejše kolege, ki jih med delom učijo in opozarjajo na napake. Toda pouk ni nekaj, kar bi bila rezervirano samo za začetnike: od časa do časa morajo na posebne dopolnilne tečaje tudi stari mački, da se seznanijo z novim, kar prinese razvoj znanosti in kriminalistične tehnike. NAPREDOVANJE Začetniki ne začnejo Vsi na isti ravni Nekdo, ki ni še nikoli delal v tajni službi, lahko začne na treh različnih stopnjah, odvisno pač od prejšnjih izkušenj in izobrazbe. Začetna plača je 7000 dolarjev letno, oziroma polletno, saj začetnik v šestih mesecih napreduje v naslednji razred. Tajni agenti (uraden naziv Special Agent, United States Secret Service) imajo nekatere ugodnosti. Predvsem se lahko upokoji že pri petdesetih letih z dvajsetimi službenimi leti, kar vsekakor ni majhna ugodnost. Razen tega imajo pravico do cenejše zdravniške oskrbe in lahko kupijo življenjsko in nezgodno zavarovanje ob ugodnejših pogojih kot sicer veljajo pri normalnih zavarovalnicah v Združenih državah Amerike. Člani njihove družine imajo možnost uživati zvezno zdravstveno zavarovanje ob znižanih premijah in pristojbinah. V primeru smrti ali težje invalidnosti imajo najožji svojci pravico do posebne brezplačne zdravniške pomoči, ravno tako pa prejemajo tudi denarno pomoč. Prvo leto imajo agenti sicer samo trinajst dni dopusta, toda ta doba se tekom let poviša na šestindvajset dni Štejejo tudi leta službovanja v zveznih uradih ali vojski in policiji - če je agent prišel v tajno službo iz ene izmed omenjenih zveznih institucij. Bolniški dopust je neomejen. NALOGE IN DOLŽNOSTI Dejavnost agentov tajne službe Združenih držav Amerike je kajpak zaradi narave dela samega, ki ga morajo opraviti, zavita v neko mistično skrivnost. Po vsem, kar smo lahko o njih prebrali v različnih knjigah in filmih, vemo o delu, ki ga opravljajo, pravzaprav bore malo. Kaj pravzaprav delajo možje te, vsaj po imenu zelo znane, institucije? Kaj je njihova naloga, s čim se morajo po službeni dolžnosti ukvarjati? Ali to, kar počnejo, sodi že ves čas v njihov delokrog ali ne in kaj so počeli nekoč, kaj pa danes? Najpomembnejša naloga uslužbencev ameriške Tajne službe je vsekakor varovanje predsednika Združenih držav Amerike. Toda nikar ne mislite, da je bilo to tako od vekomaj! Tajna služba je bila, kot sino že omenili, ustanovljena sicer že leta 1865, toda s čisto drugačnimi cilji in sprva ni imela z varovanjem predsednika nikakršne zveze. Sele leta 1901, ko so izvedli atentat na tedanjega antenskega predsednika McKinleya (mimogrede: to je bil tretji atentat na predsednika Združenih držav Amerike v 37 letih!) so se v Washingtonu zganili in začeli ukrepati. 7 Toda o tem bomo povedali kaj več v nadaljevanju tega zapisa, sedaj pa še nekaj o dolžnostih agentov tajne službe. Razen varovanja predsednika, mora po zakonu tajna služba skrbeti še za življenja članov njegove ožje družine izvoljenega predsednika, ki pa še ni začel opravljati dot žnosti (v ZDA imajo vsako četrto leto - če se menja predsednik - nenavadno situacijo, ko sta v državi pravzaprav . dva človeka, ki se ponašata z najvišjim nazivom: eden je stari predsednik, ki še ni predal posle nasledniku, drugi pa mož, imenovan president-elect, ki je sicer že zmagal na predsedniških volitvah, pa še ni prisegel na svečani inavgu-raciji); podpredsednika; njegova se nezapriseženega naslednika (ki se analogno imenuje vice president-elect); bivše predsednike in njihove žene, vdove pokojnih predsednikov do njihove smrti ali ponovne poroke; mladoletne otroke bivših predsednikov do dopolnjenega šestnajstega leta; najvažnejše kandidate za mesto predsednika in podpredsednika; predsednike držav ali vlad, ki prihajajo na obisk v ZDA; po ukazu predsednika tudi nekatere druge ugledne osebnosti, ki prihajajo na obisk v državo; uradne predstavnike ZDA, ki opravljajo nekatere posebne dolžnosti v tujini To so dolžnosti, ki so povezane z varovanjem osebnosti, domačih in tujih. Tod poleg tega mora Tajna služba delovati še na nekaterih področjih. Predvsem je njena naloga boj zoper ponarejevalce poštnih znamk, denarja, čekov in bančnih ter državnih vrednostnih papirjev - kar je pravzaprav nekoč predstavljalo edini in pravi smoter dejavnosti. Ob tem opravljajo še nekatere naloge v zvezi s prevozom in transakcijami zlata in srebra in skrbijo za nekatere druge manj pomembne dolžnosti ■■■ mmmmmmmmm „Aua!' „So dnevi, ko bi bil rad postrv ali snlec, gospodična!" Križanka VODORAVNO: 1. pomenek, 8. znameniti italijanski pesnik, Pietro, 9. stari oče, 10. Anton Dermota, 11. grška muza ljubezenskega pesništva, 13. župan na naših tleh pod Francozi, 15. Laponec, 16. doba, vek, 17. najvišje karte, 18. ameriška denarna enota, 20. Ivan Tavčar, 21. kemična spojina vodika s kisikom, H20, 24. prebivalec livade, 26. glinasta piščal, jajčaste ali ovalne oblike. NAVPIČNO: 1. grški bog pastirjev, v češčini gospod, 2. makedon- -sko kolo, 3. visok častniški čin, 4. žlebič v deski, utor, 5. rimsko število šest, 6. starogrški kipar, 7. skupina gorovij v jugovzhodni Bolgariji, 12. skupno ime za stara predindo-evropska plemena, 13. priprava za medenje, 14. kdor je nagnjen k ero- tiki, 19. Ober, 22. del tedna, 23. pisana tropska papiga, 25. avtomobilska oznaka za Valjevo. 