DELAVSKA ENOTNOST Naša ljudska demokracija je in bo temeljila na konstruktivni kritiki samega ljudstva. So ljud je med nami. ki se drznejo trditi, da je vsak ukrep proti narodnim izdajalcem, proti izmečkom, ki so na strani okupatorja žarili in palili po naši domovini, da je vsak tak ukrep — nedemokratičen ukrep. Mar je nedemokratično — boriti se proti sovražnikom demokracije?! In kakšna je naša demokracija, je naše liu dstvo že videlo in doživelo na lastnem terenu, ko smo na osvobojenem ozemlju izvajali volitve. Mi nismo stari jugoslovanski proti-Ijudski režim, mi se ne bojimo ne tajnih, ne neposrednih volitev. BORIS KIDRIČ GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto I,, št, 8 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 7. julija 1945 Cena Din 1, Maršal Tito na kongresu Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Srbile: Sirite bratstvo delavcev in kmetov! Delavec s kmetom mera MU enotna stena Iz enega kesa, ki bo branila vse pridobitve in dala vse od sebe, da postavi ono, kar $@ porušeno »Tovariši, odposlanca delavskih in name-ščenskih strokovnih zvez Srbije! Pozdravljam vas, pozdravljam vas kot vaš nekdanji tovariš iz fcovam, kot nekdanji tovariš iz strokovnega gibanja in kot maršal Jugoslavije, Nisem prišel semkaj samo zato, ker sem izšel iz vaše srede, temveč sem prišel semkaj zato. ker stojim na čelu države kot predsednik zvezne vlade demokratične federativne Jugoslavije. Mislim, da je moja dolžnost, prav kot kot predsednika, da pridem na kongres onih, ki predstavljajo enega izmed tistih dveh najvažnejših stebrov, na katerih počiva država, a to so delavci in. kmetje, to je, da pridem na kongres delavskega razreda kot enega Izmed najvažnejših činiteljev pri izgraditvi naše dežele, na katerem more počivati solidna država. Hotel sem vas samo pozdraviti, vendar pa bom izpregovorll nekaj besed o tem, ka- DetavskS razred ima danes državo, Id mu daje vso možnost vsestranskega razvoja, Id mu daje možnost, da si zagotovi življenje dostojno človeka, ne samo kot delavca, ampak tudi kot čtoveka, ki se bo mogel vsestransko, kulturno in političen razviti. To je država federativna demokratična Jugoslavija, M je stala mnogo žrtev ter je mnogo tovarišev iz naših vrst padlo na bojnih poljih, za novo federativno Jugoslavijo. Toliko bolj je vaša dolžnost, da, spoštujoč njihov spomin, ohranite te pridobitve, aa katere so ort padli. Marsikaj je, kar še ni popolnoma urejenega in še mnogo časa bo treba, da se vse uredi, V prvi vrsti se moram tukaj zahvaliti za potrpežljivost in, požrtvovalnost, katero je pokazal delavski razred Srbije in drugih naišBi federalnih enot od začetka, odkar so bila osvobojena posamezni ozemlja in odkar je osvobojena vsa Jugoslavija. Moram izraziti svojo hvaležnost, ker sem videl, da se delavski razred zaveda, vseh težav, katere srečujemo pn Izgraditvi naše nove demokratične federativne Jugoslavije. KojSko je balo tovarni in podjetij, ko-Kko je bilo delavcev, ki so mesece in mesece ostajali brez plače! Ni se našla možnost, včasih pa se tudi niso dtovdlj brigali, ami v Narodno osvobodilne odbore. Te volitve bodo prva politična preizkušnja naših Enotnih strokovnih organizacij delavcev in nameščencev. Poka zale bodo njihovo politično zavest, pokazale bodo, da so osnovni steber ljudske enotnosti, pokazale pa bodo tudi svoje nepopustljivo stališče proti vsem onim, ki so grešili proti svojemu narodu in mu prizadejali gorje ah omadeževali narodno čast. Kako bomo konkretno pristopili k tem nalogam? Do 15. t. m morajo biti sestavljeni volilni imeniki. Tu se začne prvo delo naše volilne udeležbe Znano nam je, da nimajo volilne pravice oni, katerim so odvzete držav- zgradi zid med kmeti in vami. Ne m$=žRte, da danes govorim nekaj drugega kakor leta 1927, ko sem bil strokovni tajnik. Razlika je bila v tem, da je bil kmečki stan večinoma orodje tistih, ki so tlačili delavski razred, danes pa je kmet steber nove federativne demokratične Jugoslavije. On je steber te države, kakor je to tudi delavstvo. Danes govorim tako in to ni demagogija. To je resničnost in drugače ne more biti. Ne bom vam govoril o kakšnih politični h vprašan jih. Prišel bo čas, da bom o tem govoril, želim, da bi ta kongres, katerega danes tukaj prirejate, prinesel mnogo uspehov, da bi bil gibajna sila z& še krepkejše delo, da bi omogočil delavskemu raz-du, da pritegne v svoje vrste vse delavoe, ker danes ni izgovora, da se nekdo boji orožnikov. Organizirani delavski razred je še bolj sposoben, da izvrši svoje Haloge, katere mu država postavlja. Na vas je, da nam sporočite svoje zahteve in mi jih bomo izpolnili, v kolikor bomo to mogli. Da bodo to izpolnil, o tem bodite. prepričani. Živela enotnost delavcev in kmetov! živela zveza deiiavcev in kmetov! Ijar. ke pravice, ker so se omadeževali s sodelovanjem z okupatorjem in ki so delali proti interesu svojega naroda. Zato je dolžnost Enotnih strokovnih organizacij, kot je dolžnost drugih množičnih organizacij Osvobodilne fronte, da bodo preprečile vpis teh ljudi v volilne spiske. Poskrbele bodo, da pridejo taki elementi pred sodišča in tam prejmejo pravično kazen. Ker so naša sodišča ljudska sodišča in sodijo vsakogar le na osnovi dokazov, zato je potrebno za take ljudi zbrati konkretne podatke o njihovi krivdi, na ta način bomo pravočasno izčistili vse one, ki nimajo moralne pravice, da bi enakopravno uživali sadove naše borbe. Dolžnost strokovnih organizacij je tudi, da poskrbijo, da bodo v volilne spiske pravočasno in pravilno vpisani vsi oni, ki imajo državljanske pravice in kateri ne bi bili iz kakršnihkoli razlogov vpisani v volilne spiske. Sestava volilnih spiskov ni samo formalna dolžnost volilnih komisij, marveč je tudi politična naloga množičnih organizacij Osvobodilne fronte, tako tudi Enotnih strokovnih organizacij. Spomnimo se nazaj v čase reakcionarne stare Jugoslavije, kakšni so bili volilni spiski, na katere ljudstvo ni moglo vplivati; ko so imeli volilno pravido mrtveci, dočim se je poštene in zavedne državljane črtalo iz spiskov. S čistimi volilnimi spiski bomo dosegli polovico zmage nad onimi, ki bi hoteli zlorabiti našo svobodo in demokracijo v škodo ljudstva in v škodo demokracije same. Drugo vprašanje, ki mora zanimati Enotne strokovne organizacije, je vprašanje kandidatur. Tu je potrebno poudariti troje: 1. Postavljanje kandidatnih list mora prevevati duh popolne enotnosti ljudskih množic. Na kandidatne liste naj pridejo res najboljši tovariši in tovarišice iz množičnih organizacij Osvobodilne fronte, to se pravi, da se morajo te organizacije medsebojno povezati ter izbrati za kandidate najboljše. Pošteni, predani tovariši in tovarišice, ki so zlasti sodelovali ves čas borbe in ki danes neutrudno delajo prt obnovi — to so ljudje, katerim brez skrbi lahko zaupamo mesta v organih ljudske oblasti. 2. Kandidatne liste naj bodo pravočasno stavljene volilcem v razpravo, da oni na sestankih s konstruktivno kritiko presodijo in ocenijo vsestransko vrednost posameznih kandidatov. Gotovo je, da se bodo kljub zrelosti naših množic pojavili elementi, ki bi (Nadaljevanje na drugi strani.) Vsakdo, ki vnaša zmed© v vrste delavskega razreda, je naš sovražnik! So danes tudi nestrpni ljudje, toda to niso zavedni ljudje in niso pravi zastopniki delavskega razreda. To so še oni ostanki predvojnih režimov, ort zapeljani ljudje, ki hočejo vnesti zmedo v vrste delavskega razreda. ProsSan vas, tovariši, bodite pozljivi, ker je vsakdo, ki vnaša zmedo v vrste delavskega razreda, naš sovražnik. On rt samo sovražnik države kot države, ker brez delavskega razreda in kmečkega stanu demokratična federativna Jugoslavija ne more obstojati- Boj proti talci državi, kakršna je demokratična federativna Jugoslavija, je tudi boj proti delavskemu razredu in kmečkemu stanu. Izganjajte take ljudi iz svojih vrst, če bi se pojavili. Mi nismo nasprotniki onih osnovnih pravic delavskega razreda, to je pravic stavk, pravic sklepanja nekih gotovih pogodb z delodajalcem. Nasprotno, to je bilo nekoč napisano na naši zastavi tn mi še nadalje to priznavamo. Obstojata dva sektorja: državni in zasebni. Ne moremo popolnoma zavarovati delavski razred na zasebnem sektorju. Delavci morajo imeti v svojih rokah sredstva, da bi se borili proti brezvestnemu Izkoriščanju, da dobijo nagrado, ki jo zaslužijo za svoje delo. Na državnem sektorju se to ne dogaja. Ni mogoče, dia ne bi mogla država rešiti vseh sporov in sprejeti pogojev, katere delavci upravičeno postavljajo. To je potrebno zaradi tega, da re bi zastala izgraditev naše države. Na ta dva sektorja gledam torej različno, čeprav smatram tudi zasebni sektor za važen pri izgaditvi države in y gospodaskem življenju. Podvzeti bodo ©strl ukrepi preti tistim, ki niši J© naše napore za Izgraditev države! Imamo tovarne, imamo še mnogokaj, kar rt v redu v teh tovarnah; imamo tovarne s slabimi upravami kakor imamo tudi v državni upravi slabe uradnike. Ali mislite, da je pri nas vse v redu? Ne! Morali smo uporabiti tudi tisto, ka ni, kakor bi moralo biti. Marsikaj je pri nas, kar ni v redu Priv zaradi tega, ker so ljudje, ki niso s srcem in z razumom na naši strani. Oni so s tem na nasprotni strani, na naši strani pa so samo z želodcem. Firav tako je v podjetjih, toda vi imate možnost, da nadzirate svojo upravo bolj k^kor moremo mi nadzorovati svoje organe. Pri nas je mo- Delavski razred Ima možnost, da uresniči vse svoje težnje siroicovnih or^€sntxaei} pri volitvah v S^arodno osvobodilne odbere 7. julij — dan narodne vstaje v Srbiji — je položil temelje naši zmagi Bratje Srbi praznujejo danes prvič 7. julij bot svoj narodni praznik, kot spominski dan narodne vstaje. Ta dan pomeni z zgodovini srbskega naroda v resnici več kakor Vidov dan. Medtem k« je Vidov dan Srbe spominjal začetka sužnosti, pomeni zdaj 7. julij začetek najčastnejšega narodnega boja proti divjaškemu sovražniku, proti morilcu evropskih narodov, začetek boja proti najmočnejšemu nasilniku, ki si ni hotel podjarmiti samo Evrope, temveč ves svet. Srbski narod je vstal v dneh največjega obupa ter zmede. Zdramila ga je Komunistična stranka. V noči 2. julija 1941 je bil sestanek strankinih voditeljev kosmajskega in posavskega okraja; na tem sestanku je balo sklenjeno, da ustanovijo štiri četa, vstaja bi se pa naj začela 7. julija. Osvobodilni boj se je v resnici začel tedaj. Mala vojska je začela napadati prometne zveze z glavnim namenom, da bi zbrala potrebna sredstva. Hkrati je bilo treba seveda pridobivati borce. Ljudstvo je takoj z navdušenjem začelo podpirati partizanske oddelke in ustvarjeni so bili pogoji za uspešno organizacijo. Bili so položeni temelji za zmago, čeprav je bila tedaj še zelo daleč in čeprav je boj terjal še nešteto žrtev ter strašnih naporov. Srbski narod se' je zopet znašel, utrdila se je v njem vera v zmago pravice in svobode, v zmago teptanega ljudstva. Zato se 7. julij po pravici imenuje dan narodne vstaje. Srbski narodni praznik je svet tudi nam, saj je osvobodilni boj dražil najtesneje vse jugoslovanske narode, da so vse naše zmage skupne in skupni so naši prazniki, kakor je bilo skupno naše trpljenje in je skupna poslej naša bodočnost y novi Jugo-' slaviji. Kako bomo reševali vprašanja, ki so na;boli pereča Delegati strokovnih zvez -tolmači delavskega mišljenja Zamenjava denarja ln z njo zvezane uredbe o delavsko nameščenskih plačah in določitvi cen življenjskih potrebščinam so sprožile vrsto vprašanj, ki jih je treba rešiti. Rešiti jih je treba tako, kakor se spodobi ljudstvu, ki si je izvojevalo svobodo odločanja v vseh javnih vprašanjih. Ce smo bili prej v vlogi hlapca, ki je imel edino dolžnost, poslušati ukaze in jih izvrševati, tako smo prišli po zaslugi slavne zmage narodnoosvobodilne borbe v položaj sogospodarjev, ki si sami režejo svoj vsakdanji kruh. Narodno gospodarstvo ima svoje naravne zakone, ki jih ni mogoče izpreminjatl. Eden teh zakonov je pravilo, da se ne more več potrošiti, kakor se je pridelalo. Tega seveda ne smemo jemati dobesedno. Pridelek ni samo tisto, kar se pridela na polju, temveč tudi ono, kar se izdela v obrti in industriji, pa se zamenja zanje življenjske potrebščine. Ce se držimo pravila, da je treba vse ono, kar hočemo potrošiti, prej prigospodariti, potem moramo priznati, da so za one tovarne, ki še ne obratujejo produktivno, zelo težki problemi pri izplačevanju mezd. Takih tovarn bo vedno manj, ker se z vsakim dnem množi dobava surovin in pogonskega goriva. Treba se je pa zavedati težav tega vprašanja vse dotlej, dokler tovarna ne prične s produktivnim obratovanjem. Strokovna organizacija je zadnja, M bi se ne zavedala, da delavec ali nameščenec brez zaslužka ne more živeti. Na drugi strani se tudi zaveda, da z odpustom delavstva za čas, dokler niso izpolnjeni pogoji za produktivno obratovanje tovarne, zadeva ne bi bila dobro rešena ne za delavce, ki bi ne mogli dobiti kje drugje primernega zaslužka, ne za tovarno, ki bi lahko izgubila na ta način svoj kader delavstva, ki se ga ne more kar tako nadomestiti, ko bodo pogoji za obratovanje ustvarjeni. Strokovne organizacije, ki bodo potom kolektivnih pogodb sodelovale pri uvrščanju delavstva v posamezne mezdne skupine, bodo morale v takih slučajih poiskati razumna pota za najboljši izhod Iz težkega stanja. * Lažja bo uvrstitev delavcev In nameščencev v primerne mezdne razrede tam, kjer je podjetje v produktivnem obratu. Toda tudi tu ne brez kalkulacijske računi ce. Cena izdelkom mora ostati znosljiva in primerna drugim življenjskim potrebščinam. To je pa odvisno od množine ln kakovosti produkcije. Tej mora biti prilagojena tudi plača posameznega delavca in nameščenca. (Glej članek Pavla Pavloviča v D. E. št. 7.) Potem nastaja vprašanje cen tovarniških ali rudniških stanovanj, ki so bila dosedaj v marsikaterem kraju, vsaj za nekatere delavce in nameščence, nekaka boniteta vsled njihove nizke najemnine, Uredboda-jalec je pri določanju višine plač mislil na ta, da morajo biti plače tako visoke, da sl bo vsak delavec in nameščenec lahko stanovanje plačal po krajevno običajnih cenah. V vidu je imel pri tem dejstvo, da vsi delavci teh bonitet itak nisi bili nikoli deležni, ker pač ni takih podjetij, ki bi imela za vse delavce lastna stanovanja. Tako se je vzgajal protekcionizem, ki ni utrjeval med delavci tovariškega duha, obenem pa je rušil načelo: za enako delo enako plačilo. Isto je z raznimi deputati, ki so ustvarjali navidezne bonitete, v glavnem pa rušili načelo jasnega računa. Vprašanje trinajste plače in vseh takih navideznih olajšav je vprašanje kolektivnih pogodb in rentabili-tetnega računa z ozirom na višino predpisanih plač in dosežene produkcije. Pri reševanju vseh teh problemov, ki se bodo pojavili ob priliki sklepanja kolektivnih pogodb bo tudi vprašanje, kam se uvrste delovodje, mojstri in vsi tisti, ki so bodisi vsled višjega študija že pri vstopu v tovarno ali naknadnega študija, ali po-senne pridnosti ail ročnosti ali kakih drugačnih odlik dosegli svojo namestitev ali kasnejšo premestitev od ročnega delavca v nameščensko skupino. Prej je bilo važno zanje zlasti dejstvo, da so prišli na ta način v pokojninsko zavarovanje nameščencev, ki je bilo neprimerno boljše, kakor delavsko. Ta razlog bo sedaj odpadel, ker bo pokojninsko zavarovanje izvedeno tudi za vse ročne delavce, seveda po višini vplačane premije. Sodobna ocena dela in nač’na organizacije dela tudi ne more dovoliti, da se ustvarja med delavcem in mojstrom ali delovodjem tak nepremostljiv jez, M je reklamiral mojstra predvsem za podjetnikovo orodje. Sodobna delovna disciplina ne bo mogla obstojati iz takih sredstev, temveč bo obstojala — še boljša kakor dosedanja — ta spoznanja potrebe po njej, ki Jo bo vzgajala in vzdrževala delavsko-nameščenska strokovna organizacija. Iz navedenih razlogov bi ne bilo potrebno, da bi tvorili mojstri in delovodje posebno nameščensko skupino, v kolikor ne gre tu za višino plače, ki jo kvaliteta dela posameznih mojstrov in delovodij zasluži. Na koncu je pa to zadeva kolektivne pogodbe, ki naj reši to vprašanje tako, kakor najboljše! TTst.nl dogovor med kovinarsko podružnico v tovarni »Saturnus« in med vodstvom tovarne, ki je bil sklenjen začasno in še ni registriran pri odgovarjajoči strokovni instanci, kaže, da se da še tako težka vprašanja rešiti, če se gleda nanje s sodobnega stališča. Ta tovarna ni v polnem produkcijskem obratu in nima večjega prometnega ali rezervnega kapitala, zato je bil sklenjen dogovor, da gredo, dokler se stanje ne spremeni, vse kategorije delavcev in nameščencev v najnižjo skupino tako, da bodo dobili plače, predpisane za I. draginjski razred po naslednjem ključu: nekvalificirani delavci Din 9.— na uro polkvalificirani delavci Din 11.