1 B PISARNA InoieTc^ri r ^^ m 1 M -s w. 22nd s, 'i UST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ' V^Offfl/gg^ ? Cfeshga tlači/ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919-, AT POST OFPI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd «879. Naslikal J. J. JERICH VOLUME VI. LETO SREDA 8. DECEMBIA 1920. ŠTEV. (NO.) 69. Poblished and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General 1"» IMON GREGORČIČ: Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozornih globočin Nevihte temne srd ne moti, Krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je legak, Ko hod deklet s planine; In jasna si ko gorski zrak, Tn glasna si, kot spev krepak Planinske je mladine, — Krasna si, hči planin! Rad gledam ti v valove bodre, SOČI Valove te zeleno-modre: Temna zelen planinskih trav In vedra višnjevost višav Lepo se v njih je zlila; Na rosah sinjega neba, Na rosah zelenih gora Lepoto to si pila, — Krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobrav, Od doma se mi zdiš poslanka, Nesoča mnog mi ljub pozdrav, — Bog sprimi te tu sred planjav!. .. Kako glasno, ljubo šumljaš, Ko sred gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine, Zakaj te živa radost mine? Kaj trudno ležeš in počasi, Za^aj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov, Zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tečeš tik grobov, Grobov slovenskega domovja? Obojno bol pač tu trpiš! V tej boli tožna in počasna, • Ogromna solza se mi zdiš, A še kot solza — krasna! Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozčrnih globočin N^ihte divje sr£ ne moti! Pa, oh, siroti tebi žuga Vihar grozan, vihar strašan; Prihrumel z gorkega bo juga, Divjal čez plodno bo ravan, Ki tvoja jo napaja struga — Gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok, Krog tebe pa svinčetia toča, In dež krvav in solz potok, In blisk in grom — oh, bitva vroča! Tod sekla bridka bodo jekla, In ti mi boš krvava tekla: Kri naša te pojila bo, Sovražna te kalila bo! Takrat se spomni, bistra Soča, Kar gorko ti srce naroča: Kar bode shranjenih voda V oblakih tvojega neba, Kar vode v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas prodrvi vse na dan, Narasti, vskipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se bregov, Srdita čez branove stopi, Ter tujce, zemlje-lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov! * * 4.4.4.4.4. * * * * * 4. * 4. * 4.4 * 4. * 4. * REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK: A TI NATO SI POZABILA O, kaj ti je, preljuba Soča, planinska krasna, brhka hči, da si naenkrat tak otožna in solzne tvoje so oči? Zakaj naenkrat se valovi tako otožno ti vale? Kje tvoje "bajno žuborenje, kje tvoja sreča je, oj, kje? O, da. Le plakaj, plakaj, Soča! Le plakaj, krasna hči planin! Oj, skrij se iz površja zemlje, oj, skrij se tužna v dno globin! Oj skrij se Soča da ne vidiš boli, neizmernega gorja, ki muči, trga kakor jastreb slovenska danes .vsa srca! Prodani smo, prodani, Soča! in z nami si prodana ti! Glej, tvoj nesrečni rod je padel v krute suženjske vezi. Naročil ti je nekdaj pesnik, ko se za narod svoj je bal, ne veš li več? si pozabia? Nalogo sveto ti je dal: "Ta čas pridrvi vsa na dan! * narasti, vskipi v tok strašan!" tako je pel, "Srdita čez bregove stopi ter tujce, zemlje lačne vtopi na dno razpenjenih valov!" A ti na to si pozabila! Sovražni kleti laški rod z valovi nisi potopila, — gorje vse naše je od tod! Prihrul zato je v zemljo našo in vklenil v suženjske vezi, zabodel nož v srce slovensko, da spil 6i našo srčno kri. Nad tvojimi valovi, Soča, zastava tuja zdaj vihra, bregove pa zasužnjen narod namaka z morjem