1 2 3 4 5 6 7 a 9 O • 10 13 n 12 14 •• 15. IS • • 17 18 19 20 S 21 22 23 24 25 26 ZLATA POROKA TEREZIJE IN ANTONA MIKLAVŽINA NIKOLI SE NISVA KREGALA Terezija in Anton Miklavžina iz Škal sta v soboto, 20. julija v skupščinski dvorani velenjske občine ponovno potrdila zvestobo ob zlatem jubileju njunega skupnega življenja v krogu svojih otrok, vnukov in drugih sorodnikov in muzikan-tov, ki so veselo vlekli mehe. Ob njih je slavljenka še kar precej živahno zaplesala. Terezijo in Antona ali Kovačevo mamo in ata sem obiskala že dan poprej na njunem domu. Pred hišo sta že stala dva manjša mlaja, ki ju je postavil njun sin skupaj z vnukoma, da bi bilo praznovanje zlate poroke čim bolj slovesno. Mama Te režija, ki jo noge še dobro nesejo, je vsa nasmejana prišla iz svoje sobe, oče Anton pa si mora pri hoji sedaj pomagati s palico. Petintrideset let, devet mesecev in sedem dni rudarjenja v jami je pustilo na njegovih nogah kar precejšnje posledice. Slavljenca sem najprej vprašal, kje sta se spoznala. „Kar tukaj, kjer zdaj živiva," je začela pripovedovati Terezija, ki se je 26. septembra leta 1893 rodila v Plešivcu in je tri leta starejša od moža, kije prav tako Pleši včan. „Na svet sem prišel zadnji dan v letu 1896," je posegel vmes Anton. „Tu sem bila za rejenko," je spet nadaljevala Terezija. Doma nas je bilo veliko in jaz sem bila bolj iberžna, pa so" me dali v rejo. Ja, ja dobro se spominjam, da sem bila stara dve leti in pol, in češnje so bile zrele, ko so me mati pripeljali dol k stricu, ki je bil brez otrok." „Spormn pa ima dober," je pripomnil Anton, ko je opazil moje čudenje, da ženin spomin sega tako daleč nazaj. „Tudi jaz sem živel tukaj. Bil sem za purša, ko sem jo prevzel od mojega brata, ki je umrl za jetiko. Tri leta je bila vdova, potem pa sva se vzela 22. oktobra 1924." V zakonu se je jima rodilo pet otrok. T)v e sestr in trije sinovi. Eden pa je iz prvega zakona. Življenje Antona in Terezije ni bilo lahko. Veliko sta morala delati. Vendar se zaradi trdega dela med našim pogovorom nista preveč pritoževala. „Življenje ni bilo prehudo," je pridala Terezija. „Pridna sva morala biti pa je šlo; čeprav je bilo tedaj za denar bolj težko kot da- nes. Če se samo spomnim, kako malo so zaslužili!? Hvala bogu," je prekrižala roke v krilu, „nikoli se ni bilo treba kregati" in ljubeznivo je pogledala moža; kot že nekajkrat med pomenkom. ne bi mogla verjeti, da obhajamo zlato poroko. Zdi se mi, da sva se vzela šele pred nekaj leti. Mož Anton pa je vendarle povedal, kdaj je bilo pri njih najhuje. „Med zadnjo vojno, ko smo bili mesec dni okrog in okrog zastraženi." Podobno kot za svpje otroke sta Kovačeva mama in ata skrbela tudi za partizane. Velikokrat sta jim nudila zatočišče in njihova domačija je bila ena izmed prvih partizanskih hiš v Skalah. „Nemci so menda zvedeli, da partizani prihajajo k nam. Sreča, da jih takrat ni bilo. Prav gotovo bi nas vse izgnali..." * Tako sta počasi razkrivala svojo življensko zgodbo zla-toporočenca Terezija in Anton. Oče Anton pa bi bil prav gotovo zamolčal svojo drugo ljubezen, če se ne bi bil oglasil sin: „Ate povejte, da ste bih tudi vnet lovec. „0, to pa to. Lovec sem bil od osemnajstega leta do ■ . - ^ ■ 'r^Su cL m ■t^CS*^ m hM j i -2 r i iKA tmbt IKMML ' JMI Zlatoporo čenča Terezija in Anton Miklavžina „Se danes se imava rada kot takrat, ko sva skupaj prišla," je na njene besede odgovoril Anton. „No, včasih že pride do kakšne besede, ki te mimogrede razjezi. Ne rečem, da ne. Toda ko gresta okrog vogala in se srečata, se morata drug drugemu nasmehniti." „Luštno je bilo. Pa tudi naprej bo še. Če bo le zdravje. Zelo hitro je minilo. Niti sama ne vem kdaj. Če ne bi bili otroci že taKo veliki in pa enajst vnukov, sploh predlani. Lov je bilo moje taveče veselje". In za konec je Kovačev ata povedal še eno lovsko; kako so enega izmed lOvcev potegnili, daje šel dve uri daleč na Pusti vrh za pet Štefanov vina po kragulja; češ da ga je eden izmed lovcev pozabil po končanem lovu. Kragulj je res visel obešen na drevesu vendar že precej dolgo, saj je že pošteno smrdel... Draga Terezija in Anton, tudi mi vam želimo: Še na mnoga leta! g VOVK IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČSNE SLOVENJ GRADEC ZAČELE SO SE PRIPRAVE NA MEDNARODNE KULTURNE PRIREDITVE * OB 30-LETNICI ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV V SLOVENJ GRADCU: Likovna razstava, simpoziji, filmi Leta 1966 je bilo središče Mislinjske doline prizorišče prve velike mednarodne kulturne manifestacije. Pod pokroviteljstvom takratnega generalnega sekretarja OZN, U Tanta, so pripravili v prostorih Umetnostnega pavilijona v Slovenj Gradcu razstavo likovnih del „Mir, humanost in prijateljstvo med narodi". IZVIRNA OBLIKA POČASTITVE 30-LETNICE OZN Izjemna odmevnost in velik uspeh te prve svetovne razstave likovnih stvaritev v središču Mislinjske doline je spodbudila prizadevne • Slovenjgrajčane, da so začeli že lani razmišljati o tem, kako bi v letu 1975 