— na uro kvalificirani delavci Din 12.50 na uro nameščenci skupine 3/1 Din 2.400 mesečno mojstri, delovodje 3/n Din 3.200 mesečno Te plače, če jih vzporedimo k ceniku življenjskih potrebščin, ki je bil objavljen 5. t. m. in primerjamo k predvojnim plačam in cenam, jim moramo priznati, da bodo pomagale vzlfeati delavcem tega podjetja do boljših časov, če pa pomislimo na štiriletna uničevanja v tej vojni, pa moramo reči, da smo se bali hujših posledic. Najjasnejše in najveselejše pri vsem je pa dejstvo, da ljudje, ki jim Je bila knjiga gospodarskih računov vedno zaprta, razumejo gospodarske nujnosti. Zato tisti, id čakajo za mejo na trenutek, ko se bo pokazalo, da ljudska vladavina ni kos v stanju obvladati gospodarskih nalog, ne bodo prišli na svoj račun, šlo bo brez njihovega biča! France Svetek Bela Krajina se prerija. Zeeluge Bele Krajine med vojno za osvoboditev ne bodo nikdar pozabljene, zdaj pa se tudi moramo vsaj nekoliko oddolžiti Belokranjcem, čeprav se v svoji skromnosti ne obračajo po pomoč. Deset dni po osvoboditvi, ko so bili zasilno popravljeni mostovi, je prispelo v Belo Krajino najprej s kamilnoni okrog 60.000 kg modre galice. V zadnjem času je bilo v Belo Krajino poslano tudi nekaj življenjskih potrebščin, in sicer okrog 90 tisoč kg pšenice, 900 kg masti, 15.000 kg soli itd. Zaradi suše letina ne bo najboljša, zlasti pridelek krme bo slabši. Koruza si je pa po dežju opomogla. Vinogradi kEv-žejo dobro in sadja bo nekaj. (Nadaljevanje s prve strani.) hoteli blatiti in s tem onemogočiti tudi najboljše naše tovariše. Na ta način bi hoteli pačiti ljudsko voljo in poizkušali preprečiti, da pridejo v organe ljudske oblasti naši dobri in predani tovariši. Proti takim elementom moramo udariti z vso brezobzirnostjo. 3. Računati moramo, da se bodo hoteli vriniti na kandidatne liste ljudje nečiste preteklosti, kateri se prav v tem razdobju naših uspehov kažejo sumljivo aktivni pri vrivanju v ospredje. Take je treba razkrinkati in omogočiti, da na sestankih volilci sami obračunajo z njimi. Članstvu strokovnih organizacij ne more biti in mu tudi ne sme biti vseeno, kdo naj bo izvoljen in kdo naj predstavlja organe naše ljudske oblasti. Zato morajo Enotne strokovne organizacije aktivno sodelovati pri postavljanju kandidatov. V časih stare Jugoslavije so prihajali med nas ob času volitev proti-liudski politiki in nam širokogrudno delili volilne obljube o zlatih gradovih, bolnicah, gnojnih jamah itd. Ko so bile volitve pri kraju, pa ni bilo o teh obljubah ne duha ne sluha. Osvobodilna fronta pa nam ni nikoli dala obljub, ki jih tudi ne bi izpolnila. Ona nam je dala ljudsko oblast in popolno svobodo, da si sami ustvarimo to, kar hočemo in kar si želimo. In kaj hočemo? Hočemo čimpreje obnoviti porušeno domovino in s tem ustvariti splošno blagostanje delovnemu človeku. Mi pa vemo, da nam tega blago- Zaključene so konference delegatov podružnic ESZDN, ki jih je sklical glavni odbor zaradi organizacije zveznih tajništev. Kot prvi so dne 28. junija zborovali delegati Zveze železničarskih in prevoznih delavcev in nameščencev ter izvolili za zveznega tajnika tov. Antona Urbiča iz Ljubljane. Naslednji dan je bilo zborovanje delegatov Zveze delavcev in nameščencev kovinarske industrije. Za tajnika je bil izvoljen tov. Andrej Pleš z Jesenic. Sledili sta konferenci delegatov Zvez tekstilne in lesne industrije ter je bil za tajnika obeh zvez izvoljen tov. Mavrici j Bore iz Domžal. Za tajnika Zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije je bil izvoljen tov. Josip Hegler iz Kočevja, tajništvi Zvez gradbene in kemične industrije pa bo vodil tov. Jože Kopitar iz Ljubljane. Na dnevnem redu konferenc so bili politični in strokovni referati, diskusije ter poročila o delovanju podružnic in stanju obratov, v katerih so člani in članice zaposleni. Ta poročila so bila zelo zanimiva, važna pa zlasti zaradi tega, ker so razmotrivala naslednja vprašanja: Odnos delavstva do države in-oblasti Poročila o delovanju podružnic strokovne organizacije dokazujejo, da prehaja slovensko delavstvo na celi črti od čustvenega do pravega dejanskega sodelovanja z ljudsko oblastjo. To je razumljivo, ker se je naše delavstvo v težkem osvobodilnem boju zavzelo za dva cilja: za svobodo naroda in za novo demokratično ljudsko oblast. Ta dva cilja je imelo pred očmi predvsem zaradi težkih izkušenj v predaprilski Jugoslaviji, ko je reakcija od leta do leta bolj teptala vsem državljanske in socialne pravice. Ob zlomu Jugoslavije je delavstvo videlo, da se je predvojna jugoslovanska reakcija postavila na stran okupatorjev samo zaradi tega, da bi obdržala svojo moč. V enotnosti Osvobodilne borbe so bili tudi temelji enotnosti sedanjega strokovnega pokreta in delavstvo se zaveda, da ima njegov pokret v izgradnji države in ljudske oblasti najvažnejšo vlogo. Poročila delegatov so naglašala, da je delavstvo v prvi vrsti zavzeto za dobro izgradnjo ljudske oblasti. Med diskusijami po političnih referatih so se delegati najbolj zanimali za delovanje Na-rodno-osvobodilnih odborov. Pri tem so izražali tudi veliko skrb, da se ne bi v te odbore vrinili predstavniki in pomagači domače in tuje reakcije, čiščenje v svojih vrstah in podjetjih opravijo delavci sami, skrbi jih pa, kako bodo tako čiščenje opravili drugi. Zaradi tega je za predstavnike delavskih organizacij posebna važno vprašanje, kako daleč sega vpliv delavske organizacije na političnem področju in če se lahko v Narodno-oevo-bodilnih odborih udejstvuje organizacija kot taka ali pa samo njeni člani. Poudarek referentov, da predstavlja delavska organizacija svoje člane v enaki meri kot delovne moči in kot polnopravne državljane, je naletel na polno razumevanje in odobravanje, značilno pa je tudi to, da naši delavci po svojem > čustvu in po spoznanjih v osvobodilni borbi izkazujejo vso čast in priznanje naši narodni vojski. Poročila o zborovanjih in drugih prireditvah navajajo s posebnim zadoščenjem sodelovanje predstavnikov vojske. V splošnem se lahko reče, da v okviru strokovnih organizacij raste zanimanje in sodelovanje delavstva pri vseh narod-no-osvobodilnih odborih in pri vsej ljudski oblasti. Tako se vse strokovne sposobnosti zlivajo v organe oblasti pri ureditvi našega javnega življenja. stanja ne bo nihče podaril, marveč si ga bomo morali ustvariti z lastnimi silami, z nesebičnim in požrtvovalnim delom, z udarniškim delom, teu z utrjevanjem ljudske enotnosti. Zato mi k volitvam ne bomo pristopali z obljubami o zlatih gradovih, marveč bomo upoštevali življensko stvarnost ter bomo postavili konkretni načrt dela v naših tovarnah, delavnicah in ustanovah. To je ključ k blagostanju, to je naš volilni program. Podružnice Enotnih strokovnih organizacij naj zato napravijo načrt dela, načrt za koliko se bo v. določenem času zboljšala in dvignila produkcija, napravijo naj načrt, kako izboljšati uradno poslovanje v uradih in ustanovah, napravijo naj načrt, kako odpraviti lenuharjenje, birokratizem in suhoparni uradniški odnos do dela. Na osnovi teh načrtov naj se uvede tekmovanje med tovarnami, ustanovami, med oddelki in med posameznimi delavci. To naj bo naš volilni program, to je naša življenjska potreba. Take so politične haloge Enotnih strokovnih organizacij v tem trenutku. Brez izvrševanja teh nalog si ne moremo domišljati, da so Enotne strokovne organizacije sestavni del Osvobodilne Fronte, si ne moremo misliti nadaljnjega utrjevanja dosedanjih pridobitev, ki nam jih je dala naša ljudska oblast v obliki svobodnih organizacij, urejenih in visokih mezd, enotnega socialnega zavarovanja in drugih velikih pravic, pravic delavnega ljudstva. Perko Vencelj. Odnos do dela in podjetja Iz izkušenj v nekdanji Jugoslaviji izhaja tudi pravilni odnos delavstva do dela in do podjetja. Delavstvo se zaveda, da dela zase in za svojo bodočnost ter da so delavske organizacije v veliki meri odgovorne za zdravo ljudsko silo, ki bo dvignila proizvodnjo ter čim preje omogočila uspešno obnovo domovine. V očeh našega delavstva so delomrzneži in saboterji na isti stopnji ko narodni izdajalci. Na vseh konferencah ni bilo niti enega poročila brez zamisli in brez poudarka udarniškega dela, mnoga poročila pa so izkazala v tem pogledu tudi velike, vsega posnemanja vredne uspehe. Delavec ljubi svoje delo in obrat postaja njegov dom, ki ga hoče urediti po svoji najboljši volji in z naporom vseh svojih sil. Pri tem pa kaže enako skrb in natančnost, kakor pri svojem političnem udejstvovanju. Poznati hoče meje, do katerih sme uveljavljati načrte svojega delovanja. Delegati nekaterih podružnic so navajali primere, da se delavsko sodelovanje od voditeljev obratov zavrača, in od referentov so zahtevali pojasnila, kako naj svoje načrte in svoje sodelovanje uveljavijo. Kjer pa vodstvo podjetij upošteva delavske nasvete in načrte za zboljšanje obratovanja in zvišanje proizvodnje, se kaže velik napredek in delavci prihajajo z novimi načrti za dosego še večjih uspehov. Na vsako svojo pobudo, ki se je izkazala in uveljavila, so delavci zelo ponosni in ta ponos jih vodi do novih pobud in do stopnjevanja požrtvovalnega dela. Eno podjetje — ena organizacija Ker so delavci vsa leta v nekdanji Jugoslaviji stremeli po skupnosti in ker so videli, da je reakcija to skupnost in enotnost rušila predvsem' zaradi tega, da bi delavstvu kratila socialne in državljanske pravice, so zdaj najvnetejši po-bomiki enotnega strokovnega pokreta. Delavci imajo polno razumevanje za sodelovanje z uradniki in drugimi nameščenci v enotni strokovni organizaciji, dočim ni vselej in povsod tega razumevanja pri uradnikih in nameščencih. Delavec vidi to razliko naziranja ter jo upravičuje s tem, da je nameščenec, M nima smisla za vzajemnost z delavcem, če večji revež ko delavec. Pomanj- Jttbi 8. julija, se začno r Beogradu prvi kongres protifašistične mladine bal-kansidh narodov. Prvič ob tej priliki se sestaja mladina vseh balkanskih narodov iz tako plemenitega namena in v izredno pomembnem zgodovinskem času — po zaključku najstrašnejše svetovne vojne in ob zmagi nad fašizmom. Mladina balkanskih narodov je prispevala toliko za zmago in vstajenje zasužnjenih svobodoljubnih narodov, da njenih zaslug in žrtev ni mogoče preceniti. Prav zato je pa tudi poklicana, da zdaj napravi nekakšen obračun osvobodilnega boja, še bolj pa, da si napravi jasen in podroben načrt za svoje nadaljnje sodelovanje v zaščito pridobitev osvoboditve, v obrambo s krvjo plačane svobode. Veliki osvobodilni boj protifašistične mladine je združil mladino balkanskih narodov v tako trdno povezano enoto, da je že v tem jamstvo mednarodnega sodelovanja med njo, ne le v prihodnosti, temveč že v sedanjosti, pa tudi ne le med njo samo, temveč v splošnem med balkanskimi narodi. Prav zaradi tega ima prvi kongres balkanske protifašistične mladine največji pomen, saj je prava manifestacija za mednarodno sodelovanje na Balkanu in za trajni mir. Hkrati je pa tudi manifestacija za zmago tistih plemenitih načel, ki so združevale svobodoljubne narode med vojno; prav ta načela so nas vodila do zmage nad fašizmom in voditi nas morajo tudi v utrjevanju miru. Da je kongres prirejen v Beogradu, je nedvomno lepo priznanje novi Jugoslaviji, ki je bila vodnica zasužnjenih narodov v osvobodilnem boju s svojim edinstvenim zgledom, s svojo zmagovito vojsko in s svojo organizacijo prero-ditve države. Dandanašnja mladina je tvorna in se ne zadovoljuje s samim navdušenjem za ideal?: prežeta je z voljo do ustvarjajočega dela; sodelovati hoče pri urejevanju sveta. Bojevala se je za svobodo in zdaj hoče tudi delati za obnovo in pravično ureditev mednarodnih odnosffv in domačih razmer. Pazljivo hoče spremljati ves povojni razvoj, braniti izvojevane pravice ljudstva in prekrižati vse, še tako skrite načrte domačih in tujih temnih sil, ki bi skušale zopet pahniti ljudstvo v nesrečo ter zasužnjiti ljudstvo. S kakšno vnemo se oprijemlje zdaj protifašistična mladina dela, kaže posebno zgovorno že sam dnevni red kongresa. Priprave za kongres so bile zelo korenite in obširne v vseh balkanskih državah. Na kongresu bo delo •'Eizdelinn.-. na 12 komisij. Kongres se začne s slovesno sejo, nakar sledijo referati. Zastopnik grške protifašistične mladice bo podal poročilo o balkanski mladini med kanje vzajemniškega duha in smisla smae delavec za posledico dolgoletnega razdora med delovnim ljudstvom ter za slabo vzgojo stare reakcije. Delavec je pripravljen storiti vse, da bi tudi nameščenci uvideli svoje lastne koristi v vzajemnosti z delavstvom in v enotni organizaciji. Delegati, ki so navajali primere nerazumevanja za eno podjetje in eno organizacijo, niso nikdar grajali ali celo napadali nameščecnev, ki nimajo tega razumevanja, temveč so zahtevali samo nasvete, kako naj nezavedne spravijo na pravo pot. Tudi v borbi proti reakciji in šovinizmu stremijo delavci po največji vzajemnosti, ker se zavedajo, da so zmagovite vedno le združene moči in ker vedo, da ogroža reakcija skupne interese. Za politične referate so kazali delegati izredno zanimanje in so se posebno živo zanimali za odnošaje s sosednimi državami ter za delavske pokrete po širnem svetu. Tudi naši delavci so spoznali, da sta na svetu dva tabora: v enem svobodoljubna ljudstva, v drugem pa zarotniki proti svobodi in ljudskim pravicam. Pokrete in napore svobodoljubnih množic spremlja naše delavstvo z občutki, ki jih ima za svoj pokret, svetovno reakcijo pa meri in presoja z merilom, ki ga ima za reakcijo v svoji domovini Iz tega vidika presoja delavstvo tudi vrednost moralnega kapitala, ki so si ga jugoslovanski narodi priborili v tujem svetu in ki ne gre v račun domači in tuji reakciji. Ker se mora proti reakciji delavstvo po vsem svetu tako in še bolj boriti, kakor se je borilo pri nas, je našemu delavstvu tudi razumljivo, da je borba proti reakciji skupna zadeva vseh svobodoljubnih ljudstev. V tej borbeni skupnosti pa ni mesta za šovinizem, ki ga zavedno delavstvo odklanja in pobija z vso odločnostjo. Ta odpor proti šovinizmu je bil dobro izražen na konferenci železničarjev, ko je delegat iz Postojne opozoril na dolžnost vzajemnosti, z italijanskim delavstvom, ki nas je podpiralo v osvobodilni borbi. Tako so bile konference delegatov podružnic strokovnih zvez prepričevalne, potrdilo besed maršala Tita, da je delavstvo najmočnejši steber nove Jugoslavije. osvobodilnim bojem, nakar bodo sledila poročila zastopnikov jugoslovanske, bolgarske, grške, albanske in rumunske mladine o isti snovi O nalogah balkanske mladine ter o utrditvi miru bo govorilo naslednje poročilo, ki ga bo podal Jugoslovan. O socialnem položaju mladine bo poročal bolgarski referent Poročilo Rumuna bo obravnavalo izobraževanje, kulturo, šport in razvedrilo mladine, končno pa spregovori odposlanec Albancev o ustvarjanju edinosti balkanskih narodov. Prva komisija bo obdelala vprašanja, ki jih nakazuje poročilo o nalogah balkanske mladine za utrditev miru. Druga komisija bo razpravljala o načelih bodočega miru in njegovem zavarovanju. Naslednja komisija obdela vprašanja o socialnem ter gospodarskem položaju balkanske mladine. Druge komisije pa bodo razpravljale posebej « delavski in kmečki mladini o socialnih razmerah mlade inteligence, o izobraževanju mladine, o njenem kulturnem in športnem udejstvovanju, o mladinskem tisku, o šolstvu, o mladini v vojski, o utrjevanju mednarodnih vezi balkanske mladine itd. Mladina vseh balkanskih narodov bo primemo zastopana na kongresu po svojih delegatih. Vsaka balkanska država pošlje po 100 odposlancev. Jugoslovanski odposlanci so razdeljeni tako: na Srbijo in Hrvatsko odpade po 15 odpo-salncev, na Slovenijo, Bosno in Hercegovino in Makedonijo po 12, na čmo goro 10, na Vojvodino, Kosovo in Metohijo po 5. — Ob zaključku kongresa bo protifašistična balkanska mladina izdala skupni proglas. Želimo, da bi kongres dosegel popolni uspeh ter da bi se vsi poklicani zavedali njegovega pomena kot mejnika med dobama vojne in miru in kot začetka pravega sodelovanja balkanskih narodov. Balkan je bil učitelj svobodoljubnih narodov med vojno s svojim junaškim in zmagovitim bojem proti okupatorju in naj ostane učitelj Evrope tudi v miru — kot zgled mednarodne vzajemnosti in kot branik izvojevane svobode. DELEGACIJA JUGOSLOVANSKE MLADINE NA KRIMU Tass — Moskva, 4. julija. Simferopol: V Simferapol je prispela delegacija jugoslovanske mladine. Na letališču so delegacijo sprejeli tajnik krimskega pokrajinskega odbora in simferopolski mestni odbor vsezvezne lige mladih »Leninovih« komunistov ter predstavniki mestne maldine. Delegati bodo obiskali junaški Sevs-.stopol, južno obalo Krima, ogledali si bodo zgodovinsko palačo, kjer se se vršila krimska konferenca in obiskali vsezvezno taborišče pionirjev »Arteljs, Kongres balkanske mladine Na prvem kongresa protifašistične mladine balkanskih narodrov v Beograda se bodo utrdile mednarodne vezi ter pogloblSo sodelovanje za trajni mir Stmea& ht dbeiav&ka enotnost Ali imate tudi v vaši tavartA stenčas? — Stenski časopisi so šola za naše dopisnike HAMTEIHEU 8ISS»EŽS1E ©BB$©Ve O stenčasu bi moral pisati prav za prav ti, tovariš; kaj pa naj ve novinar o stenskem časopisju? V uredništvih »pravih« dnevnikov in tednikov nismo nikdar pisali »stenčasov«. Delali smo precej drugače kakor vi, ustvarjalci stenskih listov. Ali veš, kako delamo v uredništvih? Prav zdaj se nama nudi najlepša prilika, da se pomeniva r,9tončasih in o »pravem« časopisu. 