ti solza! Oj, šumi, šumi, šumna Soča! Iz svojih vskipi zdaj bregov! Vsaj zdaj sovrage klete utopi na dnu razjarjenih valov! Krivico strašno nam storjeno oj, Soča mila, ti maščuj! Dokler ob tebi ne bo rešen naš narod, — Soča, ne miruj! Krivica res se je zgodila: vklenili v sužnost so naš rod, a še živi nad nami Oni, ki narodov je vseh Gospod! Krivice maščevalec vsake, prav vsake bil je do sedaj. Samo krivica tale naša ^ nemaščevana ostane naj?! Ne, ne! Oj, Soča, šumi, šumi! Tolaži bednih sužnjev rod! Govori, mu, da lepše dneve svobode zanj ima Gospod! "EDINOST" IZ SLOVENSKIH NASELBIN Sheboygan, Wis. — Naj nekoliko pojasnim, kako se imamo v naši naselbini ! Pretekli teden smo se prav veselo nasmejali, imeli smo namreč zabavo v cerkveni dvorani- Prepričan sem, da je bil vsak vesel, kdor se je udeležil. Ali ni prijetno, če se farani tako skupaj snidemo in se po-veselimo? Res je, da se nekaj zapravi, ali kaj to? Saj podpiramo svojo lastno hišo božjo. Menim pa, da še nihče ni radi tega obubožal, če je podpiral cerkev. — V nedeljo, dne 28. nov. smo imeli v svoji sredi znanega kitajskega misijonarja o. Ve-selka Kovač. Vsak izmed nas si bo dobro zapomnil, kaj so nam pripovedovali o nesrečiri kitajski deželi, ki je še skoraj vsa poganska. Ker se vračajo nazaj na svoje misijonsko delo, jim želimo srečno pot in veliko vspeha med Kitajci. Kako pa je kaj glede dela, bo morda kdo vprašal. Odkrito povem, da se delo tukaj sedaj prav težko dobi. Tudi plače so začeli tukaj zelo zmanjševati- Zato nikomur ne svetujem, zaradi dela sem hoditi. V adventu smo že, bele odeje pa narava le še nima. Pričakujemo jo Pa vsak dan. Kar nenadoma nam jo bodo poslali po ekspresu. No, potem se bomo pa zopet vsi skupaj zaljubili v — peč. Na uho Vam povem, da se pri nas zopet nekaj pripravlja. V kratkem bomo imeli v naši cerkveni dvo rani drugi zabavni večer. Kakor sem že omenil, smo imeli dne 21. in 25. nov. prijetno domačo zabavo, za kar gre v prvi vrsti čast vsem tistim ženam in dekletom, ki so skrbele za prigrizek in gorko pijačo. Nadalje se moramo zahvaliti Suša- Co., ker so nam napravili tako veliko kloba- za vratmi. Vsak pa bo gotovo videl mežnarja s posodico za denar, ker ta. je tudi od "foreignerjev" dober, čeravno ni njihov jezik zanič in ni vreden, da bi se slišal v njihovi cerkvi, dasi so tudi v našem mestu duhovniki, ki ga znajo dobro govoriti. Slišal bo rojak oddaljen glas duhovnika. ko bo pridigoval in besede ' 'Thee in the manger" mu bodo večkrat prišle na ušesa, pa jih ne bo razumel. Slišal bo tudi petje, angleško seveda ali pa slovaško, če bo šel v slovaško cerkev;; to petje bo močno grmelo, ker poje cela cerkev skupaj, drugače pa je podobno žalostnemu enakomernemu počasnemu žaganju. Rojak bo postal top in bo pozabil, da je v cerkvi. Spomini ga bodo povedi i tja čez široki ocean, tja v njegovo milo domovino, kjer je nekdaj poslušal veselo zvonenje, veselo in lepo slovensko petje, kjer je gledal vesele ljudi, in kjer je vsak božič res tako lepo izgledalo, kakor bi se res na ta dan vselej na novo rodilo dete, ki je prineslo na svet ljubezen. V njegovem premišljevanju ga bo zmotil val ljudi ob koncu maše ter ga porinil ven skozi vrata na ulico, in sicer tako nenadoma, da se še prekrižati ne bo imel časa. — Takzen bo naš Božič v Barbertonu! Kdo je kriv, da nimamo lepšega božiča? Da, kdo je kriv, da poldrug-sto slovenskih družin niti na ta dan ne bo imelo pridige v svojem jeziku? O tem bom že še pisal o priliki, za zdaj pa povem samo to, da ljudstvo ni krivo tega. Seveda, gotovo ste slišali, kako neolikani, brezbožni in neizobraženi ljudje so v Barbertonu in da niso vredni svojega duhovnika- Ali