na kar najbolj izviren način proslavili 30 letnico ustanovitve svetovne organizacije. Lani, ko se je mudil v Jugoslaviji sedanji generalni sekretar OZN, dr. Kurt VValdheim, so ga predstavniki Slovenj Gradca seznanili s predlogi, kako želijo v Mislinjski dolini proslaviti tri desetletja obstoja OZN. S predloženim okvirnim programom slavja je dr. Kurt Waldheim soglašal in izrazil tudi pripravljenost, da prevzame pokroviteljstvo nad prireditvami. V ORGANIZACIJSKEM ODBORU TUDI PREDSTAVNIKI TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, PREDSEDUJE PA MU PRIM. DR. DRAGO PLEŠIVČNIK Priprave na mednarodne kulturne prireditve ob 30-letnici OZN v Slovenj Gradcu so že stekle. Pred dnevi se je s^šel na prvi seji posebni 90-članski organizacijski odbor, ki ga je imenovala Skupščina občine Slovenj Gradec in v katerem je tudi veliko predstavnikov temeljnih organizacij združenega dela. Na prvi seji odbora, ki mu predseduje prim. dr. Drago Plešivčnik, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, so imenovali predsedstvo organizacijskega odbora in sekretariat ter programsko, finančno in propagandno komisijo, nadalje posebno komisijo za dograditev prostorov Umetnostne galerije, pa komisijo za ureditev Glavnega trga, vasi in naselij, komisijo za pravna vprašanja in komisijo za nadzor. IZOBLIKOVAN OKVIRNI PROGRAM PRIREDITEV Na prvi seji organizacijskega oiibora so sprejeli okvirni program mednarodnih kulturnjh prireditev ob 30-letnici OZN v Slovenj Gradcu. Za razliko od prve velike prireditve v središču Mislinjske doline v počastitev jubileja svetovne organizacije bo v letu 1975 v Slovenj Gradcu ob 30-letnici OZN še vrsta drugih prireditev pod skupnim naslovom oziroma geslom „Medna-rodne kulturne prireditve ob 30-letnici OZN". V programu je srečanje pisateljev, tudi Nobelovih nagrajencev, pa simpozija na tematiko o Prežihovem Vorancu in o kulturi v novem industrijskem središču, vrteli pa bodo tudi filme na tematiko miru, ki so bili posneti v zadnjih treh desetletjih itd. Področje mednarodnih kulturnih prireditev pa bo v prihodnjem letu razširjeno tako, da bo zajelo trikot Slovenj Gradec - Ravne na Koroškem -Velenje. POTREBNA JE DOKONČNA UREDITEV PROSTOROV UMETNOSTNEGA PAVILJONA Pred slavjem ob JO-letnici Organizacije združenih narodov v Slovenj Gradcu, ki bo potekalo v znamenju solidarnosti v svetu, pa bodo morali v Slovenj Gradcu urediti prostore tamkajšnjega Umetnostnega paviljona. Kot smo že zapisali je organizacijski odbor mednarodnih kulturnih prireditev imenoval posebno komisijo, v kratkem pa bo pripravljen idejni projekt za ureditev kulturnega centra v Slovenj Gradcu. Pri tem bodo zasledo- ■ ■ vali osnovno izhodišče, da je treba čimprej urediti obstoječe prostore Umetnostnega paviljona, da bodo lahko v vsej celovitosti služili svojemu namenu. Pri odločanju o obsegu del, s katerimi naj bi začeli predvidoma že avgusta, pa bo treba upoštevati načelo solidarnosti in enakopravnosti, to je, da bodo lahko na veliki mednarodni likovni razstavi enakopravno zastopane vse države, članice OZN. » AMATERJI IZ STAREGA TRGA PRI SLOVENJ GRADCU SO SE SPET IZKAZALI:_ »Za pravdo in srce« Kulturno prosvetna dejavnost ima v Starem trgu pri Slovenj Gradcu že precejšnjo tradicijo. Letos so pripravili že osmič poletne kulturne prireditve, s katerimi vsako leto sklenejo dokaj uspešno društveno sezono, istočasno pa poskrbijo tudi za popestritev kulturno prosvetnega življenja v Mislinjski dolini med poletjem. Prejšnja leta so v Starem trgu na prostem, v letnem gledališču, uprizorili Desetega brata, Celjske grofe, Našo kri, Miklovo Zalo, Pod svobodnim soncem, dramatizacijo Vernejevega romana Carski sel in nazadnje Finžgarje-vo ljudsko igro „Divji lovec". Letos pa so se odločili za dramo Antona Medveda „Za pravdo in srce", ki so jo naštudirali ob 500-letnici kmečkih uporov. Premiera je bila zadnjo soboto, 20. julija, z njo pa so počastili tudi praznik vstaje slovenskega ljudstva. Pred nastopom gledali-ščnikov je v Starem trgu nastopila s promenadnim koncertom Delavska godba iz Slovenj Gradca. Sobotna in nedeljska predstava drame Antona. Medveda „Za pravdo in srce" sta privabili v Stari trg številne obiskovalce od blizu in daleč. Delo so pripravili Franc Končan, ki ga je poslala Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, gledališki igralec Ivo Ban, ki že vrsto let pomaga starotrškim gledališčnikom in domačinka Mira Anderličeva. Nastopa pa v drami okrog 40 igralcev. Podobno kot že prejšnja leta, posebej še pri razširjanju in urejanju prireditvenega prostora na prostem, so tudi tokrat pri pripravi poletnih prireditev sodelovali skorajda vsi prebivalci Starega trga pri Slovenj Gradcu. Ob tem kaže poudariti, da sodi prav Kulturno prosvetno društvo Stari trg pri Slovenj Gradcu med najprizadevnejše in najuspešnejše kulturno prosvetne organizacije v Mislinjski dolini. Z Medvedovo dramo „Za pravdo in srce" se bodo predstavili člani gledališke skupine Kulturno prosvetnega društva Stari ' trg pri Slovenj Gradcu v okviru letošnjih poletnih prireditev še dvakrat, in sicer to soboto in nedeljo, 27. in 