9* iienčasu boš pa lahko napisal še ti marsikaj, kajti jaz bi hotel le reči, da zelo spoštujem »stenčasnikarje*. V uredništvu »pravega« lista moraš sesti k pisalnemu stroju in začeti takoj tipkati poročilo Ko si končal, rokopisa več ne vidiš. Ne bo ga nihče prilepil na steno, nihče ne bo slikal nageljčkov ob robu po njem. Tiskarna čaka: faktor, ki deli rokopise med stavce, stavec, ki preliva takšne duhovne stvaritve v svinec s pomočjo stavnega stroja, čaka tudi stareotiper, ki preliva lomljene, iz svinčenih vrstic sestavljene strani v nekakšne žlebake, ki jih potem strojnik namesti na valj rotacije; vsi čakajo, tudi raznašalci in celo naročnikom ni vseeno, ali bo list izšel danes ali prihodnji teden. Ko pa takšen »pravi« list izide, ga tudi ne nalepijo na steno, ne razstavijo ga v izložbi. O stenčasu kljub vsemu vem marsikaj. Stenčas pišete s posebno ljubeznijo. Pišete ,rišete, slikate in likate ga, krasite ga kakor nevesto, preden ga pokažete, a še tedaj ga pogosto sramežljivo skrivate; namenjen je navadno samo vašemu obratu. Pogosto ste uredniki in bralci hkrati; dopisniki, risarji, »stavci«, raznašalci in naročniki ste. Paš list je pogosto mnogo bolj skrbno prebran in proučen kakor n. pr. naš. Nalepljen je na deski cele dneve in je neprestano na očeh. Ko nalepite drugo številko, prejšnje številke ne porabite za ovojni papir, ampak jo skrbno shranite, se še učite na nji, jo primerjate z drugimi številkami in včasih jo pošljete celo na razstavo. Na razstavi stenčas občuduje množica — bodisi zaradi duhovitih slik, posebno zaradi »naslovne« strani, bodisi zaradi čudovitih reportaž ali pesmi ali pa tudi zaradi lepopisja. Prav zaradi tega pišete stenčas večkrat z večjo skrbjo kakor sodelavci »pravih« listov. »Stenčasnikarji« ste umetniki — ne le umetniki besede, ker skušate na malih straneh svojega lista povedati, česar pogosto ne znamo in ne moremo mi na velikih tiskanih listih — temveč, ker ste tudi risarji in nekateri tudi pesniki. Stenčas človek bere s posebnim užitkom; živo ti stopi pred oči pisec, zlasti še, ko bereš njegovo pisavo in ko piše tako iskreno, ne da bi se lovil za napihnjenimi besedami. Sodelavci stenčasa pišejo za svoje najbližje tovariše in še jim ni treba bati, da bi jih kdo ne razumel ali da bi sestavka ne prebral, komur je namenjen. Pišete, kar vas najbolj zanima in kar je res treba povedati. Pri stenčasu se lahko tako izvežbaš, da znaš napisati dober dopis za pravi list. Prav zaradi tega se obračam danes na tebe, tovariš, ker cenim tvoje izkušnje pri stenčasu. Priliko imaš, da slišiš neposredno, ne po ovinkih, kako presojajo tvoji tovariši v obratu stenčas, kaj jim je všeč in kaj bi želeli brati. Takoj sprevidiš,-ali čemu pritrjujejo in ali kaj obsojajo. Včasih tudi vprašujejo, zakaj nisi napisal nič o kakšni zadevi. Tako najbolje poznaš bralce ne le stenčasa, temveč tudi našega tiska, ker živiš med njimi. Spoznaš, kaj »užge« in kaj je le vezanje otrobov, čutiš s svojimi sodelavci, dobro veš, kaj jih boli, kaj želijo in kako sodijo o zadevah, ki so jim najbližje, pa tudi o raznih socialnih in javnih vprašanjih. Sodelavec stenčasa je torej lahko tudi dober dopisnik lista, če je res dober urednik domačega, obratnega časopisa. Ali se ti torej ne zdi potrebno, da bi nam kaj napisal o svojih izkušnjah pri pisanju stenčasa, o potrebah in željah svojih bralcev in o sodelovanju ter tekmovanju svojih sodelavcev »stenčasnikarjev«? Ali bi ne hotel preizkusiti svojih sil ter darov tudi kot dopisnik pravega lista? Veselilo bi nas tudi, če bi nam poslal na vpogled kakšno številko stenčasa, ko je ne boste več potrebovali v tovarni. Če nam pa hočeš pošiljati kopijo vašega stenčasa, bomo tega zelo veseli. Dobre prispevke bomo ponatisnili, a ostali nam bodo dali slike o vašem delu in življenju v tovarni. Tako bomo ustvarili tesno sodelovanje med stenčasi in našim uredništvom. Upamo, da bo predlog sprejet ter da bomo kmalu brali tvoj stenčas ali dopis. Razpečavanje našega Usta Kalce je trelba urediti razpečavanj® - Ista v alu#, da ga boste redmo prejemali Delavci in nameščenci so šele zdaj dobili svoj pravi list Prejšnje čase so sicer tudi mnogo brali, a zdaj jemljejo časopisje s povsem drugačnim občutkom v roke; dobro se zavedajo: to je naš list! Zdaj niso to bralci in naročniki lista, ki ga imenujejo svojega, temveč so hkrati razširjevalci In organizatorji svojega tiska. Več ali manj mora čutiti slehernik izmed vas neko odgovornost do našega lista, vsaj v tolikšni meri, da mu ne bo vseeno, ali je »Delavska enotnost« razširjena dovolj ali ne v vseh obratih ter med vsemi delavci in nameščenci, ki nas vežejo Enotne strokovne organizacije delavcev in nameščencev Slovenije v veliko, močno družino zavednega delovnega ljudstva. Ne sme nam biti vseeno, ali se naš list vsestransko izpopolnjuje ali ne. Med bralci in listom mora biti najtesnejša zveza in zavedati se morate, da so interesi vašega lista hkrati tudi vaši interesi. Nedvomno si vsi žetite, da bi prejemali »Delavsko enotnost« redno in da bi bila čim popolnejša. Da bo vsebinsko ustrezala željam vseh tovarišev čim bolj, je treba da vas sodeluje čim več pri samem ustvarjanju lista: dopisujte nam čim bolj marljivo! Obračajte se tudi z vsemi predlogi na uredništvo, nikar ne skrivajte svojih želj! Vendar to še ni dovolj, da bi bili lahko zadovoljni drug z drugim. Zelo pomembno vprašanje je predvsem razpečavanje lista. Doslej še ni bilo povsod urejeno tako vzorno kakor je že v nekaterih obratih. Tovarišem, ki so zaposleni v skupnem obratu, je uprava po tiskamiškem ekspeditu pošiljala list skupno. V nekaterih obratih so si tovariši razdelili list, ne da bi kdo vodil pregled nad razdeljevanjem in nihče ni prevzel odgovornosti za obračun. Razumljivo je, da list ni brezplačno čtivo, ker terja precej stroškov tiskanje, pa tudi uprava in uredništvo imata velike stroške. Noben časopis ni brezplačen, zato morajo tudi naši naročniki naročnino redno plačevati, če hočejo, da bodo list redno prejemali. V obratih, kjer lista ne prejemate na posamezna imena, pa morate skrbeti, da bodo tovariši dali tudi »Delavski enotnosti«, kar je njenega. Iz svoje srede morate izbrati nekoga, ki bo pobiral prispevke za naročnino in jih odpošiljal naši upravi. Tovariš, ki mu boste poverili to nalogo, bo prevzel odgovornost za razdeljevanje lista v obratu, na drugi strani pa, da bo list tudi plačan. Torej: izberite tovariše, M bodo razpečavali list in pobirali naročnino ter jo pošiljali upravi! Tovariši, ki prevzemajo odgovornost razdeljevanja lista v obratih, se naj tudi pozanimajo, kdo zakrivi kakšno pomanjkljivost, da lista ee prej- mete ob pravem Sas«. Takoj naj preiščejo vsak primer, ko list ne prispe ob pravem času v obrat; poizvedeti je treba, kdo je list zadržal, ali je obležal n. pr. na okrajnem odboru, na pošti ali kje drugje. Vsak primer je treba dobro raziskati in ugotoviti alt gre za malomarnost, ki je ne smemo trpeti, ali je mogoče namerna sabotaža, ki jo moramo v kali zatreti. Te stvari morajo zavedni delavci reševati na Ilcu mesta, ne pa samo upravi pošiljati opozorila, da lista niso prejeli, ne da bi prej sami skušali v svojem kraju poizvedeti ali je list prišel tja ali ne. Imamo primere, ko je bila številka v redu odposlana iz Ljubljane, prišla v redu do naslovljenega kraja, potem pa — ljudje, katerim je časopis namenjen, ga niso videli! Tovariši, take primere morate raziskati in razčistiti vi sami ali pa skupno z odbori Osvobodilne fronte! Skrbite, da bo naš list čim bolj razširjen. Priporočajte naš list zlasti tovarišem, ki delajo v manjših obratih, kjer ni mogoče skupno razpečavanje; vprašujte drug drugega, ali prejemajo list že vsi; odpravljajte vse pomanjkljivosti pri razpečavanju; če imate kakšne posebne želje glede razpečavanja, se obračajte naravnost na upravo »Delavske enotnosti«; priporočajte naš Ust tudi drugim razpečevalcem, raznašalcem, trafikantom itd., ki doslej našega Usta še niso razširjali! Tekmujte tudi v nabiranju novih naročnikov in tekmujte med seboj v čim popolnejši organizaciji razpečavanja Usta v obratih in v posameznih krajih! Poročajte nam, kako ste organizirali razpečavanje in kako se je obneslo! Ne pozabite: »Delavska enotnost« je vaš list! Razširjajte in izpopolnjujte ga! Udarniki v >. >5 V.N rodnlSm Rudnik bakra v Boru v Srbiji je eden od največjlh rudn ikov bakra v Evropi. Samo bakrom rudniki v Španiji, znani pod imenom Rio Tinto, se lahko po Obsegu revirjev in po produkciji merijo z barskim rudnikom. Med okupacijo je sovražnik neracionalno izkoriščal ta rudnik, pri umiku pa je povzročil tudi precej škode. Od osvobo-jenja federalne Srbije se rudnik z vsp vnemo čisti ter usposablja za normalno proizvodnjo. Po zaslugi delavcev Sq bili pri obnovi obrata doseženi veliki uspehi, o katerih smo že poročali. Sedaj je že v pogo-nu elektroliza za rafinerijo bakra ter za izločevanje ti&ta In srebra. Visi rudarji in uslužbenci ruda««, eo zgledni udarniki in vse*1. '^Kb obrata, M so obnovljeni, do-prefevodzijo, M presega nekdanjo pod d€l°vniimi pogoji. To je bilo ugotovljeno tudi, te dni med obiskom federalnega nšniatra rudansabvo, Veli M uspehi delavstva Tobačne tovarne Da delavstvo Tobačne tovarne pravilno razume svoje poslanstvo in se vneto bori proti reakciji, se kaže danes po vsej tovarni. Povsod in vsak čas pokažejo delavci svojo po-budnost v zavesti, da delajo tudi za izboljšanje svoje g položaja. Tako se kažejo povsod ogromni uspehi z ozirom na žalostno zapuščino, ki so jo prevzeli po osvoboditvi. Meseca marca je bila tovarna pri bombardiranju hudo prizadeta. Delno sta bili porušeni dve administrativni zgradbi: delavska kuhinja, ki je popolnoma izginila, in važen del drugega glavnega poslopja. V tem poslopju sta bila pokopana tudi dva važna stroja za zavojčke Morava cigaret. po. 20 in 10 komadov. Toda tedanje vodstvo s podrejenimi poslovodji ni smatralo za potrebno, da bi rešilo vsaj te stroje, ker se je pač že povsod kazal komK in je tudi že vsak otrok vedel, kakšen bo. Šele po dveh mesecih so potegnili iz ruševin ta dva stroja. Eden, ki je za zavijanje cigaret po 10 komadov, bo po veliki zaslugi strojnega ključavničarja Bogomirja Černeta kmalu začel obratovati in bodo verjetno v najkrajšem času v prometu trpet Morava cigarete v zavojčkih po 10 komadov. Stroj je padel z drugega nadstropja in je ležal skoraj dva meseca globoko pod ruše- Lejs ssEpeh IitogrsSov Z udarnim delom se je v rekordnem času izvršil plakat za n. kongres ZSM. Osnutek tov. Vidica predstavlja tri mladince pri delu za obnovo. Delo litografije, priprave za tisk in tudi tisk, vse to se je izvršilo v enem tednu. Plakat je reproduciran v sedmih barvah in v 15 tisoč izvodih. Za tako delo bi bili prej potrebovali najmanj 12 dni s tolikim številom delovnih moči. Delo so izvršili tovariši litografije čemažar. Bistvo uspeha je v tem, da so takoj pričeli z organizaraniiim delom, ■ pri katerem je tovariš pomagal tovarišu. Delavec se zaveda, da se je otresel bremena za svoj obstoj, in da ni več starega egoističnega sistema dela. Organizirano delo in tovarištvo že kaže lepe uspehe pri obnovi. Udarniki v sladkorni tovarni m čiik&raca Po zaslugi požrtvovalnih delavcev ln in-ženjerjev, ki so napravili skupne načrte udarniškega dela, pripravlja tovarna za. sladkor na Čukarici letos veliko kampanjo. Veliko delo v tej tovarni se bo začelo meseca oktobra in da bi tovarna mogla proizvajati, ji je potrebnih 1260 vagonov premoga. Preskrba s premogom je že redna in so že zagotovljene zadostne dobave iz Bolgarije. Da bi se tovarna čim uspešneje pripravila na sladkorno kampanjo, je posejala e sladkorno peso v Srbiji 2200, v Sremu pa 2650 katastrskih oralov. S tem bo načrt proizvodnje stoodstotno uresničen. Priča- vinami. Njegova rešitev je zahtevala ogromno strokovnjaško in udarno delo. Stroj je zelo važen, ker zavije v 8 urah 20 tisoč cigaret. Letos marca so zapakovali 24.88 milijona cigerat, naslednji mesec 22.40 milijona, meseca maja 18.95 milijona, junija pa 57.27 milijona, kar je ogromno udarniško delo, ki ga je izvršilo delavstvo »pakovalnice« v neurejenih razmerah, ko je bil povrh še del oddelka zaradi bombardiranja odprt. Tu se vidi strokovnjaško vodstvo poslovodje tov. Mirka Knežo. Verjetno je, da bodo ta mesec zapakovali blizu 70 milijonov cigaret kljub težavam zaradi slabe kakovosti pakovalnega papirja, lepila itd. Da tu fabrikacija cigaret z odličnim kadrom ključavničarjev ne zaostaja, je razumljivo. Sklenili so tudi, da bodo vsi delavci in udarniki delali po eno uro tedensko na ruševinah. Kar se sklene, se takoj tudi prične in že popravljajo ključavničarji nad vse važno zračno pripravo za prenos tobaka in razne potrebne ključavnice, dočim popravljajo mizarji okna in vrata, zidarji belijo, vsi ostali pa kot mravlje pridno pobirajo in čistijo opeko. Tako bodo delali nad 450 ur na teden ali 1800 ur na mesec. Kaj vse se naredi, če veS, za koga delaš! In če veš, da delaš za sebe, delaš z veseljem in tudi mnogo storiš. kuje se, da bo dobila tovarna v predelavo okrog 40 tisoč vagonov sladkorne pese, ki jo bodo začeli izkopavati v začetku septembra. Po zaslugi udarnikov bo do takrat tovarna že sposobna za obratovanje. Zasluge delavcev pri ©tem bredaratva V svojih poročilih o obnovi brodarstva podčrtavajo zagrebški listi zgledno požrtvovalnost in velike zasluge delavcev v ladjedelnicah. Pred vojno je doseglo pomorsko brodarstvo Jugoslavije važno mesto, čeprav ni bilo deležno potrebne podpore od režimov. Jugoslovanski parniki so pristajali v vseh svetovnih pristaniščih. Organizirane so bile stalne proge med našimi pristanišči ter pristanišči Sredozemlja in Atlantika. Tudi obalna plovba je bila dobro urejena, čeprav so se zanjo uporabljale po večini stare ladje. Med vojno so večino plovnega parka zaplenili ln uničili sovražniki, nekaj brodov pa smo tudi sami potopili. Po kapitulaciji Italije je ostalo samo še kakih pet brodov lokalne kabotaže. Po osvobojenju ni ostalo od nekdaj trgovinske mornarice skoraj nič. Značilni so podatki iz dubrovniškega okrožja. Tam je bilo pred vojno 34 jadrnic, 106 motornih jadrnic in 32 parnikov. Velika večina parnikov je bila med vojno potopljena, jadrnice pa eo bile reducirane aa 90%. Po oevobojenju jadranskih pristanišč so narodne oblasti takoj odredile popravljanje uničenih in poškodovanih ladjedelnic. Pri tem delu so se povsod izkazali delavci z Med nalmlaišimi udarniki V epekaraa ata EspsSb se |e lotilo z udarniško vssemo dela seSesss ©d 13 d® 1$ let starali dečkov; vsi so iz revnih delavskih družin Na zapadu Ljubljane, že precej daleč zunaj mesta, je posebno delavsko predmestje, ki ga ne moremo primerjati z nobenim drugim pri nas. Na valovitem griču so razkropljene najpreprostejše delavske hišice. Po večini so si jih postavili delavci sami in mnogi so zidali tako, da so dolga leta zbirali desko za desko, žebelj za žebljem. Hišice so nizke in tako tesne, da se ti zdi ob vstopu, kakor da si vstopil v prenapolnjen vagon. Zidane so brez načrta in tako rekoč brez gradiva, že od daleč je očitno, da se jih držijo krvave srage in sledovi žuljev. To je Brdo. Ob vznožju Brda pa dopolnjuje sliko značilnega delavskega predmestja velika opekarna. Ko prideš bliže, vidiš, da sta se tam zagrizli v ilovnati grič dve opekami, ne le ena, a tudi na južni strani griča, na Viču, puha dan za dnem dim tovarniški dimnik tretje opekarne. Med hišicami na Brdu vprav mrgoli otrok, kakor da je to otroški kraj in da so hiše zato tako majhne, ker v njih stanujejo le otroci, če pogledaš še v hišice, naletiš tudi tam na otroke. Kje so odrasli ? Tega nama pač ni treba vpraševati, saj so pred nama opekarne; Brdo je kraj opekarniškega delavstva. Odrasli so v opekarnah, otroci doma ali v šoli, na cesti ali v bližnjem gozdu. Tako je bilo doslej. Otroci so ostajali brez nadzorstva. Ive pri najmanjših so ostajale doma matere ali starke. V nekaterih družinah je bilo toliko otrok, da oče kot družinski rednik ni zaslužil dovolj niti za nakup živil na živilske nakaznice. Otroci niso mogli pomagati staršem, saj še za odrasle pogosto ni bilo dela. V predmestjih so ostajali otroci dan za dnem brez nadzorstva in brez dela ter pogosto prej odraščali, preden so se navadili delati. Za mnoge je tedaj bilo prepozno. Navadili so se samo sovražiti delo, zlasti še vpričo staršev, ki jih je delo izmoz-gavalo, da so ga tudi sami sovražili. Ali ni zdaj pesem tovarniškega dela vesela? Tekoči trak, transporter, prinaša surovo opeko iz obrata in teče pod sušilne lope. V vseh obratih največje ljubljanske opekarne, »opekarne Brdo« brnijo stroji, tleskajo transmisije, žvenketajo transporterji. Vsi delajo kakor zamaknjeni v svoje delo, vendar ti vrže ta ali oni v pozdrav nasmeh. Stroji so preglasni in tu ni zdaj kraj, da bi se pogovarjali: delajo na tekočem traku. Stroj je gospodovalen in moraš mu neprestano streči. Oni tam dovažajo ilovico, ki bo še šla v mlin, v drugih vagOnčkih pa je že predelana ilovica. Stroji jo nenasitno požirajo. Po več tisoč kosov strešnikov izbruha takšen stroj na dan, še več oni tam zidakov. Ves obrat pa izdela na dan 40.000 do 50.000 kosov opeke. V tako imenovani luknji, v malem jašku pod strojem, sem naletel na najmanjšega delavca opekarne. Jašek sega nekaj decimetrov pod tla in delavec mora biti čim manjši, da se laže pripogiba pod strojem in pobira izpod njega odpadke ilovice. Naš najmlajši udarnik, Tonček Hren, ki je šele meseca januarja dopolnil 13 let, je kakor ustvarjen za to delo. Zdi se, da je pri tem delu zaposlen že cela leta. »Prav dobro nadomestuje odraslega delavca«, pravi delovodja. »Moram ga pohvaliti. Prav je, da se mladina uči dela. Mlad se moraš naučiti delati, pozneje je prepozno. »Tončku žarijo ličeca izpod madežev že suhe ilovice. Resno se je nasmehnil in nadaljeval delo ponosen, da so mu zaupali mesto pri stroju. Sirena ... Opoldanski odmor. Stroji so se ustavili in delavci so posedli in začeli zajemati iz »kanglic«, nekateri najmlajši udarniki so jedli skupaj z očeti, drugi pa sami. Zaposleniho je sedem dečkov v starosti od 13 do 15 let. Vsi ti naši udarniki, razen najstarejšega, 15 letnega Ivana Vana, ki je doma iz Kozarij, so prišli v opekarno z Brda. Fr. Marinšek in Joško Škof in Ivan Van so začeli delati 2. julija, drugi štirje dečki so se pa dela lotili s pravo udarniško vnemo naslednji dan. Prišli so delat s tistega nesrečnega Brda, kjer so med vojno fašisti še posebno divjali: zgorelo je 19 delavskih domov in 4 hišice še niso obnovljene. Anton Hren, oče Tončka, najmanjšega opekami-škega delavca pripoveduje, medtem ko s sinom zajemata lz kanglice, da ima šest otrok. Najstarejši je Tonček, najmlajšemu J« pa komaj mea»c Suit Y t»6fcl je ie 74- največjim požrtvovanjem, in ko so bGe ladjedelnice za silo urejene, so v njih že popravljali poškodovane ladje, da so otoki zdaj že zvezani z vsemi glavnimi pristanišči. Največja ladjedelnica je Donatovičeva v Mokošici, ki je od osvobojenja do zdaj popravila 15 brodov in izdeluje zdaj nov Prod 26 ton za malo obalno plovbo. V tej ladjedelnici so popravili tudi precej ribiških ladij. Ladjedelnica Markov v VeU Luki je popravila dva parnika male obalne plovbe, brodovje z večjo tonažo pa popravljajo ladjedelnice Donatovič v Mokošici in Krile v Gružu. Na ta način bo obalna plovba kmalu popolnoma urejena, kar bo mnogo prispevalo ne samo h gospodarski obnovi federalne Hrvatske, temveč tudi vse države. Tekmovanje w i-U srbske delavske mladik” Mladi delavci beograjske tovarne obutve »Boston« so z mladino podjetja »Zamak« sklenili sporazum o tekmovanju v proizvodnji. Podjetje »Boston«, ld izdeluje obutev za vojsko in civilno prebivalstvo, je med tekmovanjem svojih mladih delavcev zvišalo proizvodnjo na 700 parov dnevno, dočim je prej izdelovalo na dan največ 600 parov. V vseh oddelkih tovarne ima delo mladih delavcev in delavk tolike uspehe, da so starejšim tovarišem za zgled. Pri tem pa ta mladina tudi ne zanemarja svojega dela v raznih prosvetnih organizacijah. Mlado delavstvo podjetja »Zamak« pa JO s svojim udarniškim delom zvišalo dnevno proizvodnjo obrata od 65 na 100 parov obutve. Tako se je v delavnicah obeh podjetij med tekmovanjem mlacVh delavcev In delavk zvišala proizvodnja za povprečnih 10%. Uspeh sušašldh udarnikov Viadukt pri Sv. Ani, ki čez železniško progo veže cesto Sušak-Dnaga, Je zelo važen, ker gre po tej cesti ves promet za Gorski Kotar in Zg. Primorje. Ta viadukt, cesto, viadukt na Kalini in železniški most v Doljnji Vežici so Nemci med umikom porušili, na večih mestih pa so podminirali železniški nasip v Dragi. Delavci in mladina v Vežici so se še med bojem, ko so še grmeli topovi, lotili popravljanja teh važnih prometnih objektov ter v nekaj dneh tako dovršili najnujnejše delo, da so mogli voziti po cesti tudi naši težki tanki. Zdaj gradijo viadukt pri Sv. Ani ter železniški nasip in železniško progo v mestu. Delo pri tem viaduktu je zelo težko ln tudi nevarno zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev, delavci pa se tako zavedajo važnosti svojega dela, da premagujejo vse težave, železniški nasip in proga v mestu bosta kmalu popravljena. Uspeh zagrebške delavnice pri cbaacvi mostov Zagrebška delavnica za nadomestitvene dele mostov se je takoj po osvoboditvi lotila popravljanja porušenih mostov. Delavci so se razdelili na nekaj skupin, ki so se po udarniškem načinu lotile težkega dela ter doslej usposobile za železniški promet že osem metrov mostov na progi Dugoselo— Novska. Pretežna večina delavcev te delavnice je zaposlena pri gradnji in popravilu mostu pri Novoselcu. Pri Križu-Novo-selcu so tri konstrukcije v dolžini 62 ra podminirane. Razen pri delih za gradnjo mostov so delavci zaposleni tudi pri pripravljanju materiala in orodja, ki je potrebno za obnovo mostov. Vneto tekmovanje teh udarnikov je s svojimi uspehi Se preseglo v začetku dela napravljene načrte. letna ženina mati. Doslej je moral deteti sam za 9 ljudi. Zdaj mu je priskočil na pomoč Tonček. Tončku so zažarele oči v ponosu, češ, glej, odslej bom skrbel za bratce jaz! Jernej Bergant bo tudi čttal svoje Ime v našem listu; ni še 14 let star, a nudi svoje mladostne sile, da bi pomagal izdelati pred zimo čim več opeke. Za obnovo je potrebno milijone kosov opeke! Karol ln Cvetko Špacapan sta brata dvojčka. Odgovarjati pogumno. »Ali sta zvečer kaj trudna?« — »Ne posebno!« — »In tl Tonček?« sem se obrnil na malega Hrena. »Malo.« — »Ponoči pa dobro spl, kajne?« sem vprašal očeta, »Kakor ubit!« Oče špacananov je zidar, dva brata sta pri vojakih, najmlajši je pa doma pri materi. France škof ima očeta, ki je pečar v opekami. Bratov in sester nima. Pri Ma-rinškovih na Brdu so štirje otroci, Joško je najstarejši ter tako pomaga z delom v opekarni služiti očetu kruh za bratce. Oče je zaposlen v trgovskem skladišču. Tudi oče 15 letnega Ivana Vana, zelo resnega dečka, ki ni na njem nič več otroškega, dela v opekami. Dva njegova brata sta bila vojaka ln zdaj še ne vedo, kje sta. Doma je še mlajša sestra. Tako so sl zgodbe teh najmlajših udarnikov zelo podobne. Preproste so, kakor je pač preprosto življenje. Prav zato so se dečki malo začudili, da bodo lahko brali svoja imena v listu. To, kar delajo, se jim zdi samo po sebi umevna dolžnost. Toda prav zato jim naj bo ob tej priliki izrečeno priznanje in naj postanejo zgled naši mladini. Avtobusni promet v Sloveniji je največjega pomena za gospodarsko življenje, zlasti še, da izpopolni železniški promet. Pred vojno je bilo v Sloveniji (dravski banovini) nad 80 rednih avtobusnih prog in poslovalo je nad 90 zasebnih prevozniških podjetij za prevoz blaga s tovornimi avtomobili. Avtobusni promet se zdaj postopno obnavlja in največjega pomena je zlasti, da že vozijo avtobusi na progi Ljubljana— Novo mesto—Črnomelj, tako da je Belo-krajina končno dobila zvezo z drugimi slovenskimi pokrajinami. Avtobusi tudi začenjajo voziti na progah Maribor—St Lenart, Maribor—Ptuj, Ormož—Središče in Maribor—Murska Sobota. V tem mesecu bo obnovljen promet na Notranjskem, med Brežicami in Novim mestom, med Ljubljano tn Kamnikom itd. Kovinarji v oliratu in ergamlsadp Iz poručil delegatov na nedavni konferenci kovinarjev posnemamo naslednje podatke o raznih ‘‘'bratih izven Ljubljane, ki kažejo veliko zanimanje kovinarjev za po-sptilev in povečanje proizvodnjo ter za napredek strokovne Organizacije. V strojnih tovarnah v Kranju je zaposlenih 381 delavcev in nameščence?, strokovno organiziranih pa jih je že 350. Tovarne popravljajo avtomobile in tudi od bomb poškodovane objekte. V obratni kuhinji ‘e na hrani 75 odstotkov delavstva. Tovarna »Titan« v Kamniku ima 256 delavcev, organiziranih pa je nad 200 delavcev in nameščencev. Odbor strokovne organizacije je prevzel od prejšnjih organizacij tudi precej imovine ter celo denar, ki ga je pod okupacijo podjetje odtrgovalo delavcem za nemško delovno fronto. Delavstvo kaže veliko zanimanje za strokovno organizacijo. Tovarne so ostale nepoškodovane, samo 11 strojev so med okupacijo odpeljali na Koroško, od koder pa bodo vrnjeni. Zaradi pomanjkanja surovim se obratuje samo 5 dni na teden po 8 ur. Ob sedanjih delavnih pogojih, bi lahko delali posamezni oddelki 3 do 10 tednov. Od Kranjske industrijske družbe so obljubljene dobave potrebnih surovin. Elektrarna v Velenju ima 43 delavcev in 14 nameščencev, od katerih je organiziranih 90 odstotkov. Ob zlomu okupacije so bili vsi stroji nesposobni za obrat. Od začetka junija pa že obratuje 1000 Kw turbina, ker zadostuje za rudnik v Velenju, po 5 Kw voda Šoštanj in Dobrna, 20 Kw vod Mežica, v čiščenju pa je kondenzator 5250 Kw turbine. Obratu primanjkuje mazila, šip za okna ter rešetnic za kotel. Splošna stavbna družba v Mariboru ima svojo velko tovarno v polnem obratu. V tovarni je 350 delavcev, med katelrmi so požrtvovalni udarniki, ki so dosegli že presenetljive uspehe. Ob osvoboditvi je bilo stamije tovarne obupno. Delavnice so bile hudo poškodovane in razdejane od bomb. Okupator pa je z gradbenim vlakom odpeljal vse najboljše stroje in orodje. Vodilno osebje je bilo po večini nemško in so morali naši ljudje prevzemati tudi po 5 funkcij. Delavstvo se je takoj lotilo popravljanja delavnice in glavnega skladišča. Zasipavati je bilo treba jame, povzročene od bomb, ter urediti skladišče železa, M je ležalo vse povprek v velikih gomilah, da ni bilo nobenega pregleda teh prepotrebni zalog. Od 3 žerjavov je bilo treba 2 na novo Izdelati. Glavna naloga obrata je dviganje in popravljanje ter 'izdelovanje novih mostov za železniški promet. Izredne uspehe udarni- kov tega obrata pri ureditvi pesniškega mostu smo že opisali, udarniški dah pa se je izkazal tudi pri dviganju mostu čez Studenčnico pri Ptuju, ki je dolg 150 m, in pri 30 m dolgem Turnškem mostu. Rok Za vsa taka dela je bdi dotočen na 6 tednov, a ker sta bila navedena mostova dvignjena že v enem tednu, bo znatno skrajšan. T°vama letaj v Mariboru ima 1117 delavcev, med katerimi je 820 organiziranih. Delavci so pretežno zaposleni v tovarni, ki je bila poškodovana pri bombnih napadih. Tako so zaposleni pri pospravljanju in sortiranju opeke in raznih drugih delih. Do tovarne imajo po večini do 5 km hoda in čeprav imajo slabo obleko in obutev, se svojemu delu posvečajo z zgledno vnemo. Med okupacijo je tovarna izdelovala glave Za letalske vijake in pokrove za motorje. V njej so specialni stroji, od katerih imajo nekateri odmontirane elektromotorje, ki pa so bili zaseženi in bodo tovarni vrnjeni. Tovarna izdeluje sedaj razne dele za orodje in avtomobilske motorje. Zaloge surovin so pičle. Predvsem primanjkuje aluminija in medenine. V tovarni je zaposlenih precej kmečkih hentov, ki pa bi se radi vrnili k svojemu prvotnemu delu. Tovama »Kovina« na Teznem prj Mariboru tona 75 delavcev, Id so vsi organizirani. Med bombardiranjem je bdi pretežni del tovarne porušen. Delavci morajo pospravljati ruševine ter čakati na material za zidavo. Surovine bi zadostovale približno za 3 mesece, če bi se delalo v polnem obratu. Tovarna bo izdelovala kljuke, okovje za vrata in akna, vinognadne škropilnike ter vodovodne in sanitetne armature. T°vama Westen v Celju ima 1049 delavcev in nameščencev, v organizaciji pa jih je 569. Tudi v tej tovarni se udejstvujejo udarniki in je tako proizvodnja narasla za 80 odstotkov. Na zalogi je precej gotove emajlirane 5m pocinkane posode. Položaj strokovnega osebja je zadovoljiv, primanjkuje pa nekaterih surovin, brez katerih ni mogoče dvigniti kakovosti emajlirane posode. Tovarna, dela v celoti v zmanjšanem obsegu, ker so nekateri oddeliti, ki so prej Obratovali v vojne svrhe, še pasivni Kovinarska zadruga Kropa ima 160 zadružnikov, med katerimi je okrog 100 organiziranih. Tovarna obratuje delo, ker ji primanjkuje strojnih gonilnih jermen. Najboljše otona/buje oddelek plani čar jev. Zadruga dala za Primorsko na razpolago dva vagona materiala, za našo vojsko pa pol-drugi vagon lesa Za karavle in precej drugega materiala. Organizirani Kovinarji v Zgornji Bistrici V tovarni bakrenih in medeninastih polizdelkov v Zg. Bistrici je bilo 23. junija zborovanje vseh delavcev in namežčencc-v. Zborovanje je sklical pripravljalni odbor ESZDN, namen zborovanja pa je razložil tov. Pavle Bera. Delegat ministrstva za industrijo im rudarstvo ing. Milan Stepišnik je zborovalcem razložil cilje, ki jih je doseglo delavsko gibanje pri ngs, ter opozoril na velike naloge, ki čakajo delovno ljudstvo pri gospodarski obnovi domovine. Tov. Franc Pristcmaik je govoril o osvobodilni borbi ter o parnemu in pravilih delavske organizacije. Sestanita se je udeležil tudi sekretar okrajnega odbora OF iz Slovenske Bistrice tov. Lovro, ki je v svojem govoru predvsem opozarjal na velike žrtve Sovjetske zveze za osvoboditev narodov izpod fašističnega jarma ter očrtal naše naloge in dolžnosti za ohranitev svobode, ki je bila dosežena s tolikimi žrtvama. Debata je pokazala živahno zanimanje za strokovno organizacijo in sklenjeno je Mio, da se takoj začne s sprejemanjem članstva, * Železničarski m transportni delavci Organizacija železničarjev v Zidanem mostu Železniški delavci in nameščenci v Zidanem mostu so imeli 1. julija ustanovni občni zbor podružnice. Pred zborovanjem so šli v sprevodu od postaje do zborovalnice. Sprevoda in zborovanja so se udeležili tudi zastopniki vojske, železniška godba, pevski zbor mladink in mnogo ljudstva. Na zborovanju je poročal sekretar celjskega okrožnega odbora OF tov. Gašparič, ki je lepo očrtal težko pot slovenskega naroda v nekdanji državi ter trpljenje vseh jugoslovanskih narodov v vojni dobi in v borbi za osvoboditev. Orisal je glavne naloge dela pri naši obnovi. Svoj govor je zaključil z izrazi hvaležnosti bratskim sovjetskim narodom in Rdeči armadi. Zborovalci so njegov govor često prekinjali z vzkliki generalissimu Stalinu, maršalu Titu, predsedniku slovenske vlade tov. Kidriču in Sovjetski zvezi. Tov. Hajnrihar kot zastopnik železniške strokovne zveze je očrtal delo in naloge organizacije ter apeliral na zborovalce, naj izvolijo v svoj odbor poštene in zmožne ljudi, ki bodo dobro zastopali delavstvo. O zadružništvu je govoril tov. Preskar iz Laškega, ki je podal smernice za uspešno borbo proti špekulantom. Po končanih govorih so mladinke zapele nekaj narodnih pesmi, godba pa je zaigrala narodno in delavsko himno. V odbor so bili izvoljeni sami v osvobodilnem gibanju preizkušeni ljudje, ki nudijo najboljše poroštvo za uspešno delo podružnice. Ustanovni občni zbor, ki je bil združen z lepo proslavo, je dokaz velike zavednosti naših železničarjev. ★ Rudarski delavci Rudarji in nameščenci živosrebrnega rudnika v Idriji so si izvolili svoj pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice ESZDN že 2. maja. Ta odbor je imel 6 sej, na katerih so napravili načrte, razpletli agitacijo ter poslali delegate na okrožno zborovanje v Gorico in Trst. Ko so bila ta zborovanja prepovedana, so v znak solidarnosti sklicali 4-urno stavko z obhodom, katerega se je poleg vseh delavcev udeležilo tudi ostalo prebivalstvo, Iti je pritrjevalo govornikom, Iti so razlagali pomen demonstracije. Ko je odbor med delavci rudnika organiziral že nad 300 članov in pobral vpisnine, je 2Q. Junija priredil ustanovni občni zbor podružnice, ki ga je vodil tov. Treven. Političpi referat je podal tov. ing. Aljančič, organizacijski referat pa tov. Kogej. Soglasno so bili Izvoljeni člani odbora in finančnega nadzorstva, smernice za bodoče delo pa sta dala tov. Premozer in Rupnik. * Tekstilni in oblačilni delavci Zborovanje v tovarni Bergman v Celju V lepo okrašenem prostoru tekstilne tovarne Bergman v Celju je bil 28. junija občni zbor treh podružnic ESZDN za tovarne »Metka«, »Hido« in Bergman. Vodil ga je tov. Kunej, tov. Vrankar, Kamnikar, Vodopivec in Oset pa so podali politične referate, med katerimi je delavstvo s svojim pritrjevanjem dokazalo, kako dobro razume pomen pokreta in da hoče požrtvovalno delati za obnovo domovine. Govorniki so dali tudi v tem pogledu dobro nasvete ter navdušili zborovalce za udarniško delo. Organizacijsko in blagajniško poročilo pripravljalnega odbora so podali tajniki vseh treh tovarn in ponovna izvolitev vseh dosedanjih funkcionarjev v nori odbor je bila najboljši dokaz velikega zaupanja članstva. Tov. Vodopivec je v kratkih jedrnatih besedah razložil tudi pomen zadružništva, ki bo onemogočilo izkoriščanje delavstva po raznih špekulantih. Pevski zbor tovarne Bergman je zapel nekaj pesmi, nastopili pa sta tudi dve solistki iz tovarne »Metka«. Spored prihodnjega zborovanja bo še obsežnejši, ker se bodo delavci lahko izkazali z uspešnim delom, ki bo omogočeno tudi z boljšo preskrbo surovin. * Grafični delavci Vevško delavstvo in namešč6!!