28. julij, zvečer. • VODJA OBČINSKIH INŠPEKCIJSKIH SLU2B POJASNJUJE Namestnik sekretarja izvršnega komiteja Predsedstva CK Zveze komunistov Slove-. nije, Vlado Janžič, se je mudil pred dnevi na obisku v koroških občinah. Pogovarjal se je f člani ZK v TOZD Elekt: jvenj Gradec, sestal se je s člani sekretariata organizacije ZK v Tovarni poljedelskega orodja in livarni Gorenje - Muta, na Ravnah na Koroškem pa se je pogovarjal s političnim aktivom Železarne in s člani političnega aktiva Mežiške doline. Med obiskom v Slovenj Gradcu, na Muti in na Ravnah na Koroškem je Vlado Janžič obširneje spregovoril o nalogah komunistov po VII. kongresu ZK Slovenije in X. kongresu ZK Jugoslavije ter pri uveljavljanju nove ustave. • Obisk iz Celovca Pred dnevi je delegacija deželnega vodstva Komunistične partije Avstrije za Koroško obiskala na povabilo Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško Dravograd, Muto in Otiški vrh. Predstavniki Medobčinskega sveta ZK za Koroško so goste seznanili z dosedanjim razvojem Mežiške, Dravske in Mislinjske doline in z načrti za prihodnji razvoj, člani delegacije KP Avstrije pa so spregovorili o nalogah KP Avstrije, posebej pa še njenega deželnega vodstva za Koroško. Po pogovorih v Dravogradu so gostje obiskali Tovarno poljedelskega orodja in livarno Gorenje - Muta ter Tovarno ivemih plošč v Oti-škem vrhu pri Dravogradu. • Počitnice v Fiesi V počitniškem domu Skupščine občine Slovenj Gradec v Fiesi bo letos preživelo del počitnic okrog 300 otrok iz Mislinjske doline. Slovenj-grajčani so že pred leti uredili počitniško središče za najmlajše v Fiesi in tako nimajo težav pri organizaciji počitniških letovanj otrok. Koroški aeroklub iz Slovenj Gradca je bogatejši za ja-drilico PILATUS B-4, ki jo je kupil v istoimenski švicarski tovarni. Novo jadralno letalo, ki je standardnega razreda in je bilo prvo te vrste pri nas, je veljalo 170.000 dinarjev, uporabljajo pa ga za akrobatsko in trenažno letenje ter za usposabljanje pilotov. i „SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA NOVO NA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov - gori od S do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik, emajliran bojler kapacitete 1501 - odlični -izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - avtomatsko delovanje - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h fi ■Ot M NAMESTO VRISKOV KOSCEV STROJEV NI Časi, ko so fantje v zgodnjih jutranjih urah z nabrušenimi kosami in s pesmijo na ustih odhajali na travnike, ki jih je še pokrivala rosa, počasi postajajo preteklost. Namesto vriskov koscev je s travnikov slišati brnenje kosilnic. Redke so kmetije, na katerih ni opaziti takšnega ali drugačnega stroja in še bolj redke tiste, ki lahko brez vsakega tehničnega pripomočka uspešno gospodarijo. Široka izbira kmetijskih strojev, od traktorja do molznih naprav, omogoča kmetom, da veliko hitreje in z mnogo manj truda opravijo skoraj vsa opravila. Toda, ali je res tako? Mnogi kmetovalci tarnajo, da Toda tudi teh dobimo premalo. imajo pri nakupu strojev precej težav, ker jih ne morejo dobiti. Pravijo, da jih v vseh trgovinah primanjkuje in da jih to pri njihovem razvoju precej ovira. ^Hoteli smo preveriti težo teh govoric, zato smo obiskali prodajalno kmetijske zadruge v Šmartnem ob Paki. Poslovodja Stanko Satler je o tem, koliko strojev prodajo, povedal: „Povpraše vanje po vseh vrstah strojev je na našem področju zelo veliko. Dobimo pa zelo malo strojev in zato jih tudi bolj malo prodamo. Okoliški kmetje največ kupujejo kosilnice, obračalnike in nakladalnike. da bi lahko prišli na vrsto vsi, ki bi jih radi kupili. Prav tako imamo težave s traktorji in njihovimi priključki. Prodamo le približno štiri na leto, čeprav bi jih lahko po deset in še več. Po mojem mnenju bi se vodnja kmetijskih stroj nas morala povečati, kajti lju so jih primorani kupovati \ ni, kar pa zahteva precej J stroškov." Problem torej je. Verjeti tudi drugod podobno kot Šmartnem. Upamo lahko, j bodo naše tovarne kmalu li zadostile tudi potrebam čega tržišča in da bodo še i •sikje lahko namesto hleva j stavili garažo. J.: Obnovili bodo ivernib obral v v plosc Zaradi večjih potreb ivernih plošč na lesnem tržišču so se pri GLIN nazadnje odločili, da V GORNJEM GRADU Čebelarski praznik Odločitev za čebelarski praznik, ki ga je organiziralo turistično društvo Gornji grad letos že petič, ni bila težka, saj je že v soboto, 20. julija zabaval številne obiskovalce pozno v noč Šaleški instrumentalni kvintet. V nedeljo, 21. julija so si v dopoldanskih urah ogledali ljubitelji rokometa srečanje mladincev iz Mozirja, Rečice, Luč in Gornjega grada. Popoldne je pripravil dr. Jože Riliar zanimivo predavanje „Cebelji proizvod, kot hranilo in zdravilo". Po predavanju so izvedli učenci osnovne šole Gornji grad krajši kulturni program, zvečer pa so se obiskovalci lahko po uspelem tekmovanju plesnih parov še sami zavrteli ob zvokih ansambla „Jožeta Šaleja". bodo obnovili obrat plošč in povečali zmog To povečanje bo možno) manjšimi investicijami, pri prvotni izgradnji pri vali perspektivno poveč obrata. S sedanjo rekon jo bodo povečali zmogljivi 50 odstotkov in bodo proizvedli 75000 kubičnib| trov ivemih plošč. Povečan obrat bo okrog dvajset novih Skupna vrednost pred naložbe znaša 33 milijona tisoč din. Uvozno oprem kreditirala Ljubljanska domačo pa poslovni pa ' vajalec gradbenih del INGRAD Celje. Opremo,! večji meri uvozna, bo moi Hidromontaža iz Maribor« Dela na rekonstrukciji I začeli v avgustu, končali; bi v novembru letos. NAŠ l >ja prva novinarska pot me je Ijala v Slovenj Gradec. Ljudje I rekli: „Le pojdi k Ančki, zelo na ženska je." Res, že ko sva Dvorila prve besede, sem vede-a bo pogovor hitro stekel, a Armenc je aktivna članica e kegljaške ekipe KK Slovenj sc, ki je dosegla že mnogo lOV. ko je sploh nastala ženska eki-iKK? gjjaški klub Slovenj Gradec je praznoval 20-letnico obstoja, ej je bila ustanovljena moška Ženske smo sprva hodile na ige le iz radovednosti, pa so »koč rekli: „Zakaj ne bi usta-še ženske ekipe? " Prva leta je hudo, saj je kegljanje težak pa tudi čas ženska težko najelo doma mi je večkrat ostaja-radi treninga, a mi ni bilo žal. ekipa je bila zelo složna, in mi-da je to tudi vzrok naših uspe-Jikoli se nismo prepirale. Vsak ig ali tekmovanje nas je še bolj alo. Sprva smo dosegale dobre e v republiškem merilu, potem 10 prišle tudi na državno prven-V Zrenjaninu smo ekipno bile Naslednje leto sva bili v parih arjevo Tilko celo prvi. Tilkaje aša najboljša tekmovalka, saj je »et let v državni reprezentanci skipa mladink ni zaostajala, vam kegljanje pomeni? . Ni mi žal niti minute, ki sem abila za šport In zelo žal mi i* dekleta nimajo zanimanja Res ni lahak, jje pa zdrav in liv. Na tekmovanjih se srečaš z ni klubi in spoznaš prijetne so-ce. Se in še je smeha in razve-Vsako leto imamo tekmovanje hodni pokal. Sodelujejo ekipe »r, Ljubljane-Center in Mari-Kdor osvoji pokal, pripravi t Vedno se najbolj veselim te-movanja. tšne so razmere pri KK? q so dobre. Denarja je, a se boli jeseni ženske ne bomo imele L ker je premalo mlajših intere-L V začetku je biilo za kegljanje i zanimanja, čepprav smo si sa-Sačevale kegljiščfe. Zdaj, ko je rtonj, še članarinie nam ni treba vati in treniram 0i na modernem jeznem kegljišču, pa zanimanja B se najraje spominjate? O rada pojem, in vsi so vedeli, všeč mi je pesem Gor čez iza-0 sva s Tilko postali državni inji, so naju na radiu Slovenj ic prijetno presenetili Ravno Mela za mizo, ko je napovedo-rekel: „Strgaijevi Tilki in učevi Ančki za uspeh na •vanju, poklanjamo tole melo-Iz radia se je zaslišala moja pesem — Gor čez izaro. S solznimi očmi sem stekla k TilkL Z Ančko sva se še dolgo pogovarjali Govorila je z veliko ljubeznijo do kegljanja. Pokazala mi je tudi pokale, ki so shranjeni pri njej. MELITA VOVK Lepa plesna prireditev V restavraciji Name je Plesni športni klub Ve lenje priredil povratni dvoboj plesalcev Esslingena (ZRN) in Velenjem. Za vsako ekipo je nastopilo šest plesnih dvojic. Za plesni športni klub Velenje so nastopili poleg državnih prvakov Draga in Verene Šulek še Zdenko Lah — Irena Gorogranc, Marko Hojan — Dubravka Jurko, Alojz Fidej - Marjeta Drev, Boris Rebula - Zdenka Vrhovec ter Franjo in Tatjana Zajšek. Tekmovali so v standardnih in latinsko ameriških plesih: angleški valček, tango, dunajski valček, slowfoxtrott, guickstep; rumba, samba, cha-cha-cha in paso-doble. Ljubitelje športnega plesa sta najbolj navdušila z dovršenimi plesi Drago in Verena Šulek, ki sta bila najboljša plesalca večera. Ekipni dvoboj pa so dobili plesalci iz Esslingena s tremi točkami razlike 56 : 53. S tem tekmovanjem, ki ga je priredil plesni športni klub Velenje, pod pokroviteljstvom Turističnega društva Velenje so želeli ljubiteljem plesa nuditi vsaj malo tistega, kar so Velenjčani bili vajeni v preteklosti, ko so nastopali na velikih tradicionalnih plesnih prireditvah »Evropa gleše" najboljši plesalci Ev rope. Zal pa so se morali takim prire- ditvam, ki so privabljale več tisoč gledalcev, za nekaj časa odpovedati. Z izgraditvijo prireditvene dvorane v Velenju pa bodo znova lahko prirejali velike in zahtevnejše prireditve, ki so jih velenjčani vselej skrbno pripravili in izvedli. Ančka Armenc Petek, 26. 7. ob 17.30 italijanski barvni vestem BEN IN CHARLIE Režija: Michele Lupo. Igrajo: George Eastman, Marisa Mell Sobota, 27. 7. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni vestem BEN IN CHARLIE Nedelja, 28. 7. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni vestem BEN IN CHARLIE Torek, 30. 7. ob 17.30 in 19.30 angleški barvni - ljubezenska drama LJUBILA SEM GOLJUFA Režija: Rric TilL Igrajo: David Hemmings, Samantha Egar, Emllyn Williams Sreda, 31. 7. ob 17.30 in 19.30 mehiški barvni zgodovinski film MEKSIKO V PLAMENU Režija: Pedro Casals. Igrajo: Antonio Aguilar, Patricia Azpillaga Četrtek, 1. 8. ob 17.30 in 19.30 mehiški barvni zgodovinski film MEKSIKO V PLAMENU Petek, 2. 8. ob 17.30 ameriški barvni film MACHO CALLAHAN Režija: Bernard Kavalsi. Igrajo: David Jansen, Jean Seberg, Lee J. Cobb, James Booth Sobota, 3. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film MACHO CALLAHAN Nedelja, 4. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film MACHO CALLAHAN 'KINOGLEDALISCE VELENJE Ponedeljek, 29. 7. ob 20. uri angleški barvni - ljubezenska drama LJUBILA SEM GOLJUFA Rrežija: Ric Till. Igrajo: David Hemings, Samantha Egar, Emllyn Williams • Brošura o šaleškem gradu Kot smo že omenili v prejšnji številki, je pred kratkim izšla žepna brošura „Ve-lenjski grad", za katero je gradivo zbral profesor Ivan Stopar. Kot kaže bomo v Velenju, morda že v tem letu dobili še en zvezek iz zbirke vodnikov o kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije. Na nedavnem sestanku predstavnikov turističnega društva s predstavniki skupščine občine, krajevne skupnosti Šalekin zavoda za spomeniško varstvo Celje so namreč poudarili, da je treba takoj pristopiti k izdaji turistično zgodovinske brošure o Šaleškem gradu. mali oglasi SAMSKI MOŠKI Iščem sobo v Ve lenju. Cenjene ponudbe pošljite v uredništvo lista pod šifro „Ve lenje". NOVOST V GRADBENIŠTVU cementno lepilo za keramične ploščice- NOVODURUIRGO ep 0 NOVODURUNIUERZAL - rr podložna izravnalna masa; 3mentno lepilo; betonskih podov; VILAPLAN cementno lepilo za nivelfranje in popravilo izravnalna masa za strope in stene; lepilna emulzija . IDA cc Pravočasno popravite radiatorje Kot vsako leto tudi letos opozarjamo vse potrošnike toplovodnega ogrevanja, da v času letne prekinitve ogrevanja, opravijo popravila na toplovodnih napravah. Predvsem predlagamo, da zberejo predsedniki hišnih svetov naročilnice in naročijo popravila za ves blok. V tem primeru se bodo stroški polnjenja in praznjenja vode v objektu ter potnina serviserja delili na vse naročnike in bo popravilo tako cenejše. S pravočasnim popravilom celotnega objekta boste imeli prednost ob pričetku kurilne sezone, prav tako pa bodo odpadle vse vaše in naše nevšečnosti na začetku ogrevanja. Obenem opozarjamo vse potrošnike, da mora po sklepu Skupščine občine Velenje stroške popravila nositi stranka sama. Zato prosimo, da po zaključnem delu plačate račun našemu serviserju. Objavljamo tudi cenik za servisne storitve, ki je evidentiran pri SO Velenje, pri organu za cene, dne 16. 7. 1974. 1. Varjenje rad. člena, cevi, nastavka za zračno pipico 1 x 15,00 din 2. Menjava zračne pipice 3,00 din 3. Menjava rad. ventila, rozete, holandca 12,00 din ■4. Menjava tesnila na holandcu 8,00 din 5. Menjava tesnila na zg. delu cventila 8,00 din 6. Tesnjenje rad. ventila na mašiki 4,00 din 7. Snemanje in montaža radiatorja 22,00 din 8. Izpuščanje in polnjenje vode 45,00 din 9. Hišni obisk serviserja v red. del. času 20,00 din 10. Hišni obisk serviserja izven red. del. časa 40,00 din 11. Cena režijske ure 43,00 din Zgornje cene veljajo za opravljeno delo, dočim se material zaračuna po veljavnih nabavnih cenah. Naša dežurna služba je stalna. Tako lahko kličete na telefon št. 85-462 ali preko Rudnika lignita Velenje 85-020, interno 8—535. Osebno pa lahko naročite popravilo v naših prostorih, ki so na Koroški cesti (severno od železniške postaje) Velenje. »Gorenje - Lesna« lesna industrija, p. o., Šoštanj Komisija za medsebojna razmerja delavcev SPREJME VEC VAJENCEV - s triletnim šolanjem za poklice: stavbeni mizar, brusilec orodij in suSilničar lesa — z dvoletnim šolanjem za poklic — Stroni mizar Kandidati morajo biti zdravi in imeti končano osemletko. Kandidati, ki imajo končanih vsaj 6 razredov osnovne šole, se lahko vključijo v izobraževanje ozkih profilov s 15 mesečnim šolanjem za poklice: Žagar in lesni delavec (strojna, končna in površinska obdelava lesa, lepljenje lesa in montaža). Vse vloge, s kratkim življenjepisom in s priloženim šolskim spričevalom dostavite na gornji naslov do 10. 8.1974. Savinjsko-šaleški ZDRAVSTVENI DOM VELENJE RAZPISUJE za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije: za študij na medicinski fakulteti -splošna medicina za študij na višji šoli za zdravstvene delavce — medicinskesestre — fizioterapevte za študij na srednji šoli za zdravstvene delavce — medicinske laborante — zobne asistentke — medicinske sestre i 3 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 Štipendiji 1 štipendija ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta Vencelna Povšeta se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili in počastili na njegovi zadnji poti. Za zdravljenje v času bolezni velja posebna, zahvala dr. Upovšku. Žalujoči: žena s sinovoma in ostalo sorodstvo Jtvo m upravva Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni l .^baoNaiaks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula r^Jf"®?