-stvo v strokovni organizaciji Ustanovni občni zbor podružnice ESZDN za papirniško delavstvo in, nameščenstvo v Vevčah je bil 17. junija. Glavni odbor sta zastopala tov. Diacci in Ganzitti, ki sta orisala pomen organizacije v strokovnem in političnem pogledu. Delavstvo in nameščenstvo je z vso pozornostjo in velikim odobravanjem sprejelo poročila, kajti zdrava misel, ki je ni manjk»r« med papirni-čarji, jih je zdaj vse povezala v enotni strokovni organizaciji. Tudi papirn’čarji so dali svoj prispevek k prtooritvi svobode, katero hočejo zvesto čuvati s svojim vnetim udejstvovanjem v euotni organizaciji. Dne 25. junija je bil sestanek, na katerem so obravnavali strokovna in politična vprašanja ter zadnjo okrožnico glvnega odbora ESZDN. Določen je bil tudi dan udarniškega dela za obnovo domovine. Kako bo to delo izvedeno, bomo poročali prihodnjič. ★ Delavci kemične industrife Podružnica v Tovarni za Hej Dne 28. junija je bil ustanovni občni zbor podružnice ESZDN v Tovarni za klej na Šmartinski cesti. Z-boravsnja so se udeležili skoraj vsi delavci in nameščenci, ki so s tem dokaz?M, da se zavedajo velike večnosti enotne organizacije in vzajemnega dela za boljšo bodočnost. Izvoljena sta bila upravni in nadzorni odbor, tajnik pa je orisal glavne smernice in namen organizacije ter pohvalil delavce, ki so z zgledno požrtvovalnostjo v najkrajšem času s čez-urnim brezplačnim delom popravili v tovarni škodo, povzročeno od nesreče 9. junija. Pri tem požrtvovalnem delu so napravili skoraj tisoč delovnih ur. Ustanovni občni zbor je bil zaključen z vzkliki naši narodni viadi, Prosvetni delavci Podružnica SZPD pri prosvetnem ministrstvu V Enotno strokovno zvezo delavcev in nameščencev je vključena podružnica SZPD pri ministrstvu za prosveto, ki je zajela vse nameščence, da bodo tudi v osvob ojeni domovini v polni meri izpolnjevali svoje narodne dolžnosti, katerim so bili zvesti tudi pod okupacijo. Ustanovni občni zbor je bil 28. junija, vodil ga je tov. Ivan 5uk, referiraia pa sta tov. Moderndorfer in Flajs. Izvoljeni so bili 4 odborniki, 5. odboraiško mesto pa je bilo rezervirano za enega izmed bivših služiteljev. Nadzorni odbor ima 3 člane. Nova organizacija bo skrbela, da bodo sadovi borbe realizirani v izgradnji ljudske oblasti in v obnori porušene domo-morine, . Podružnica SZPD na Trgovski akademiji in Trgovski dvorazredni šoli x Za Trgovsko akademijo in Trgovsko dvo-razredno šolo v Ljubljani je bil ustanovni občni zbor podružnice SZPD že 8. junija in se je vpisalo v organizacijo iz Trgovske akademije 28, iz Trgovske šole pa 15 tovarišev in tovarišic. Sprejeti so bili vsi. Soglasno so bili izvoljeni člani odbora in finančnega nadzorstva in je odbor takoj prešel na delo. Urejene' so bile formalnosti glede članarine in vpisnine. Na 2. seji 25. junija je odbor premotril prejeta navodila ter določil, da bodo sestanki, ki se jih bodo obvezno udeleževali člani podružnice, vsak prvi petek po 1. in po 15. v mesecu. Na teh sestankih bodo strokovni in politični referati članov z diskusijo. Prvi referat o vprašanjih trgovskega šolstva in tečajev bosta imela tov. dr. Slodnjak in prof. Sič. Z ustanovitvijo podružnice bo delo za razmah trgovskega šolstva in za notranjo izgradbo članstva stoptio na nova pota, ki bodo omogočila, da bodo pridobitve osvobodilnega boja res obrodile najlepše sadove. Čas zahteva, da tudi trgovsko šolstvo, ki je doslej služilo ustvarjanju kandidatov za trgovske poklice, v bodoče še v večji meri izpolni svojo nalogo in prispeva k ustvarjanju lepše bodočnosti vsemu delovnemu ljudstvu, ko bo trgovina res služila blaginji v trpljenju prerojenega človeštva. SZPD za bežigrajski okraj Dne 21. junija je bil občni zbor prosvetnih' delavcev na bežigrajski šoli, ki sta se ga poleg učiteljstva udeležite tudi komandant oficirske šole za zvezo tov. kapetan Kuk ovee In politkomisar tov. kapetan Kerne in s tem poudarila povezanost vojske z narodom. Tov. Šerbec Josip je podal poročilo pripravljalnega odbora, tov. M?rija Kobilica je v izčrpnem referatu orisala, zgodovinski pregled osvobodilnega gibanja, organizacijski referat pa je imela tov. Marja Laihar-nar, ki je pokazala potrebo povezanosti ročnih in umskih delavcev. Izvoljeni odbor je obljubil, da bo posvetil vse svoje sile prosvetnemu in kultuirr.emu napredku naroda. Podružnica SZPD na Prulah Dne 27. junija se je ustanovila za člane meščanske in osnovne šole na Prulah in na Berju podružnica SZPD, ki sta se ji pridružili kot plačilnici še šoli na Rudniku in na Lavrici. Po pozdravu je prod od tik pripravljalnega odbora tov. Zavri počastil spomin padlih tovarišev, svetlih likov brez-vzor pri delu z? naše notranje prerojenje. Tov. Bitežnik je poudaril važnost svobodnega zduževanja stanu, ki je najtesneje zvezan z ljudstvom -n pokazal nujnost neumornega in enotnega dela v bodočnosti. V živahnem govoru je tov. Moderndorfer podal obračun o delu OF od njenih temeljnih idej do končne ustvaritve. O delu pripravljalnega odbora je poročala tov. tajnica Jovanovičeva in v referatu pokazala pomen in potrebo delavskih strokov: čil organizacij. V nazorni sliki strukture enotnih delavskih organizacij je tov. Ostanek poudaril potrebo aktivnega delovanja, vseh članov. Po izvolitvi sedemčlanskega, odbora im tričlanskega finančnega nadzorstva so si izvoljeni odborniki razdelili furkcije in tov. predsednic Zavrl je v smernicah z» bodoče delo ponovno poudaril nujnost notri?nje zgraditve vsakega posameznik^, za uspešno delo med mlad'no. Opozoril je tud' na važnost sodelovanja staršev s šolo. Določil se je dan prihodnjega, sestanka, na katerem bo tov. predse«!'tik govoril o izgradnji nj-že narodne oblasti, člani bodo pa v strokovnih referatih izrekli mnenje, kako zaposliti mladino med počitnicami. k Na IH. mešani meščanski šoli Ljubljana Moste je bil 24. junija ustanovna občni zbo ESZDN. Po pozctaaivu tov. delegata Kožarja Antona je imel politični referat tov. Mihelič Edvard, nato pa je predaval o strokovni orgciriLzaciji tov. Iskra kot predstavnik Narodno osvobodilnega odbora za Moste. Sledile so volitve 5 odbornikov in 2 članov finančnega nadzorstvo. O smernicah in nalogah bodočega dela je govoril tov. predsednik, potem pa so bili sprejeti predlogi o raznih šolskih zadevah ter za otvoritev tečaja ruščine. Delavci občinskih podjetij in ustanov Organizacija Odseka za preskrbo ljubljanske občine Ustanovni občni zbor podružnice ESZDN za Odsek za preskrbo MOOF v Ljubljani je bil 30. junija. Udeležencev je bilo okrog 200. Zbora je predsedoval tov. Branimir Kol ine, ki je podal kratek pregled razvoja bofbe delavstva za socialne pravice in poudari), da je ta borba po težkih žrtvah in trpljenju sedaj zaključena z najsijajnejšo zmago. S pravicami pa si je delavstvo pridobilo tudi velike dolžnosti in odgovornost. Tega se morajo zavedati vsi ter tem” primemo usmeriti svoje delo. Tov. Mojškerc je opisal borbo slovenskega naroda in razložil pomen enotnih strokovnih organizacij, tov. Zabukovec pa je podal poročilo o delu pripravljalnega odbora, o pripravah za ustanov tev podružnične kuhinje ter porro stre kovnih organizacijah pred osvoboditvijo, člani odbora in nadzorstva so bili soglasno Prva šola za strokovne funkcionarje v Jugoslaviji Med dokazi zelo uspešnega razvoja strokovnega gibanja delavcev in nameščencev po vsej Jugoslaviji je tudi ustanovitev prve strokovne ,šole v Beogradu, ki pa je od svoje strani tudi dokaz, da se naš strokovni pokret v polni meri zaveda svojih velikih dolžnosti, med katerimi je na važnem mestu tudi skrb za dobro izobrazbo ter za naraščaj strokovnih funkcionarjev. Šola za strokovne funkcionarje je začela poslovati v Beogradu 23. junija in pri njeni slovesni otvoritvi je Predsednik glavnega odbora ESZDNJ tov. Salaj podčrtal važnost temeljite izobrazbe funkcionarjev strokovnih organizacij. Na proslavi je v imenu vseh obiskovalcev šole govoril tov. Antunovič, ki je med drugim naglasil: Upravnik šole je dejal, da bomo morali dosti delati. 'Tovariši, za nas ni in ne sme biti nobenih težav! Vse težave bomo premagali, ker smo svobodni, ker se nam ni treba več bati zaporov kakor v bivši Jugoslaviji, ker se nismo smeli niti sestajati, kaj šele učiti Ob otvoritvi šole je objavil »Rad« daljši članek, v katerem predvsem opozarja na velike naloge te strokovne šole, ki je prva v zgodovini jugoslovanskega strokovnega pokreta. Razvoj tega pokreta zahteva temeljito izobrazbo velikega kadra strokovnih funkcionarjev za neposredno delo v strokovnih organizacijah na terenu. Dobri funkcionarji so po nebni v vsem pokretu od najmanjših podružnic do tajništev zvez in federalnih odborov. Iz šole morajo iziti sposobni funkcionarji za vse panoge strokovnega pokreta. Po zahtevi naglega razvoja strokovnega pokreta je učna doba le kratka, učni program pa je ogromen, ker se morajo obiskovalci šole seznaniti z vsemi političnimi, gospodarskimi in socialnimi problemi, ki so v posredni in neposredni zvezi z delom v organizaciji in z njenimi velikimi nalogami. Predavanja, ki se zaključijo 25. avgusta, bodo obravnavala politično ekonomijo, organizacijsko strukturo enotnih strokovnih organizacij, izkustva strokovnega pokreta • v drugih državah, kulturne probleme, ki se uveljavljajo v strokovnem pokretu, vlogo delavstva v osvobodilni borbi in druge teme o organizaciji ljudske oblasti, perspektive razvoja nove Jugoslavije, socialno zavarovanje delavcev in nameščencev, ideološko vzgojo delavcev, konkretne naloge strokovnih funkcionarjev na terenu (mezdna gibanja, kolektivne pogodbe itd.), zadružna vprašanja ter upravne posle v strokovnih organizacijah. Iz tega se vidi, da so naloge strokovne šole zelo velike in važne. Zdaj je največja ovira pri izvedbi tega obsežnega učnega načrta pomanjkanje potrebne literature, ki pa bo gotovo zbrana od požrtvovalnih članov delavskih organizacij, šoli in pouku pa bo koristilo to, da prihajajo v šolo ljudje, ki imajo za seboj že precej praktičnega dela v strokovnih organizacijah in da so vsi polni vneme ter požrtvovalno za vzeti za uspeh prvega delavskega strokovnega učilišča. Na ta način bo šola kos svojim nalogam in iz nje ne bodo dobivale dobre funkcionarje samo že delujoče strokovne organizacije, temveč v njej se bodo izšolale tudi moči za razširjenje strokovnega pokreta v onih krajih, kjer je treba šele orati ledino. Brez politične st! knltnrne svobode Naši igralci ebljaMjajs: „Daslej smo ©rali saa njivi narodne kulture s plugcim, poslej besno s traktorjem!" V preteklem tednu so naši operni in dramski igralci nastopili trikrat na prireditvi. Predstavili so se v osvobojeni domovini občinstvu, ki se bo tudi poslej precej razlikovalo od nekdanjega domišljavega občinstva, kakršno ni moglo imeti pravega odnosa do žive, ljudske umetnosti. V resnici se naše ljudstvo in naši igralci tesneje zbližujejo šele zdaj: poslej bo gledališče odprto tudi delovnemu ljudstvu in igralci se bodo zavedali, da so delavci: ustvarjalci duhovnih dobrin so, kakor je ročno delavstvo ustvarjalec gmotnih dobrin ter kruha, a vsi smo tovariši ter v službi nove svobodne domovine. Naši igralci so ob tej priliki v resnici nastopili z zavestjo kulturnih delavcev, ki so združeni z drugimi delavci in nameščenci v Enotnih strokovnih organizacijah, kajti tudi igralci imajo svojo organizacijo. Tudi oni hočejo sodelovati v novi Jugoslaviji pri skupnem delu za naš skupen napredek. Da, hdčejo sodelovati — v ponos novi Jugoslaviji, kakor je izjavil predsednik njihove organizacije tov. L. Drenovec v prvem delu predstave. Ponovil nam je besede, ki so pa vendar zvenele tako novo in zdelo se je, da smo jih dobro razumeli šele ob tej priliki — besede Ivana Cankarja o kulturi, besede izpred prve svetovne vojne. Ne besede: to je cel programi S tem programom bi naj stopil v vrste našega ljudstva tudi kulturni delavec. Cankar je govoril preroško o nujnosti boja do poslednje barikade, boja za popolno politično svobodo, kajti brez te svobode ni kulturne svo-^. bode. Duševna kultura bodi svobodna last svobodnega ljudstva! Zdaj se zbližujeta kulturni delavec in ljudstvo in igralci obljubljajo, da nam bodo dali novo, res živo, ljudsko umetnost. Toda potrebno je, da sodelujemo z njimi, da jih moralno podpiramo v njihovem delu in prizadevanju. Želeti in terjati moramo novo gledališče in naši igralci nam ga bodo dali. Brez naše podpore, brez razumevanja in Izvoljeni. Podružnica ima 104 člane. Tov. ing. Prezelj je navdušil zborovalce za udarniško delo, potem pa je bil s himno »Hej Slovani« občni zbor zaključen. Ljubljanski poklicni gasilci so se organizirali Poklicni gasilci v Ljubljani se prvič oglašajo v svojem strokovnem časopisu. Dne 29. junija so Imeli ustanovni občrb zbor svoje podružnice ESZDN. Pripravljalni odbor je imel za ustanovitev podružnice že prej vse pripravljeno In je bil ustanovni zbor določen za 12. junija. Ker so imeli gasilci ogromno delo pri eksplozij: na glavnem kolodvoru ter pri mitingu mestnih uslužbencev in drugih prireditvah, je bil ustanovni občni zbor preložen. Toda ves ta čas pripravlj eni odbor ni počival. Med gasilci je z dobro agitacijo zbudil popolno razumevanje za stroKOvno organizacijo Jn so zdaj skoro vsi poklicni gasilci združeni v svoji podružnic,. Ceni sami so uvideli, da je pri obnovi potrebno intenzivnejše delo In so sam' podaljšali delovni čas v delavnicah za eno uro na dan, kar znaša pri sedanjem številu gasilcev 1200 delovnih ur na mesec. Odbor podružnice st. zahvaljuje tov. Kovičevi, zastopnici MOOF, In tov. Sitarju, zastopniku glavnega odbora ESZDN, ki sta s svojimi strokovnimi in političnimi referati Imela na zborovanju na;lx Ijše uspehe, globlje potrebe umetnosti kot duševnega kruha, bi njihovo delo ne želo uspehov. Tov. Drenovec je naglasil, da bodo vsi igralci na ljubljanskem in vseh drugih odrih v ponos Titovi Jugoslaviji Naši igralci izjavljajo: »Doslej smo orali na njivi naše kulture s plugom, poslej pa bomo s traktorjem!« Program njihove prireditve je bila prava revija njihovega ustvarjanja. Niso nastopili le dosedanji ljubljanski igralci, ki so njihova imena dobro znana; predstavili so se tudi nekateri umetniki, ki so služili slovenski umetnosti v osvobodilnem boju s puško v roki; bojevali so se v pravem pomenu besede za novo, svobodno, ljudsko kulturo. Skoraj 40 točk sporeda je bilo in program se je delil na tri dele. Čeprav med posameznimi točkami ni bilo tesnejše, vsebinske povezanosti, vendar je vsa revija nudila zase zaključeno celoto. Predstava je imela tem večjo vrednost, ker so se vsi umetniki skušali predstaviti čim lepše ter uveljaviti čim bolj svoje sposobnosti. Občinstvo jim je nedvomno izkazalo svoje priznanje že s tem, da je vsakokrat napolnilo gledališče do zadnjega prostora. Upoštevati je treba, da prihajajo ljudje v gledališče utrujeni po celodnevnem delu, a vendar prihajajo — ne zgolj zaradi zabave, temveč iz pn*ve notramje potrebe. — Najprej je nastopil govorni zbor, ki se je lahko uveljavil kot mogočen instrument na velikem zvočnem odru opernega gledališča. Lep, učinkovit uvod je bila tudi koračnica iz Čajkovskega VI. simfonije; igral je operni orkester pod vodstvom Vinka Šušteršiča. Pripomnili je treba, da so se nam predstavili tudi dirigenti, ki jih bomo poslej menda bolj pogosto srečavali v operi: razen Šušteršiča Samo Hubad in Rado Simoniti, ki smo slišali tudi nekatere njegove skladbe. Sorazmerno največ je bilo recitacij. Igralci in pevci so nastopili posamezno, ne v prizorih kot igralska družina. Tako je bilo mogoče oceniti bolje vsakega posebej. Kot recitatorji so se z velikim uspehom izkazali tudi partizani. Medtem ko so nekateri igralci skušali učinkovati z igralsko patetiko, z mimiko in gibi, so partizani dosegli lep uspeh z neposrednim, notranje poglobljenim, a čim bolj preprostim izrazom. Sicer so pa želi priznanje vsi. če bi začeli naštevati imena, bi ne smeli izpustiti nobenega, kajti ocenjevalec tega nastopa naših umetnikov je ljudstvo, ne gledališki recenzent Recitacije so pokazale, kako žive so pesmi partizanskih pesnikov ter da oživijo, ko jih recitiraj. — Posebno oceno bi zaslužile glasbene točke, nastopi violinistov (prof. Rupelj in Der-melj) in pevcev ter oevk kot soMstov. Spored je bil tako spretno sestavljen, da kljub obšimosti ni utrujal in glasbene točke so bile srečno izbrane iz slovanskih oper, odnosno skladb domačih skladateljev. Spored je nudil vse: od opernih arij dg narodnih pesmi. Umetniški višek je bil do- (Nadi^jevanje na 5. str.). Čast sovjetskega delavca Pri