*1- Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šale&i rudar" izhajal do 1. p IV73 - Zdaaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava CZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. • VODJA OBČINSKIH INŠPEKCIJSKIH SLUŽB POJASNJUJE Sir namesto mleka • BODICE ZA NA ZADNJO STRAN • BODICE p • „ m VLOKOVICI _ RAZVILI PRAPOR Najbrž ne bi bilo tako drago, če bi v Celju kupili nekaj košev in jih postavili na avtobusni postaji, tako pa ljudje mečejo odpadke kar za klopi. Ko zdaj v poletnem času čakaš na avtobus, te obdajajo nemogoči duhovi gnilih banan, obgrizkov, mastnega papirja in še česa. In človek začne razmišljati, ali sploh sedi na avtobusni postaji ali je na mestnem smetišču. # Duhovito Na RTV Ljubljana ne hodijo v WC ampak VVICE. Precej spodbudno, kajne? Nekatere bi pritegnil že napis. Če kdo želi proučiti notranjost, naj le pohiti v Ljubljano. • Planinci - pozor! Čimprej zavijte na Raduho. Nekoč je bilo tam zavetišče Grohat, pa so črke malo ponorele in danes tam najdete ZAVETIŠČE GREHA. Ampak prosim, da ne boste šli s slabimi nameni! • Postajo ali smetišče? Raketno vozilo. Ne. To je le novi avto - cestni žeijav, ki so ga kupili v gradbenem in industrijskem podjetju Vegrad konec maja od angleške firme Coles. Ta prevozni žeijav postaja vse bolj nepo-grešljiv v gradbeni industriji. Njegova nosilnost znaša 30 ton. Do višine 23,5 metra in oddaljenosti 6 metrov,od osi pa lahko dvigne 12 ton težak tovor. To nenavadno vozilo, kije še med zelo redkimi v slovenski g radbeni industriji, na Štajerskem pa edino tako težko, lahko doseže največjo hitrost 65 kilometrov na uro, zanj je bilo treba odšteti okrog dva milijona dinarjev, upravljata pa ga dva Šoferja — ž erjavista. Novi žerjav bodo v Ve gradu upo rabljali za prestavo drugih klasičnih žerjavov, predvsem pa za montažo tovarne ,,Vemont". Ze lo pa je zaposlen tudi drugod. Tako prihajajo naročila z Jesenic, Kranja, Krškega, Brežic, Novega mesta, skratka iz vse Slovenije. Vendar ta sodobni avtožerjav ne bo dovolj za Vegrad. Ko bo „Vemont" .začel obratovati bodo kupili še eno ali dve podobni vozili. Tako že zdaj razmišljajo o nabavi 40-tonskega žerjava, ki bo lahko ne le dvigal, ampak tudi prevažal 17 tonske tovore. Nenavadno vozilo ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KOI ŠENTJUR ROGAŠKA Spomladi smo imeli na tapeti mesaije in meso, ki ga prodajajo. Komaj smo malce pozabili na akcijo velenjskih inšpektoijev in na ponekod nekvalitetno meso, že so se začele gospodinje znova pritoževati. Tokrat nad mlekom, ki se v teh poletnih dneh velikokrat rado sesiri. Kdo je kriv? So tokrat prodajalci, ki so v neposrednem stiku s potrošniki? Ali kdo drug? Očrnili smo se na vodjo inšpekcijskih služb pri skupščini občine Velenje Iva Nagliča in dobili naslednji odgovor: „Za poletne mesece je značilno, da je zelo težko obvarovati ustrezno kakovost mleka. Menim, da je vzroke za slabo kakovost tega nepogrešljivega živila treba iskati na zbirališčih mleka, ki so v vseh občinah. Ta so bolj ali manj neustrezno opremljene. Vsako bi moralo imeti hladilne naprave, da bi lahko mleko pri določeni temperaturi obdržalo naravne lastnosti. Verjetno pa tudi prevoz mleka od zbiralne občine do celjskih mlekarn, kjer mleko pasterilizirajo in razpošljejo potrošnikom oziroma posameznim prodajalnam, ni takšen kot bi moral biti" Kaj pa je pokazal pregled trgovin z mlekom? „Inšpekcijske službe mleku, ki je zlasti v poletnih mesecih zelo hitro pokvarljivo, posvečajo veliko pozornost. Ob obisku oddelka „Živila" v blagovnici Standard, smo zvedeli, da so jih od 1695 litrov mleka morah vrniti kar 65 litrov. Mleko je bilo pravilno vskladiščeno v hladilni komori s temperaturo plus šest stopinj in deloma v hladilnih vitrinah, kjer je bila temperatura plus sedem stopinj. Meja, pri kateri je mleko še uporabno za hrano, pa je plus osem stopinj. Mi smo ta pregled opravili 18. tega meseca, na polivinilastih vrečkah z mlekom pa je bil datum 17. julij. Med časom, ko so mlekarne odposlale mleko trgovinam in našim pregledom ni poteklo niti 24 ur. Torej lahko zatrdim, da krivce za sesirjeno mleko ne moremo iskati v trgovinah." Zahvalili smo se tovarišu Nagliču za pojasnitev, mi pa še vedno nismo bili zadovoljni Saj še vedno nismo imeli zanesljivega zagotovila, da ne bomo več dobivali v folijah sir namesto mleka. Oziroma, da delovne organizacije, v tem primeru celjske mlekarne, ne bodo prodajale pokvarljivega mleka. Da ne bi koga - mlekarne - po krivem obdolžili, smo zavrteli še telefon in poklicali Celje. Žal so nam povedali, da je oseba, ki smo ji želeli postaviti nekaj vprašanj, na dopustu .. . V nedeljo 21. julija 1974 je krajevna organizacija ZB NOV v Lokoviei pod pokroviteljstvom Goienje Lesna Šoštanj razvila prapor ZB in z novo črno marmornato ploščo na zadružnem domu počastila spomin 13 padlim borcem NOV, 7 talcem in 13 žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941 — 1945. • NA K0N0VEM • ŠALEŠKI GRAD Martin Primožič je v Lokoviei razvil prapor organizacije Zveze borcev Nič več blatne ceste Pred obnovi Turistično društvo Velenje si že dalj časa prizadeta vsaj Šaleški grad obvarovali nadaljnjega propadanja, nanj domačini zelo ponosni, ker kot stražar bedi nad nim delom doline. Jeseni leta 1972 je društvo ustanovilo poseben 25 odbor, ki je bil sprva bolj „gradbeni", pozneje pa pritegnili še predstavnike zavoda za spomeniško vai zgodovinarje. Predsednik odbora Gustav Verdelj je j da želijo v pritličju stolpa urediti bife, v prvem nai spominsko sobo, na vrhu pa naj bi bila razgledna pl Preostali del pa nameravajo spremeniti v park. Krajani, stavniki turističnega društva in mladina