povečanju delavne aktivnosti in pri osvajanju novih panog psoizvotinSe hode eevjetskl delavec postati vzornik in junak dela Prinašamo odlomek iz članka, M ga je napisal P. Taraničev, ravnatelj moskovske strojne tovarne »Rdeči proletarec«, nosilec Leninovega reda. Junaki dela Ni slučajno, da je prav delavski razred naši deželi v spodbudo za novi odnos do dela. Delavci so bili inidatorji suho tnikov, ki so začeli z udamištvom, s socialističnim tekmovanjem in z višjo obliko tega tekmovanja — s stahanov-stvom. Čast sovjetskega delavca zahteva, da je koristen član človeške družbe in da da svoji državi kolikor mogoče veliko produkcijo. Zato je nujno potrebno, da. popolnoma obvlada svoje delo, da neprestano razvija svoje zmožnosti in se nikoli ne preneha učiti. Delavski razred je dal iz svoje srede mnogo sijajnih mojstrov, ki so prekosili najboljše mojstre starih evropskih industrijskih držav. Spomnimo se samo imen rudarja Alekseja Stahanova, strojnika Nikolaja Lunina, Bosega, J anilina in drugih. Junak dela je pri ljudstvu posebno v časteh. Pri nas so delavcu odprta vsa pota k napredku, ima vse možnosti, da se lahko uči, izpopolnjuje in vse bolj aktivno sodeluje pri upravi Kakor kmet v carski Rusiji ni mogel postati častnik ali general, tako ni noben delavec v tovarni sanjal o kakem napredku. A sedaj? Poglejmo nekoliko primerov iz življenja delavcev v naših tovarnah. Nekdanji delavec tovarne čeluhov je sedaj namestnik ljudskega komisarja za industrijo. Arkadij Vorobjev je po končani šoli FZU delal kot ključavničar v orožarskem cehu. Po nekaj letih je že vodil največjo delavnico tovarne. Med vojno je vlada poslala viteza dveh redov tov. Vorovbjeva v Ameriko da prevzame stroje za Sovjetsko zvezo. V Ameriki dela po nalogu naše države gojenec tovarniške šole FZU Viktor Romanov, ki je bil spočetka ključavničar, nato vodilni tehnik tovarne in načelnik orožarske delavnice. Človek ne sme nikoli počivati na lavo-rikah — to je zlato pravilo delavcev. Kdo izmed delavcev bo spoštoval človeka, ki se leta in leta ne premakne iz svojega položaja, se ne izpopolnjuje in si ne prizadeva, da bi napredoval. Vedno morate imeti to pred očmi, če se hočete povzpeti na častno mesto v svojem kolektivu. Ljubiti svoje delo — pomeni ljubiti svoj poklic in biti ponosen nanj. — Značilna poteza delavca je, da je ponosen na svoje delo. Veliko da na čast svojega poklica, ekuša prodreti do vseh potankosti in ga popolnoma obvladati. Mnogi delavci v naši tovarni ljubijo svoje delo in so iskreno navdušeni za svoj poklic. Nastja Erohina, 19-letna komsomolka, je v začetku vojne stopila v tovarno kot strugarska vajenka; delati se' je naučOa na petih različnih strojih in je napravila na mesec ne manj kot 300% več kakor je bilo predvideno. Komsomolka Ana Zi-1 jakova se je prva v tovarni naučila moškega poklica skobljanja na velikem skobeljniku, in je postala ena izmed najboljših stahanovk. Na take, kot so Erohina in Ziljakova, ki visoko dvigata čast sovjetskega delavca, je po pravici lahko ponosen ves kolektiv, ker vidi v njih vredne dediče najboljših tradicij delavskega razreda. Sovjetski delavec ima do podrobnosti razvit dragoceni iznajditeljski čut; Njegova tvorna misel neprestano deluje, išče in vedno najde nove izpopolnitve, ki racionalizirajo proizvajalni proces. V naši tovarni je prejel delavec Stepan Smirnov Stalisko premijo, ker je predelal in. uporabil nove tehnološke postopke pri mehanični obdelavi kovine, ter tako zagotovil visoko produktivnost dela. Samo v letu 1944. je tovarna prejela 2458 predlogov za racionalizacijo, s katero je bilo prihranjeno letno približno miljon rubljev. Mlada stahanovka stru-garka Marenkova je predložila racional- (Nadaljevanje s 4. strani) sežem v drugem delu, ki se je še posebej odlikoval po kakovosti točk in po poglobljenosti podajanja. Operne pevce sta častno predstavljala F. Lupša in S. Banovec, pevke pa L. Polajnarjeva, L Ribičeva, Stritarjeva in druge. Predstavili so se dramski igralci J. Jan, Marija Vera, Mira Danilova, Vida Juvanova in v zadnjem delu predstave popularni Cesar, Danilo Gorinšek in Pavle Kovič. Ob zaključku smo slišali znano pesem o Volgi (Vilma Kukovčeva), ki je tako dolgo nismo smeli peti. Sam zaključek je pa bil v pravem pomenu besede mogočen; operni pevski zbor s solistom Lupšo je zapel pesem o Stalinu in o Titu. Okvir tega nastopa bi bil š® dostoj-nejši, če bi ozadje odra krasili boljši sliki Stalina in Tita. Slikar teh slik ne zasluži priznanja, čeprav je treba izreči ne le priznanje, temveč tudi spoštovanje vsem sodelujočim umetnikom lepe prireditve," ki je našim umetnikom v čast, S. F, nejšo proizvajalno tehnologijo, zaradi katere so lahko 6 delavcev iz brigade uporabili za drugo delo. Čast sovjetskega delavca zahteva od njega, da išče vedno novih poti v proizvajalni tehniki. Tovarna — dom in ponos delavca Tovariška vzajemnost je že od nekdaj velika vrlina delavstva. V začetku socialističnega tekmovanja se je med sovjetskimi delavci uveljavilo pravilo: Pomagaj pri delu tistemu, ki zaostaja. Po tem pravilu se morajo ravnati tudi mladi delavci. Bolj izkušeni med njimi morajo vedno in v vsem pomagati začetnikom ter jim nuditi na razpolago svoje znanje in svoje izkušnje. Stvar časti sovjetskega delavca je, da pomaga pri dviganju kadrov. Sovjetski delavec nima vzroka, da bi se bal dajati tovarišu od svojega znanja ter tajnosti svojega mojstrstva in racionalnih postopkov, ki mu omogačajo, da več proizvaja. Nasprotno, vesel je in ponosen, da so njegove izume začeli uporabljati tudi drugi in da so na ta način koristili domovini. V tovarni »Rdeči proletarec« dela stari kadrovski delavec Konstantin Ivanovič Skvorcov, ki ima za seboj že več kot polstoletno delavsko prakso. Konstantin Ivanovič je znan učitelj mladine in je dal svoje znanje in svoje bogate izkušnje že velikemu številu delavcev, izmed katerh so sedaj mnogi načelniki delavnic, mojstri in brigadirji. Kadrovski delavci so vedno na j večji patrioti v tovarni. Ugled tovarne je njih osebna čast. Ponosni so na njene uspehe, njeni neuspehi pa jih zadenejo kakor lastni neuspehi. Vse svoje sile in znanje vložijo v to, da bi njihova tovarna čim bolj slovela. Tako se navežejo na tovarno, da je ne morejo zapustiti niti takrat, ko so že stari Dokler imajo še kaj moči, delajo zanjo. Tovarna jim je drugi dom. Kako so se zanimali za usodo svoje tovarne delavci, ki so odšli na fronto! V pismih so vpraševali, kako napreduje delo, če ni morda zastoja, če ni tovarna kaj utrpela na svojem ugledu, vsak pa je tudi vprašal, kdo dela pri njegovem stroju in kako dela. »Rdeči proletarci« so ponosni na slavno preteklost svoje tovarne. Dobro se jim zdi, da je tovarna kot prva izvedla proizvodnjo na tekočem traku, dosegla višjo proizve*injo ter imela več mesecev zaporedoma prehodno zastavo »državnega obrambnega komiteja*. Tudi mladina se krepko poteguje za sloves tovarne. Lani me-nea januarja je obljubila, da bo de- Prvje »o spregovorili javno na* hiv* interniranci, ki Jim moramo priznati pravico, da obsodijo prvi, ne le pred našo javnostjo, temveč pred vsem svetom hudodelstva nacizma in fašizma; da terjajo pravičnega maščevanja za mrtve tovariše, ki so jim izročili zadnje pozdrave; da nas posvarijo pred lahkovernostjo, kajti zveri v ovčji koži se še skrivajo med nami, človeško dostojanstvo še ni primerno oprano, vsečlo-veška svoboda še ni dovolj trdno zajamčena. Bodimo budni — zver se je potuhnila! Cujmo, kaj sta nam povedala o . nemških taboriščih bivša interniranca, ki sta prišla iz dahav-»kega pekla, tov. Jože Zupančič in Ludvik Mrzel v nedeljo na predavanju v veliki Unionski dvorani v Ljubljani! Dvorana se je tiho napolnila. Prišli so mnogi, ki jih niste srečali dolge mesece na naših ulicah —- svobodo so pričakali v taboriščih. Prišle so matere, žene, hčere Mnogi še vedno čakajo vrnitve sinov, hčer, mož, očetov. Ali bodo pričakali? Neka mamica je po predavanju prihitela k tovarišu, ki je prišel iz Dachaua ter zaklicala: »Kje so pa naši interniranci? Kdaj se bodo vrnili?« v dvorani je vladala t-ako slovesna tišina pred začetkom predavanja, kakor da smo čutili: med nami so tu nevidni, tisti, ki jim naj prireditev velja v počastitev — njih duh je med nami. Vse prestano trpljenje nam je še preblizu in lega na srca. Marsikdo je pa tudi dogledal zadnje brezno groze, da je v njem za vedno ugasnila veselost. In ko smo gledali tiste tako fantastično strašne slike iz taboriščnih peklov Nemčije, »prisilne delavnice Evrope«, kakor jo je krstil tov. Mrzel,'ko smo dojemali resnično podobo nemškega taborišča in nacističnega zverstva, se je zbudil strašen dvom v človeka- Ce je človek takšna zver, ah smemo verovati vanj ? Toda ne le dvom! Kako bi ne verovali vanj — ko je pa zma-gai prav človek nad iverjo, ko je vendar taborišč — nezlomljenega duha, prekaljen v najbolj žgoči ljubezni do svobode, pravičnosti in prerojenega človeštva! Pozdrav domovini Tov. Jože Zupančič je posvetil prve besed« tovariScm, ki so dati življenja za na- lala tako, da bo tovarna do konca vojne obdržala zastavo državnega obrambnega komiteja. In mladina je držala svojo besedo ter nesebično delala, njen zgled pa je navdušil ves tovarniški kolektiv. Zastavo je obdržala tovarna 22 mesecev. Kadrovski delavec jemlje svoje delo zelo resno ter najde v njem najvišje zadoščenje. Delo je zanj glavna vsebina življenja in zato mu je težko, če se delovna disciplina krši. Neprijetno mu je, če opazi, da kdo lahkomiselno ali površno gleda na svoje delo. Upravičeno smatra ljudi, ki lenarijo in le na pol opravljajo svoje delo ter tako blatijo delavsko čast, za nevredne, da bi nosili častni naslov sovjetskega delavca. Pri kadrovskih delavcih se je treba učiti discipline, vztrajnosti, ubogljivosti in tudi spoštovanja, ki ga gojijo do starejših delavcev. Sodobni delavec si ne more predstavljati, da bi se kdo otresal naloženega dela, in ne more si misliti, da bi se prepiral z brigadirjem, mojstrorti ali načelnikom delavnice. Politično in kulturno obzorje delavca Doslej smo govorili o proizvajalnih lastnostih sovjetskega delavca. Toda zanj ni dovolj, da je samo dober pro-izjvajalec. Biti mora tudi napreden član družbe. »Mi hočemo napraviti iz naše mladine dobre profesionalne delavce, pri tem pa tudi dobre sovjetske državljane«, je rekel Kalinin. Naša država delavcev in kmetov je edina država na svetu, ki jo vodi in upravlja delavski razred. Delavski razred dviga iz svojih vrst ljudi na vodilna mesta pri partijskem in gospodarskem delu. Večina voditeljev stranke in vlade je izšla iz delavstva. Iz delavske družine je izšel Stalin, predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta SSSR Mihael Ivanovič Kalinin je delal četrt stoletja v tovarnah kot stmgar, njegov prvi namestnik Niko-talaj Mihajlovič švernik je bil od svojega 14. leta strugar, tov. Vorošilov in Hruščov sta bila v mladosti ključavničarja, namestnik predsednika Sovnarkoma Kaganovič je bil nekdaj strojarski delavec, v različnih tovarnah je delal Andrejev, tajnik CK KP, in koliko ljudskih komisarjev, maršalov, tajnikov partijskih komitetov, predsednikov izvršnih komitetov in mnogih drugih vodilnih funkcionarjev je izšlo iz delavskih vrsti Od začetka sovjetskega aparata ima delavstvo veliko politično šolo borbe la socialistične usgeadnje, v letih so- šo svobodo v boju na domačih tleh, v naših gozdovih, na dolenjskih gričih in gorenjskih ter koroških planinah, ob modrem Jadranu in štajerskih goricah, a tudi tistim, ki jih je videl umirati v taborišču. V enominutni tišini so se vse naše misli ustavile pri njih. Potem smo prisluhnili, kako bivši politični interniranci pozdravljajo svobodno domovino. Tov. Zupančič je prečita! pozdrav. »Zal smo morali kosti in pepel mnogih naših tovarišev pustiti v z osovraženi nemški zemlji«, je rečeno v poslanici internirancev, »in goste so še vrste tistih tovarišev, ki morajo pod pritiskom razmer krvavečih src čakati po raznih taboriščih Nemčije, kdaj jim bo končno odprta, pot domov.« V obsodbo barbarskega nacizma »Ko pozdravljamo lz prekipevajočih src našo narodno vlado in ljubljeno domovino v njeni tako drago plačani svobodi, se nam zdi potrebno povzdigniti pred vsem kulturnim svetom svoj glas v obsodbo barbarskega nacizma, ki je po koncentracijskih taboriščih zverinsko pobil ali pomoril s strupenimi plini, z gladovanjem in mučenjem milijone ljudi samo zato, ker niso hoteli postati izdajalci svoje domovine in stopiti v službo reakcije. — še poznim rodovom bodo prikazovali grozodejstva teh tolp filmi in fotografski posnetki, debele knjige bodo govorile o njih, v protokolih preiskovalnih komisij bodo opisana in v ustnem izročilu bodo preživela cela stoletja. Mi, bivši politični interniranci, smo pa žive priče neskončne verige strahotnih zločinov, zato mora biti naš glas najglasnejša obtožba in obsodba nacističnih krvolokov in njihovih pomagačev.« — Zaključek poslanice se glasi: »Z žigom soborcev v osvobodilni borbi v nemška taborišča poslani bivš! politični interniranci svečano izjavljamo, da bomo z vsemi močmi zvesto in vneto podpirali našo narodno vlado ln njene organe pri njihovem delu za srečnejšo bodočnost slovenskega ln jugoslovanskih narodov! FaSlstlčno zver pdbtjnee do kraja! T uvodu svojeg-a predavanja pod naslovom »Dachau in Buchenwald< je tovariš L. Mrzel dejal: »Sredi borbe smo še, po Evropi se v ovčji koži skrivajo še zadnji ostanki fašistične in nacistične reakcije T., vjetske vlade je delavstvo tudi pomembno številčno naraslo, po nivoju svojega ražvoja pa zavzema prvo mesto na svetu. Mladi rod delavskega razreda mora v vsej globini dojeti številčni in odgovorni položaj, ki ga ima sovjetsko delavstvo v državi, in z vso resnostjo izpolnjevati svoje dolžnosti, ki jih ima kot član vodilnega, naprednega razreda države. Sovjetski delavec je napreden član družbe, politično razvit človek, prežet z zavestjo, da je odgovoren za usodo svoje domovine. Podrobno in v vsej globini mora razumeti gospodarsko in politično življenje države in je zaradi tega nujno potrebno, da si sistematično in vztrajno dviga svoj kulturni nivo, politično znanje ter da prouči dela klasikov marksizma — leninizma in zgodovino delavskega pokreta. Sovjetski delavec mora biti kulturen, izobražen in vsestransko razvit človek. Citati mora politično in umetniško literaturo ter obiskovati gledališča, kino, muzeje in razstave. To mu razširja obzorje, bogati čustva in znanja ter tako razširja njegov kulturni obzor. Notranja kultura je neločljivo zvezana z zunanjo kulturo človeka ter z njegovim vedenjem in govorom. Čistoča in ličnost obleke, vljudnost, spoštljivo obnašanje do starejših, strogo vedenje do samega sebe in v družbi, to so lastnosti, ki odlikujejo sodobnega sovjetskega delavca. Junaški napori sovjetskega naroda v domovinski vojni 1941—1944 niso bili zaman, prinesli so popolno zmago nad hitlerjevsko Nemčijo. Vojni čas je v Evropi minil in nastopila je doba mirnega razvoja. Sovjetsko delavstvo čakajo nove odgovorne naloge. Storilo bo vse, kar je v njegovi moči, da se še nadalje utrjuje vojno-gospodarska moč domovine, da se čim hitreje obnovi gospodarstvo v osvobojenih pokrajinah in da se izboljša matcrialno-življenjski položaj ljudstva. Delavska mladina bo nadaljevala slavno delo delavskega razreda ter bo razvijala njegove znamenite tradicije. Visoko dvigati častno ime sovjetskega delavca in braniti njegovo čast, pomeni nad vse ljubiti domovino ter žrtvovati vse moči, da sc bo okrepil« in uspevala. Iz vsega srca sovražiti njene sovražnike, ljubiti svoje delo, svoj poklic, svojo tovarno, vse to pa zahteva, da morajo biti delavci disciplinirani, organizirani ter nasprotni vsem pojavom omahovanja in zanemarjanja dolžnosti. Delavstvo mora razvijati v sebi čustvo skupnosti, vzajemnosti in vedno mora pomagati zaostajajočim tovarišem. Vse to pomeni, da mora neprestano razvijati svojo politično zavest, da mora biti. neskončno vdano velikim idejam Lenina in Stalina in da mora dati vas »roje «le za njihovo zmago. Bivši interniranci. Iti smo blH žrtve naše domače reakcije, se vračamo zdaj, kar na« je še .preživelih, in vam vsem, ki ste v domovini pomagali izvojevati našo svobodo, polagamo še eno orožje v roke, da fašistično zver pobijemo do kraja: to orožje so strahote, ki so jih fašisti in nacisti s sodelovanjem in na pobudo naših domačih Izdajalcev počeli nad vsemi našimi svobodoljubnima ljudmi; to orožje je trpljenje, ki so ž njim tisoči in tisoči naših tovarišev pomagali odkupiti svobodo.. Kriknimo, da bo naš krik odmeval do zadnjega kotička sveta!« 13 let dah&vskega taborišča Predavatelj nam je z živo besedo pisatelja in človeka, ki Ima posluh za najtilšji izraz človeškega čustva, opisal dahavsko taborišče v resnici pretresljivo. Našel je besede tudi za tiste najtemnejše barve, kjer sc beseda ustavi in izraz odpove. Dahavsko taborišče, ječa najboljših sinov narodov, zasužnjenih pod nacističnim škornjem — najstrašnejša ječa ln morišče 12 let! Koliko najboljših ljudi je umrlo tam aa prekleto bodečo žico, ki jo je napajal električni tok... Ob cesti med železniško postajo in taboriščem pa so stale modeme stanovanjske palače kot kulise — v njih so stanovali najzanesljivejši SSovcl... Njihove žene so si včasih zaželele senčnika iz ustrojene človeške kože ln njihovim otrokom na ljubo kot Igro, so včasih pobili človeka. .. Taborišče, ki je nudilo »streho« hkrar ti nad 30.000 jetnikom. Obdajala so ga številna obratna poslopja, kamor so hodile delat delavske enote, pa vojašnice itd. Ob prvem koraku v ta kraj je človeku zavel naproti dih smrti. Nad vhodom je pretil napis: Tu bomo zlomili tvojo voljo! Rokav reke Amper je tekel vzdolž taborišča in čez je držal most — smrti: kdor ga je prestopil, je postal številka, pripravljen n« najhujše. Leyo od mostu je držala cesta h krematoriju... N n,J preprostej*a kasen — nufi Smrt je bila najpreprosteje* kaM tia sleherni prestopek; bila pa ja tudi kasen zgofj za to, če se je Jetnik zgrudil onemogel — bil je obdolžen sabotaže.. — Predavatelj nam je prikazal podobo taborišča barak, »bolnice«, krematorija, taborišča, obdanega z bodečo električno žic<* Iti je Mrtvi Ih živi pričajo Tato pričaj® ShavsM Isste^ranti Ist vkSS* > je nje tsega! Mojstri torbarji delajo brezplačno V tovarni »Indus«, nekdanji Pollakovi tovarni, ki je bila do osvoboditve last Mergenthalerja in je zdaj zaplenjena državna last, so se tudi zavrteli stroji; kmalu bo tovarna v polnem obratu. Dosedanji lastnik je tako zanemarjal veliko tovarno, da ni vodil niti knjigovodstva. Delavstvo se dobro zaveda, da je pospešeno delo v tako pomembni tovarni, ki izdeluje usnjene izdelke, zdaj še posebno potrebno, zato mu udarništvo in obnova nista tuji besedi, nista mu pa tudi le besedi, temveč dejanje. Toda tovarno »Indus« omenjamo ob tej priliki v zvezi z edinstvenim primerom udarniškega dela: v jermenar-skem oddelku dela 5 ljubljanskih samostojnih mojstrov torbarjev in dva vajenca — brezplačno. Delajo, da bi naša industrijska podjetja prejela čim prej industrijske jermene in transmisije, potrebščine, ki so neobhodno potrebne čim prej za redno obratovanje naših tovarn. Mojstri so se povsem prostovoljno obvezali, da bodo delali 14 dni brezplačno. Čeprav doslej niso bili zaposleni pri takšnem delu, ki je v splošnem napornejše od torbarske-ga, so se vendar takoj izkazali kot izredno dobre delovne moči. Na zamisel, da bi pomagali v tovarni, kjer primanjkuje strokovno usposobljenih delavcev, so prišli na nekem svojem sestanku, ko jim je neki tovariš, ki pozna razmere, navedel nekaj težav pri obnovitvenem delu. Mojstri so se sami od sebe takoj odločili, da pojdejo delat brezplačno — povsem iz nesebičnih razlogov, zavedajoč se, da moramo zdaj vsi nuditi vse svoje sile ter sposobnosti za obnovo svobodne domovine. S tem so si zaslužili nedeljeno priznanje vse naše javnosti. Tovarniška uprava bo njihov zaslužek poklonila za socialne namene. branila pobeg iz taborišča, a ne iz življenja — v smrt. Mnogi ljudje niso mogli gledati slike, ki je kazala trupla samomorilcev ob žici. Tako so umirali tam ljudje is obupa dan za dnem. Videli smo strašne alike iz Buchenwalda, ob vseh teh slikah se ti Je zdelo, da strmiš nekam v drug svet, da vidiš podobe iz sanj. Resnica? Da, resnica, zajeta v fotografijah. »Pošljem te skozi kamin;« Pravo in edino svetišče taborišča je bil — krematorij z visokim štirioglatim dimnikom, kaminom, SSovci so pogosto grozili jetnikom za vsako malenkost: »Ali hočeš, da te pošljem skozi kamin?« Krematorij ni zaslužil tega imena civiliziranih dežel, kajti bil je hkrati monlnica. Ko so bil! SSovcl najbolj žejni krvi, so metali žive žrtve v peč. Sicer je bila na levi strani poslopja modema plinska kamera, na prvi pogled podobna skrbno urejeni kopalnici... Ob krematoriju so stale vislice, največkrat so pa S Sovci »justiflclrali« jetnike s strelom v tilnik. Za krematorijem je bila velika pisarna. Med vežbanjem so SSovci nudili psom žive ljudi. Ob prihodu Američanov je ležal pred krematorijem kup človeških trupel — ni bilo koksa za sežiganje, a grmada mrličev je rasla od dne do dne zaradi epidemije pegastega legarja, griže in gladu. Ob koncu vojne so nakupičill pri krematoriju 2000 trupel. Jetnike, ki so jih zaposlovali v krematoriju, so SSovci skrbno ločili od drugih tovarišev, da bi se kaj ne zvedelo. Običaj je t l, da so posameznika puščali pri takem delu le nekaj mesecev, a ko se je nabralo preveč skrivnosti, so jih poslali — skozi kamin... Transport — najstrašnejša beseda Transport — to je bila razen kamina najstrašnejša beseda v taborišču. Nacistični krvniki so od časa do časa v obliki nekakšne uradne rekru,tacije zbirali kandidate za tako imenovane invalidske transporte ln za kazenske čete, ki so jih pošiljali na mučilna dela, kjer so jih skoraj brez Izjeme pobili. Najstrašnejša namembna postaja transportov je bil Ošwlecim v Slezi ji, kjer so Nemci v nekaj letih pobili 4 milijone Rusov, Poljakov, Židov, Jugoslovanov in pripadnikov drugih narodov. Manj znan je bil Stutthof v Vzhodni Prusiji, ki je dobavljal Gdansku surovine za milo — ljudi™ Pred koncem vojne je Himmler izdal ukaz, da ne sme noben politični interniranec priti živ zaveznikom v roke. Zato so dne 26. aprila odgnali lz Dachaua 15.000 jetnikov proti Tirolski. Vsakogar, ki je med potjo omagal, so SSovci brez usmiljenja ustrelili na samem, v seliščih pa so mu dah smrtno Injekcijo. Preden so prišli Američani, je bilo izmed 15.000 jetnikov pobitih žo 11.000. Poslušalci so bdi pretreseni do dna. Slišali smo, kako so nekateri tiho ihteli, zopet drugi so vzklikali ob pogledih na slike, ne da bi mogli najti besedo za nedopovedljivo strahoto. Videli smo takšne slike, da se mi upira pisati o njih. Naj ponovim samo zaključne besede predavatelja: »Kupi mrtvih izpred krematorija, vagoni mrtvih hodijo z nami, steklene oči, režeči se zobje, okostnjaki, ki se bleste izpod tanke kože, nas opominjajo, naj si jih vtisnemo v spomin ... Ne vemo, kje so žene, pravijo, ni jih bilo, da bi nam otrle smrtni znoj, naši otroci jočejo daleč od tod — samo vi ste, da nss vidite, ne smete nas pozabiti. Pojdite ta povejte vsemu svetu, kaj so nam storili! — In mi bomo izpolnili njihovo naročilo. Rotimo vas, ki vam je narod zaupal tehtnico pravice, v Imenu naših mrtvih, ne bodite skopi v strogosti, dajte pravici, kar Je njenega!« Tako delalo ¥ Souieiski sveži Vrtnar, ki je premagal naravo ©!> desetletnici smrti slavnega ruskega znanstvenika, Id je utrl sadnem« drevju pot na mrzli sever PO JUGOSLAVIJI Bolgarski gospodarstveniki se zavzemajo za zvezo Bolgarije in Jugoslavije. Poslali so pozdravno brzojavko maršalu Titu in v nji izrazili upanje, da bo prišlo do najtesnejše zveze med obema državami ter da bo tako ustvarjena močna gospodarska celota na Balkanu. Miadina je priredila počastitev pri Sv. Urhu pokopanih žrtev, in sicer v dneh kongresa Zveze slovenske mladine v Ljubljani. Množica delavstva in kmečkega prebivalstva na čelu z mladinci, ki so nosili vence, je šla k Sv. Urhu v velikem sprevodu. Ob grobu žrtev ob pokopališču se je sprevod ustavil in miadina je zapela žalostinko, nakar je množica počastila žrtve z enominutnim molkom. Razvoj novega Rdečega križa Slovenije. RKS je bil ustanovljen z ustanovno listino Rdečega križa Slovenije 18. junija lani. Po poročilu z dne 24. februarja letos je štel RKS že 419 krajevnih organizacij s 24.773 člani, članarina je znašala 263.143 lir, prostovoljni prispevki pa 190.124 lir. Saša Sardel je umrl. Bil je eden redkih vsestranskih umetnikov: slikar, skladatelj in violinist, razen tega ga pa tudi prištevamo med izvrstne vzgojitelje. Uveljavil se je tudi kot dober organizator v organizaciji slovenskih umetnikov. V Zagrebu so slovesno odprli medicinsko fakulteto. Doslej je bilo vpisanih 700 dijakov. Zagrebška mladina pomaga pri žetvi v Slavoniji. Sklenila je prostovoljno, da pojde na delo in pomaga z navdušenjem pri poljskih delih. Nad 100.000 knjig je zgorelo med vojno v beograjski narodni knjižnici. Srbsko prosvetno ministrstvo je ugotovilo, da znaša škoda na kulturnih spomenikih v Srbiji nad 8 milijard din, sicer je pa nepopravljiva, če pomislimo, da ni mogoče več nadomestiti zgodovinskih dragocenosti. Tako je v knjižnici zgorelo tudi 1.394 za znanost izrecno dragocenih rokopisov. Spomenik so odkrili padlim junakom Rdeče vojske na Mirju blizu Beograda. Spomenik je postavljen v počastitev vojakom Rdeče vojske, padlim za osvoboditev Beograda. Odkritje spomenika je bilo zelo slovesno in udeležilo se ga je tudi zastopstvo Rdeče vojske. Obnavljanje proge Sarajevo—Brod. Bosna je med vojno najbolj trpela v naši državi, zato so obnovitvena dela zvezana še s posebnimi težavami. Predvsem so napeli vse sile za obnovitev prometa. Velikega pomena za vso državo je železnica Sarajevo-Brod, ker je prometna žila, ki veže Bosno, Srbijo in Vojvodino. Pri obnovi železnice je delavstvo zaposleno podnevi in ponoči ih promet bo vsaj delno obnovljen že v prvi polovici tega meseca. 118.179 delovnih ur je napravila ljubljanska mladina o priliki li mladinskega kongresa v korist obnovitvenega dela, za naše povratnike iz taborišč itd. Navdušeni mladi delavci so nabirali surovine, železo, papir, cunje itd. za industrijsko predelavo, pomagali so pri čiščenju razvalin, prirejali so nabiralne akcije, zasipali jarke na bloku, a pri vsem tem delu so se udejstvovali tudi na prosvetnem področju. Prirejenih je bila cela vrsta mitingov in ustanovljeni so bili številni stenski časopisi. Zarod za zbiranje zdravilnih rastlin ta Izdelovanje zdravil bo ustanovljen na Hr-vatskem kakor je sklenilo ministrstvo za narodno zdravje te federativne edinice. Popolnoma slovenske vasi so v Porabju. V desetih vaseh živijo sami Slovenci, n. pr. v Slovenski vesi, Sokolovclh, v Gornjem in Dolnjem Seniku, Ritkarovcih, Šte-fanovcih in Otkovcih. Porabsko slovensko ozemlje, ki je bilo prej vključeno v Madžarsko, je osvobodila Rdeča vojska. Ljudstvo vztrajno manifestira za priključitev Porabja k Jugoslaviji. V koprski ladjedelnici je v delu 560-ton-ska ladja, ki bo prihodnji mesec že izročena obalnemu prometu. 58 ljudskih šol je odprtih v soboškem okraju (v Prekmurju). V Soboti je tudi prirejen trimesečni učiteljski tečaj, ki ga obiskuje 51 pripravnikov in pripravnic z nižjo srednješolsko izobrazbo. Vipavska železnica bo kmalu obnovljena. Promet na nji, med Trstom in Ajdovščino in Gorico je^bii ustavljen jeseni 1943. Kmalu po osvoboditvi so se lotili obnavljanja proge, ki bo med Gorico in Ajdovščino kmalu popravljena. S traktorji obdelujejo zemljo na Posavju. V Brežicah imajo popr»avljalnico traktorjev in doslej je že 10 vasi obdelalo zemljo s traktorji. Zemlja bi ostala sicer neobdelana, ker primanjkuje vprežne živine. Do jeseni! bo obdelana vsa zemlja, ki je je okupator pustil neobdelane nad polovico. Za obnovo Like je najnujnejše, da popravijo liško železnico. V Liki je iztrebljena skoraj vsa vprežna živina in primanjkuje tudi drugih prometnih sredstev. Doslej delo na železnici ni moglo naglo napredovati, ker je bilo prebivalstvo zaposleno pri poljskih delih. Primanjkuje jim zlasti železniških pragov, ki bi jih potrebovali okrog 100.000. V ta namen so podrli na Velebitu že 4.300 dreves. Ustanovitev glavne uprave rečne plovbe namestu dosedanjega ravnateljstva rečne plovbe. Rečna plovba je za Jugoslavijo velikega pomena, zlasti v dobi obnove železniškega prometa. Se večji pomen bo imela poslej, ko bo tesneje povezana z morsko plovbo in železniškim prometom. 18 mostov je bilo porušenih v gornji Savinjski dolini med zasedbo. Doslej jih je bilo zasilno popravljenih 17. Vojna škoda v sami gornji Savinjski dolini je ocenjena na milijardo 300 milijonov din. številne hrvaške In Italijanske šole »o bile v zadnjem času odprte v Istri, in sicer 56 hrvatskih ljudskih, 50 italijanskih ljudskih in 20 italijanskih srednjih, V Makedonijo se vračajo naseljenci (kolonisti), ki jih je okupator pregnal. Med njimi so tudi številni Slovenci. Tudi njih čakajo težavne naloge obnove. 4000 vagonov sladkorne pese letošnjega pridelka bo predelala sladkorna tovarna v Čukarici, kakor cenijo. Prvi serološki zavod v Sloveniji je začel delovati. Njegova ustanovitev je posebno pomembna za obnovo in pospeševanje naše živinoreje. ' Nad 5 milijard din škode je napravil sovražnik na prosvetnih ustanova* na Hrvaškem, kakor je bilo nedavno ocenjeno. Pred desetimi leti — 7. Junija 1935 — je umrl znanstvenik svetovnega slovesa Ivan Vladimirovič Mičurin. Kaj pomeni njegovo delo za vse človeštvo, sprevidimo iz razprave prof. P. Jakov-ljeva, Mlčurinovega učenca, objavljene v »Izvestjah«. Iz razprave posnemamo naslednje podatke. življenjska pot Ivama Mlčurlna je lep primer, kako se nadarjeni samouk dvigne od preprostega delavca na višino slavnega znanstvenika. Mičurin je bil v začetku navadni vrtnar. Sele pod sovjetsko oblastjo so bili ustvarjeni pogoji za velikopotezno delo na podlagi Mičurinovih dognanj; znanstveniku nudijo v Sovjetski zvezi vsa sredstva ne le za raziskovalno, temveč tudi poizkusno delo v naj večjem obsegu. Tako je lahko zaslovel po svetu kraj Mlčurinovega udejstvovanja — Mlčurlnsk. M: Čurina je zelo cenil sam Lenin, pa tudi Stalin se je osebno zanimal za njegovo delovanje. Mičurinove znanstvene zasluge so neprecenljive. Za več sto kilometrov je prestavil na sever meje rastlin južnega podnebja, na pr. marelic, trte, črešenj, ringloja hruška .. . Pred Mičurinom niso smeli niti sanjati o tem, da bi gojili na prostem te vrste sadno drevje v srednjem pasu Rusije, medtem ko je zdaj to drevje udomačeno ne le v srednjem pasu, temveč tudi v mrzlih sibirskih krajih. Iz Mičurinovih rok je izšlo nešteto novih vrst sadnega drevja, vrst, ki ao ustrezale določenim, surovim podnebnim nazmeram. Da je vzgojil nove vrste, je uporabljal rastline vsega sveta — Indije, Kitajske. Turkmenije, Kanade, Amerike, Sibirije, Francije, Turčije, Belgije... S pomočjo križanja trt — francoskih, ameriških in ruskih je ustvaril nove, zelo dobre vrste, zdaj že slovitih trt. Prav tako je s pomočjo križanja vzgojil izvrstne vrste hrušk, višenj in sliv. Po vsem svetu slovijo Mičurinove vrste jablan, ki so zelo rodovitne in naglo dozorijo ter uspevajo pod hladnim podnebjem. V dolgih letih svojega znanstvenega poizkusnega dela je Mičurin ustvaril ogromno različnih novih vrst rastlin. Tako se je n pr. razširilo nad 50 vrst njegovih jagod na kolhozih in eovhozih. Ni si pa pridobil zaslug za državo le s tem; glavna njegova zasluga je, da je položil trdne temelje agrobiologije in tako ustvaril močno orožje strokovnjakom, znanstvenikom in kolhoz-nlm preizkuševalcem za boj proti neprijazni naravi. Mičurin je razvil in poglobil Dar-vinov nauk o dednosti in preobrazbi rastlinskih organizimov ter odkril nove poti zna- nosti. V Sovjetski zvezi je Mičurinov nauk (teorija) splošno priznan. Njegovih dognanj ter metod se poslužujejo ne le v sadjarstvu ter pridelovanju plodov sploh, temveč tudi v semenogojstvu, selekciji in genetiki vseh kmetijskih kultur. Mičurin in Lysenko učita, da dedne spremembe živih bitij (k njim prištevamo seveda tudi rastline), nastajajo in se razvijajo med samim razvojem tega bitja pod vplivom njegove okolice — življenjskih razmer. Geslo Mičurina je bilo: »Ne moremo pričakovati, da nam bo narava sama kaj dala, temveč je naša naloga, da ji vzamemo, kar ima!« Mičurinske znanstveno raziskovalne ustanove nadaljujejo slavno tradicijo svojega ustanovitelja ter so v najtesnejši zvezi z ljudstvom. Dan za dnem prejemajo od vseh strani prostrane Sovjetske zveze tisoče dopisov s prošnjami za nasvete in pomoč pri praktičnem delu v sadjarstvu in na drugih področjih kmetijstva. Med vojno so v miču-rinskih zavodih neprestano vzgajali številne vrtnarje. Jeseni 1943 so razposlali po So ★ Razveseljiv razvoj sovjetskega šolstva. Do nedavno je bilo obnovljenih 720 višjih vzgojnih zavodov, ki so že odprti; vzgajajo 435.700 dijakov, osebja znanstvenih delavcev je pa 35.000.' Samo v Moskvi je 71 višjih vzgojnih zavodov z 93.000 dijaki In zdaj je 2.000 dijakov več kakor pred vojno. Sole bodo zdaj začele sprejemati številne demobilizirane vojake, ki bodo imeli prednost pri sprejemu. V Ukrajini obiskuje letos višje vzgojne zavode 74.000 dijakov, med njimi 8.300 akademikov. Medicinska fakulteta bo poslala v življenje 1.450 zdravnikov, v industrijskih ter tehničnih šolah bo promoviralo 1.600 inženjerjev, v kmetijskih pa 330 strokovnjakov. Velika železniška dela so v načrtu v Sovjetski zvezi in načrt nameravajo čim prej uresničiti. Pri delu je že okrog 100.000 delavcev, ki predvsem popravljajo med vojno poškodovane proge, a razen tega razširjajo železniško omrežje. Predvsem nameravajo zvezati velika industrijska področja n. pr. donješko kotlino s Krivim Rogom in razen tega zvezati bolje Leningrad in Moskvo z glavnimi mesti osvobojenih republik in dežel na jugu. Eno največjih obnovitvenih del je bilo popravilo železnic, ki zdaj omogočajo neposreden promet med Moskvo in Berlinom. Nova neposredna železniška zveza drži skozi tri države, železniške čete so popravile nad 1000 km glavne proge na sovjetskem ozemlju in 595 km na poljskem. Dolžina železniške proge med Berlinom in Moskvo znaša. 