so se že lai očiščevalnih del in pri tem opravili nad 500 udarniških Poleg tega namerava krajevna skupnost Ša lek v vanju s turističnim društvom in odborom še letos i stopnice iz vasi na grad ter ob njih napeljati razsvetljavi Na nedavnem razšiijenem sestanku članov odbora, stavnikov krajevne skupnosti Šalek, izvršnega sveta s ne občine, zavoda za spomeniško Ce lje in članov u[ odbora, turističnega društva Velenje pa so se med dogovorili, da je treba čimprej izdelati delovni progn roma idejni načrt za restavriranje gradu, za kar so Alojza Jevšenaka.i. Proslavo je začel predsednik ZZB NOV Lokovica Leopold Friškovec, ki je pozdravil predsednika ZZB NOV Velenje Lesnjak Filipa, predsednika OK SZDL Velenje Primožič Martina in ostale predstavnike družbeno političnih in delovnih organizacij, predstavnike krajevnih organizacij ZB NOV in ostale udeležence proslave. Poudaril je pomen proslave in svečanega razvitja prapora, ki je bil nabavljen s pomočjo članstva, krajanov in pokrovitelja Gorenje LESNA Šoštanj, s prispevki ZZB NOV Velenje, Elektrarne Šoštanj in trgovskega podjetja ZARJA Šoštanj. Hkrati pa so na pročelju za- družnega doma k spominski plošči padlim za svobodo položili žalni venec, prižgali svečke ter počastili spomin z eno minutnim molkom. V slavnostnem govoru je pokrovitelj Primožič Martin orisal zgodovinsko pot narodnoosvobodilnega boja in borbeno pot delavskega razreda do obnove domovine in novih socialističnih družbenih samoupravnih odnosov. Opozoril je tudi na svetovne dogodke, ki ogrožajo mir v svetu in pozval vse za sodelovanje v SLO. Nato je razvil novi prapor in nanj pripel spominski frak ter ga predal praporščaku Anclin Francu. M, VOLK Štefka Glušič Lipa, ki so jo prebivalci Ko-novega zasadili zgodaj spomladi, je v bližini, kjer bo stal novi dom družbenih organizacij kraja, zelo lepo zeleni. To je najboljši dokaz, da so se krajani s simbolično zasaditvijo tega drevesa resno in odločno lotili uresničevanja delovnega programa skupnosti do leta 1980, ki je hkrati sestavni del občinskega srednjeročnega razvojnega na- črta. Med glavnimi nalogami, ki so si jih zadali za letos, je ureditev ceste Konovo-Hrastovec z vsemi priključki v dolžini 6 kilometrov. Asfaltno prevleko so delavci komunalno obrtnega centra Velenje začeli polagati v začetku tega meseca. Medtem so krajani že pripravili 3000 metrov kabla za ureditev cestne razsvetljave. Poleg tega so napeljali tudi že 500 metrov telefonskega kabla za 100 naročnikov. To so glavne akcije, ki so se jih lotili oziroma jih izpolnjujejo prebivalci Konovega v tem času. Lojzka Avberšek Letošnje muhasto vreme pošteno nagaja kmetom. Najprej so morali ,Joviti" lepe dni, da so pokosili in posušili seno ter ga suhega spravili pod streho, nič bolje pa ni zdaj, ko bi morali začeti žeti pšenico. Zato ni čudno, da jezno pogledujejo v nebo in se hudujejo, kdaj bo vendarle kakšen teden zdržalo brez dežja. Ko smo se konec prejšnjega tedna odpravili na zlatorumena pše nična polja, smo se tudi mi jezili na to „aprilsko" vreme. Naleteli smo le na nekaj žanjic, ki so z vso hitrostjo vezale po dvanajst snopov v stave in si tako prizadevale, da bi zmagale v času z oblaki, ki so se začeli zbirati nad njimi. ŠTEFKA GLUŠIČ iz Bevč: „Včasih smo želi s srpi, zdaj pa v glavnem s kosilnico. Za delo smo doma same s sestro in njenim možem, ki pa hodi na šiht. Ate pa tudi ne morejo več tako delati kot so včasih, saj se bližajo že osemdesetim. Pšenice ne sejemo več toliko kot smo jo pred leti. Zaradi močvirnate zemlje nam ne uspeva tako kot bi morala, pa tudi delavce je vedno težje dobiti. Da bi jih pa plačevali? ... Se ne izplača. Potem bi bila predraga že- tev. Pri delu nam pomaga znanka in pa sorodniki. Mi pa se jim potem spet po svoje oddolžimo." MARIJA TRNEK, Kavče: „Nekaj zemlje sicer imamo. Redimo dve do tri krave. Vendar pšenice ne sejemo. V mlin je nismo nikoli devali in smo kruh vedno kupovali. Namesto pšenice pa sejemo koruzo. Sicer pa moramo krmo tudi kupovati. Vem, da je ljudi za delo na polju vedno težje dobiti. Tisti, ki imajo sami zemljo, še svoje delo komaj zmorejo opravi- ti, drugi pa so na šihtih. ma hodim večkrat k nikom delat. Seveda mi oni ne ostanejo dolžni in ko si drug drugemu mo." LOJZKA „Ne, mi nimamo zemlje, da bi sejah žito. malo večji vrt. Vendar to pomeni, da mi dela zmanjka. Gospodinja najde doma delo, če Kljub temu pa vedno rada pomagat spravljat pšenico, ker da je danes zelo težko žanjice. Pa tudi vsaka vrteti srpa. Jaz sem se la uporabljati to včasih menljivo kmečko orodje ko mi je bilo - mislim šestnajst let. Doma smo li nekaj zemlje in sem poprijeti za vsako deli Žeti niti ni tako hudo, če vajen, in seveda, če je dobro „sklepan". • VELENJSKI VEGRAD IMA Marija Trnek Njihova prizadevnost, delo in predvsem složnost je najboljši dokaz, kako je mogoče v kratkem času spremeniti izgled kraja in mu dati mestno podobo. Ob tem pa moramo zapisati še eno - solidarnostno akcijo, ki so jo izvedli pred nedavnim. Točno 76 se jih je zbralo pri kmetu Jevšku in mu pomagalo vlivati plato na novem hlevu. Akcija, ki je vsekakor vredna hvale.