1.820 km. Upoštevati je treba se, da je bilo razen tega obnovljenih mnogo vjetski zvezi nad pol milijona plemenjakov rastlin mičurinskih vrst. V kako velikem obsegu delajo mičurinske ustanove, sprevidimo že iz tega, da samo na eni poizkusni postaji proučujejo ter preizkušajo nad 1.500 rastlin, ki dajejo sadje ali jagode v Sovjetski zvezi. Posebno si prizadevajo, da bi vzgojili čim boljše vrste jablan, še boljše od sedanjih najboljših, standardnih. Zelo lepe uspehe na tem področju sta dosegla ravnatelj osrednjega genetskega laboratorija Gorškov in prof. Černenko, ki sta vzgojila v zadnjih letih izvrstne vrste jablan. Prav tako so marljivo na delu, da bi ustvarili nove vrste hrušk, trt, marelic, malin. Mičurin je naročal svojim naslednikom, naj širijo sadjarstvo na sever in vzhod in lanska konferenca je pokazala, da učenci velikega učitelja nadaljujejo njegovo delo res zgledno. Pred desetimi leti v Sibiriji še ni bilo sadovnjakov, medtem ko zdaj zavzemajo že velike površine in ustanovljene so bile številne poizkusne postaje. — Po Mičurinov! smrti se ne nadaljuje njegovo znanstveno delo le med znanstveniki, ki p.vučujejo, vzgajajo in odbirajo rastline, temveč tudi v raznih zavodih, pa tudi v tisočih kmečkih laboratorijev, razkropljenih po Sovjetski zvezi. Nešteti preizkuševalci mičurinci so prava armada pionirjev socialističnega kmetijstva. mostov in telefonskih zvez. Delo je bilo končano v rekordnem času. Zanimivo je, da je prvi sovjetski vlak prispel v Berlin že 25. aprila, ko je v mestu divjala še najhujša bitka. Zdaj vozijo med Berlinom in Moskvo potniški vlaki s spalnimi vozovi. Stadion za 60.000 gledalcev delajo v Kijevu; to bo eden največjih stadionov v Sovjetski zvezi, pa tudi na svetu. Na njem bo 8 igrišč. Stroški bodo znašali 45 milijonov rubljev. Vsa dela bodo končana v treh letih, prvi oddelek stadiona pa bo odprt že letos avgusta ob začetku ukrajinskih oliirv-pijskih Iger, ko bo nastopilo nad 3000 športnikov. V Moskvi Imajo otroško železnico. Promet na tej železnici je bil med vojno ustavljen, zdaj je pa zopet obnovljen. Strojevodje in sprevodniki tega vlaka so šolarji, potniki pa otroci. Proga je 2.5 km dolga. Pred vojno je obratovalo v Sovjetski zvezi 14 železnic, ki so jih vodili dijaki višjih razredov ob sodelovanju izkušenih železničarjev. Promet na prvi takšni železnici je znašal od leta 1935 do 1941 500.000 potnikov. 110 posinovljencev bi pohčerjenk je vzgojil preprosti kmet Vasilij Jerkov. Že pred revolucijo je ustanovil iz svojih sredstev sirotišnico. Pod sovjetsko oblastjo je užival veliko gmotno podporo za svoje socialno delo in njegov zavod je postal pravi otroški dom. Ob 75-letnici Jerhova so mu prišli čestitat številni njegovi vzgojene!, ki so zdaj umetniki, inženjerji, učitelji ali vojaki. Tudi starinoslovci so v Sovjetski Rusiji marljivo na delu. Tako zdaj nadaljujejo izkopavanje starega grškega mesta ob Bugu, blizu Nikolajeva. To mesto se je imenovalo Olvija in je bilo sezidano v 6. stoletju pr. K. Nemški divjaki so med vojno oplenili niko-lajevski muzej ter poslali v Nemčijo 4.000 dragocenih izkopanin. Velika ležišča surovin za umetna gnojila v Sovjetski zvezi. Na nedavni konferenci kmetijskih strokovnjakov v Moskvi je bilo ugotovljeno, da sovjetsko kmetijstvo zadovoljivo napreduje, kar je treba v veliki meri pripisovati tudi veliki uporabi umetnih gnojil, ki so tam zelo poceni, ker so odkrita velika ležišča fosfora in ker je dovolj tudi drugih surovin. Tudi rudnike so oplenili Nemci v Ukrajini, Uničene so bile številne rudniške naprave in odpeljani dragoceni stroji. Mnogi rudniki pa kljub temu že obratujejo. i BerMnu 12. 194S Tassov dopisnik nam prikazuje značilno sliko Berlina ob znamenitem dnevu, ki jc Nemce spomnil 22. junija leta "941; »... Iz nepreglednih vrst porušenih poslopij Berlina se širi danes vonj po smodu. Dviga se prah, ki grize v očeh. — Ob zori 22 junija pred štirimi leti je berlinski radio oddajal zvoke fanfar, ki so napovedot a le začetek hitlerjevskega pohoda proti Sovjetski zvezi. Tisto jutro je Gobbeis čital proglas svojega »fiihrerja«. Danes, ob zori 22. junija 1945, odmevajo po praznih berlinskih ulicah koraki sovjetskih patroi. Dani se. Ugašajo električne svetilke na Unter den Liričen. V tej ulici se še svetlikajo 'drobci razbitega stekla. Vidiš porumenela debla okleščenih lip in uničene topove nemška’ protiletalske obrambe. Vzdolž dolge in ravne Frankfurter Allee vki:š rdeče in rumene zastavice. Zastave združenih narodov plapolajo na slavoloku zmage in na glavnih uradih poveljstva. Pred Brandenburškimi vrati se dviga velikanska slika maršala Stalina, okrašena v okvir rdeče tkanine in zelenja. Rdeče sovjetske zastave prav tako plapolajo na visokih stebrih na obeh straneh ceste, ki deli Tiergarten... Mali tovorni avtomobili vozijo kruh, ki je bil spečen ponoči v velikih pekarnah Glej, prihajajo tudi že vozovi z zelenjavo iz predmestij. Na pločnikih se pojavljajo prvi pešci. Mudi se jim na tramvaj, omnibuse ali v podzemeljsko železnico. Začenja se navadni težki delavnik glavnega mesta premagane Nemčije. Tisoči moških in žensk čistijo razvaline z ulic, vlačijo vodo iz predorov podzemeljske železnice, pometajo ulice in parke. Na nekaterih krajih vzdolž pločnika stoje mlade In stare Nemke, na rokah z rokavicami, in podajajo druga drugi opeko. Zdi se, da to delo Nemkam ne prija. Z odporom prijemljejo opeko, ki jim pogosto pada iz rok, in ko jo pobirajo, jo z nevoljo podajajo naprej. Po ulicah vozijo avtomobili sovjetske posadke v Berlinu; vozijo sovjetske častnike in vojake. Zdaj že težko naletiš na kakšno Pregleš mednamlaili dogodkov Jugoslavija in Italija. Novi italijanski ministrski predsednik in zunanji minešter Parri je izjavil na vprašanj e, ali namerava Italije, obnoviti stike z Jugoslavijo; »Svobodne italijanske vlade so takoj od začetka stalno izražale svojo voljo, da sodelujejo z Jugoslavijo.« Kitajski ministrski predsednik tn zunanji minister S°ong se je mudil v Mook.vi. Razpravljal je tudi s Stalinom. Dr. Hacha umrl. Dr. E. Hacha, ki je igral vlogo Ouislinga na Češkem med vojno, je umrl v starosti 73 let. Čehi ga niso postavili pred sodišče, češ da zaradi starostne neumnosti ni več razumel, kaj so počenjali Nemci pod okriljem »Protektorata«. Sestanek »treh« bo po zadnjih vesteh, ki Pa še niso potrjene, 12. julija. Po zadnjem sklepu bi naj bil sestanek v Potsdamu pri Berlinu. Krvnik Frank v rokah češkoslovaških oblasti. Frank je bil guverner protektorata Češko-Moravske kot naslednik ubitega Hey-dricha; on je glavni krivec za uničenje vasi Lidice in pokol j a Cehov. Ujeli so ga Američani ter ga predali češkoslovaškim oblastem. Z vrečami zlata se je založil hitlerjevski zunanji minister Ribbentrop. Ameriški vojaki so našli na Ribbentropovem posestvu vreče, napolnjene z zlatimi palicami in z angleškimi, ameriškimi in italijanskimi zlatniki v skupni vrednosti okrog 1.750 milijonov din. Komisija za vojno odškodnino (reparacije) zaseda v Moskvi pod predsedstvom pomočnika ljudskega komisarja za zunanje zadeve Sovjetske zveze Majskega. Ta mednarodna komisija bo izdelala natančen načrt o reparacijah na podlagi sklepov krimske konference. Več tisoč nacistov, višjih častnikov in gestapovcev je konfiniranih v številnih taboriščih v severozapadni Nemčiji na področju kanadskega vojaškega poveljstva. Med interniranci je mnogo vojnih zločincev. Po 12 letih so v Nemčiji zopet svobodno volili delavske zaupnike. Delavstvo je zaprosilo zavezniške oblasti, naj bi odobrile volitve. Na Češkoslovaškem so zaprli vse nemške šole. Vladni ukaz, M je to določil, ostane v veljavi do rešitve nemškega vprašanja na Češkoslovaškem. Muzej zmage bo postala šola v Redmso, kjer so nemški generali letos 7. maja podpisali kapitulacijske pogoje. Vojni ujetniki naj pomagajo Angležem pridelovati živež. Ob priliki konference o prehranjevalnih vprašanjih Evrope v Londonu so Angleži ugotovili, da morajo posvečati največjo skrb pridelovanju živeža zase. V angleškem kmetijstvu je zaposlenih okrog 100.000 nemških in italijanskih ujetnikov, a treba bi bilo zaposliti še najmanj 50.000 ujetnikov, da bi ne nastala škoda zaradi zastoja dela. V Vidmu je 12.900 italijanskih partizanov odložilo orožje, in sicer na glavnem trgu v okviru nenavadne slovesnosti. Preisostvovai je angleški vojaški poveljnik, ki se je zahvalil partizanom za sodelovanje v juna^ škean boju. Pozval jih je, naj zdaj zamenjajo orožje za orodje. V Franciji bodo kmalu razpisane parlamentarne volitve. Vsi voditelji strank soglašajo, da je treba volitve kmalu razpisati Francova Španija ne bo sprejeta med Združene narode, ker sta fašistična Italija in hitlerjevska Nemčija pripomogli Francu do diktature nad demokratičnimi španskimi narodi. Tako so sklenili na konferenci v San Franciscu. Glavni vojni zločinci bodo kmahi obsojeni, kakor je izjavil eden izmed sodnikov. Mednarodno vojaško Sodišče Združenih držav, Anglije, Sovjetske zveze ‘n Francije bo najprej sodilo Goringa, Ribbentropa ta Hessa, najožje Hitlerjeve sodelavce. Sporazum o sodelovanju češkoslovaških demokratičnih strank je bil sklenjen prejšnji teden, in sicer o sodelovanju komunistov, socialistov in ljudske stranke. Glede na ta sporazum bodo tudi ustanovljene strokovne organizacije v okviru podobne ureditve kakor pri nas. 200 milijonov dolarjev vojne odškodnine bo plačala Madžarska Sovjetski zvezi. Plačevanje bo razdeljeno na enake letne obroke do leta 1951. Odškodnina bo plačana s pridelki in industrijskimi izdelki. Nemški premog za evropske dežele. čhn bodo urejene prometne razmere in obnovljeno delo v nemških premogovnikih, bodo evropske dežele začele prejemati premog na račun vojne odškodnine. Mnogo premoga leži še v skladiščih, tako v Porurju 3,000.000 ton, a zdaj prevoz zadržujejo še velike težave. Francozi pričakujejo živila Iz Amerike. Francoski prehranjevalni minister odpotuje v Ameriko, da bi priskrbel uvoz živil iz Argentine. V Franciji je še vedno zelo raa-vita črna borza. Tetoviranih nacističnih znakov M se raffl iznebili številni Nemci in se zato obračajo na zdravnike. Oblasti so prepovedale zdravnikom, da bi brisali znake hitlerjevcem. Vsi Nemci s tetoviranimi znaki SS bodo zaprti. Na Češkoslovaškem bo zaplenjeno vse premoženje Nemcev, Madžarov in narodnih izdajalcev po zakonu, ki ga je nedavno izdala češkoslovaška vlada. Nemško ladjevje bo razdeljeno med zaveznike po sporazumu na mednarodni konferenci. Zdaj uporabljajo nemške ladje za namene zasedbenih vojsk v Nemčiji. Premoženje so zaplenili tistim indnstrlj-cem in trgovcem v Grčiji, ki so brez upravičenega razloga prenehali obratovati. Rommel znani nemški vojaški poveljnik, je M b»je ubit na Hitlerjev ukaz, kakor je nedavno izjavil neki nemški častnik. Letalo ki se je ž njim peljal Rommel, je sestrelil neki nemški letalec na Hitlerjev ukaz, ker je Hitler domneval, da je hU Rommel udeležen pri pripravi atentata lani 22. julija. izmed zadnjih skupin osvobojenih Rusov, ki se vračajo v domovino iz zahodnih nemških dežel. Nič več ne spominja, da je današnji dan četrta obletnica napada hitlerjevskih hord na Sovjetsko zvezo. Toda sovjetski državljani v Berlinu in prebivalci glavnega nemškega mesta se dobro spominjajo 22. junija 1941.« Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo In uprava; Ljubljana, Miklošičeva 22-11. tel, štev. 45-38. TELESNA VZGOJA Delovna žena la telesna vzgoja Zaposlenim ženam je telesna vzgoja še posebno potrebna žal je treba še vedno dokazovati, da je telesna vzgoja potrebna tudi ženi, ker še niso povsem izkoreninjeni že zdavnaj preživeli predsodki, še vedno je mnogo ljudi med nami, ki mislijo, da je športno udejstvovanje ženam celo škodljivo. Med osvobodilno vojno si je naša žena izvojevala vse pravice, ki ji doslej niso bile priznane. Poslej se naša žena lahko svobodno udejstvuje v vseh strokah in tako sl je tudi izvojevala pristop na področje telesne vzgoje. Prejšnje čase se je posvečalo telesni vzgoji sorazmerno malo žen, delavke so pa bile skoraj povsem izključene iz športnega življenja. Dandanes se pa živo zavedamo, da je telesna vzgoja če posebno potrebna prav ženam — uradnicam in delavkam. Predsodek je, češ, delavka se dovolj utrudi in pregiblje med delovnim časom. Prav zaradi tega, ker se pri delu enostransko razvijajo, bodisi mišice ali nepravilno delujejo posamezni organi, n. pr. pljuča in srce, je potrebna ženi telesna vzgoja, da so odpravljene škodljive posledice, ženi je pa potrebna telesna vzgoja še posebno zaradi njenega naravnega poslanstva — zaradi materinstva. Da bo žena lahko izpolnjevala vzvišeno nalogo, ki ji jo je naložila narava, mormo skrbeti, da bo zdrava, da bo njen telesni razvoj pravilen ter neoviran in da bo kljub zaposlitvi imela dovolj prilike za gibanje na zraku in soncu. Nepravilno športno udejstvovanje žene v preteklosti je dalo oporo predsodkom, da je Prvi SizSraltssral riet Jugoslavije Zletni odbor FOJ je dal fizkultumim odborom federalnih edinic navodila, iz katerih posnemamo: Za pripravo na prvi fiz-kulturni zlet Jugoslavije, ki bo od 26. avgusta do 2. septembra, naj fizkultumi odbori federalnih edinic organizirajo mrežo zletnih odborov. Vsaka vas, vsako podjetje ali ustanova, vsaka šola in seveda tudi vsako flzkultumo društvo naj sestavi svoj zletni odbor, ki se vključi v krajevne, okrajne in okrožne odbore. Naloga vseh odborov je, da izvedejo propagando za zlet ter da svoje člane izvežbajo v zletnih vajah ter jih seznanijo z zletnim programom. Pri fizkultumem odboru vsake federalne edinice ta avtonomne oblasti se ustanovijo zletni odbori, ki naj organizirajo krajevne, okrajne, okrožne in federalne zlete. Federalni zleti morajo biti Izvedeni najkasneje do 15. avgusta. Programi teh zletov morajo vsebovati poleg ostalih tudi vse točke ki so predpisane za zletne vaje. Federalni zletni odbori naj organizirajo posebne krajše tečaje, na katerih naj se obdela ves zletni program ter Izvedejo potrebne tekme, da bi se na podlagi rezultatov mogla sestaviti reprezentanca za tekmo na fiz- telesna vzgoja ženam prav zaradi materinstva škodljiva. Pod telesno vzgojo razumemo pravilno, po zdravstvenih načelih in pod primernim zdravniškim nadzorstvom telesno vežban^e, M so ga prejšnje čase imenovali šport. Ne bomo zagovarjali škodljivega športnega rekorderstva, nerazumnega naprezanja telesnih sil. ženi je potrebna telesna vzgoja, ki bo povsem prilagojena potrebam poklicnega dela žen in njenim telesnim posebnostim. Da se pa bo naša žena lahko posvečala primerno, smotrno tudi telesni vzgoji, ji bomo morali nuditi potreben čas. Prejšnje čase delavka pač ni niti utegnila misliti na športno udejstvovanje. Izven delovnih ur je morala posvetiti ves čas družini ln Imela je komaj dovolj časa, da si je oprala perilo ter si skuhala borno jed. Če rešujemo vprašanja telesne kulture, ne smemo prezreti tudi tega: kako omogočiti delavki, kakor tudi uradnici, da se bo lahko posvečala tudi telesni vzgoji. Namen telesne vzgoje je torej dandanes mnogo plemenitejši kakor prejšnje čase: zdaj ne gre za rekorderstvo in za vzgajanje poklicnih športnikov tekmovalcev, pa tudi ne za trenje med posameznimi športnimi klubi. Prav; namen telesne vzgoje je: utrjevati ter varovati ljudsko zdravje kot največji zaklad naroda, kajti zdravje je osnova za uspešen razvoj na vseh področjih dela kakor tudi neobhodno potreben pogoj narodove bodočnosti. kulturnem zletu v Beogradu. Federalni zletni odbori morajo predvsem vsa. fizkul-turna društva svojega področja seznaniti s programom zleta. O tem bodo dobili še posebna navodila. Zlet bo zelo važen tudi za delavške fiz-kulturnike ter morajo zaradi tega vse delavske in nameščenske organizacije skrbeti za njegov uspeh ter za manifestacijo svojih sposobnosti. Povsod, kjer delujejo fizkulturna društva, lahko strokovne organizacije organizirajo zletne odbore, ki bodo v 'soglasju z navodil zletnega fizkultur-nega odbora Jugoslavije izvedli tehnična dela za priprave na zlet in njegov program. Strokovne organizacije bodo program in navodila dobile od flzkultumega referenta pri glavnem odboru ESZDNS. FIzkuTtsira® društvo „Svobsda“ Delavci in nameščenci, ki se zanimajo za šport in ki bi radi sodelovali pri fizkultumem društvu »Svoboda« v Ljubljani, naj se prijavijo v palači »Grafike« v četrtem nadstropju pri tov. Gusini. Flzkultumo društvo »Svoboda« bo gojilo vse panoge športa, telovadbo, šport, planinstvo, smučarstvo, kolesarjenje, pla- vn.Tvte itd.