to ni res. Tudi jaz sem že videl več slovenskih naselbin po Ameriki in povem tukaj, da tako pri jaznih ljudi, kakor so ravno v Barbertonu, še nisem videl nikjer. Le pojdite v katerokoli slovensko hišo, so ,da smo skupili zanjo nič manj kakor $30.00. Razen tega so nam da- katoIižk° ali nekatoliško, pa se boli še več basketov, napolnjenih z! ste Prepričali, če govorim resnico a raznovrstnimi klobasami. Enako ^ ne • hvala vam vsem, ki ste prišli v obil-j A. Okoiiš. nem številu in ste žrtvovali vsak po *--- svoji moči. Ves dobiček je bil name- Gilbert, Minn. — Spoštovani g. u-njen za cerkveno blagajno. j rednik : — Priobčite, prosim, to pi- Kar se tiše poročil iz naše našel-: smo v "Edinosti". Pred par dnevi bine, ki sem jih bral v koledarju A. sem ga dobila iz starega kraja od M., bi želel, naj dotični poročevalec popravi, kar je pisal o 'nekatoliških' društvih. Mislim namreč, da taki društveniki in društvenice, ki podpirajo cerkev, skrbijo za njen napredek in sami opravljajo vse cerkvene dolžnosti, niso nekatoliški in taka društva niso nekatoliška. Zakaj bi morali biti ločeni ravno v naši naselbini? Ali nam ne škodi to v vsakem oziru ? Ako poročevalec ne ve, kako bi to popravil, naj pride k meni. jaz mu bom rad pojasnil. Pozdrav vsem čltateljem katoliških listov "A. M " in "Edinosti"! Jacob Prestor. nove Štifte pri Sodražici, kamor sem pred nekaj časa poslala malo svotico denarja-, ki sem ga nabrala NTovi Štifti, in da bodo njeni častilci še podpirali njeno svetišče, zato se nismo ustrašili nobenih stroškov,. Ker pa je tu silna draginja in so ljudje močno obubožali, ko je denar skoraj popolnoma propadal, si ljudje komaj preskrbijo potrebno jed, obleke pa si že ne morejo kupiti. Ta nesrešna- vojska nas je spravila na befako palico. Naša uboga Jugoslavija si kar ne more pomagati iz dolgov. Ljudstvo kar sili v Ameriko, mi frančiškani bomo šli pa za njimi, jtukaj ne moremo več shajati. Hvaležni bi Vam bili, če bi nam mogli poslati za kako sv- jnašo; tukaj pri Novi Štifti bomo vse v redu o-pravili. V pismu ste nam napisali imena tistih, ki so darovali. Škoda, da Vas ne poznamo. Tukaj ljudje sprašujejo, kdo je poslal, pa jim ne moremo povedati, ker je več enakih imen. Mi frančiškani smo pri Novi Štifti Šele šest let, pa ne poznamo onih, ki so šli prej v Ameriko, preden smo semkaj prišli. Prav lepo se vsem zahvaljujemo. Naj Mati Božja tisočkrat vse povrne z bogatimi obrestmi! Sporočite vsem iskreno zahvalo za to veliko dobroto! Vsak dan molimo za Vas pri Materi Božji. Bog daj Vam vsem sreče in zdravja, pa se še kaj spomnite svoje uboge domovine! Mi se Vas ne upamo nič več nadlegovati, vendar so še nekateri tamkaj, ki so še obljubili,~"da bodo kaj dali. Štirideset tisoč dolga je komaj 400 dolar jev amerikanskih. Mi ne moremo izplačati, — ko bi vsaj še nekaj mogli dobiti. — Najbolj se pa zahvaljujemo Vam, ki ste se toliko trudili in ste denar nabirali. Prepričani smo, da ko bi se ne bili Vi potrudili, bi morda ne bili nič dobili ali pa vsaj toliko ne- Zato Vam vsa čast! Mati Božja Vam bo že vse bogato poplačala. Ce pridete še kaj v domovino, pa se boste sami prepričali, kaj smo dobili in kaj smo napravili v cerkvi. ^ Bogom ! Prav lepo Vas vsi pozdravljamo, Vas in v$e tukajšne domačine, zlasti pa jaz udani P. Ambrozij Remec, predstojnik. Nova Štifta, dne 3i. avg. 1920. • ■■■■-■■ t ■—-centralizacija v resnici nekaj, kar pomenja v velikem obsegu vspeh in napredek za celokupno Jednoto. Chicago se je v tem oziru žrtvovala v korist manjših društev ter stem pokazala, da ji je v resnici mar napredek celokupne Jednote. Pričakovati je, da se društva tudi po drugih naselbinah, ki so do sedaj nasprotovala centralizaciji, pridružijo skupni bolniški centrali. Le na ta način bo naša slavna Jednota postala prava mati, da bo vsakemu izmed nas enako otirala soze v času potrebe in nesreče. Tako je bratsko in taki moramo biti, ako se hočemo i-menovati sobratje med seboj. — Ob enem so se vršile na tej seji letni volitve za novi društv. odbor a leto 1921. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: A. Kremesec, Podpredsednik: Leo Mladič, Tajnik: L. Bobich, Zapisnikar. J- Jerich, Blagajnik: Frank Grill, Zastopnik: John Zefran, Nadorniki: J. Gradišar, Joe Perko in J. Župančič, Maršal: J. Sluga. Kakor je razvidno, so v novem odboru dobri možje, katerim smemo društveno vodstvo najboljše zaupati. Z bratsko medsebojno ljubeznijo se bodo prešle vse ovire, ter gotovo dospelo k napredku društva in Jednote. ■"'•■v-*' .... :•■ > • - - - pamo pa, da se bo vzdignil in p šel na prvo mesto predno bo kon< letošnje sezone. > Zadnjo soboto sta se borila društvo sv. Jurija in društvo Sv. Štefana, približno oba društva sta se drži la enako, vendar je društvo sv. fana naposled zmagalo. Izid bitke zadnjega torka : ' Društvo Danica: M. Koscak.........137. . 176. . 12J. F. Bicek...........169. . 168. . 162 A. Kovtar.........181.. 170. . 199 ............487..514--482 Mladeniški klub: J. Koscak..........i52. . 149.. 187 J- Zefran..........149. . 138. . 158 F. Merlak ..........130. . 176. . 142 •• 431. 463..487 Izid zadnje sobote: Društvo Sv. Jurija: A. Gregorich......170. . 192.. 116 F. Grill . -..........157. .200. .u3 A. Glavach........151 - . 142.. 146 --------^ 478-.534.-375 Društvo sv. Štefana: J. Terselich........174. . 145. S- Kosmach........174. . 145.. 165 J. Korenchan......198.. 144.. 178 546. .434. .480 Chicago, 111. — Mr. in Mrs. Ku- shar sta dobila iz Californije od vojaške komande žalostno vest, da je bil njunin sin Mirko, vojak, mornar strica Sama, operiran na slepiču in da leži nevarno bolan v vojaški bolnišnici na Mere otoku pri San Franciscu. Vojaška oblast jih redno obvešča o sinovem stanju. Vendar pravijo vsa dosedanja poročila, da je stanje bolnikovo zelo kritično. Mr. in Mrs. Kushar želimo, da bi kmalu prejela veselo poročilo, da je sin izven nevarnosti. Mirko Kushar je odšel prostovoljno nazaj k vojakom. potem ko je odslužil svojo vojaško dobo za časa vojske. V Indianapolis, Ind. se začne v med ameriškimi rojaki. Denar, ki petek, dne 3. decembra 4ourna po-i sem ga poslala po "Edinosti", je prišel hitro na določeno mesto in je bil takoj izplačan. Zato priporočam vsem rojakom, naj pcjšiljajcf svoj denar v stari kraj potom "Edinosti" ker tukaj bodo najboljše postreže-ni. Frances Tanko. Spoštovana g- Frančiška Tanko! Dobili smo, hvala Bogu, za Novo Štifto nabrani denar $65.000 od ured- božnost. ki se bo končala v nedeljo, fine 5- t. m. zvečer. Pridigoval bo Rev. Jeronim Knoblehar OFM. iz Chicage. Glasilo K. S. K. J. se je preselilo s preteklim tednom v Joliet, 111. S tem je odšel tudi njega urednik, Mr. Zupan iz Chicaga. Mr. Zupan ni bil sicer naš prijatelj že od nekdaj- Ven Chicago, 111. — Minuli teden sta bile zopet dve veliki bitki med na- | širni društvi. V torek dne 3o. no-, vembra je napovedalo društvo Danica boj Mladeniškemu klubu, pri katerem je bil zopet klub poražen v dveh igrah, pri tretji se mu je vendar posrečilo, da je po dolgem času zopet enkrat zmagal. Ne vem, koga bi dolžili. da je Mladeniški klub, ki je nosil zastavo in prvenstvo minulo sezono, letos tako nazadoval. da je bil do sedaj zadnji. U- j Ata Sakser so se ze tako prevzeli radi poklonov, ki jih dobivajo od raznih klerikalnih strani, da si do-mišljujejo, da smejo že prevzeti službo ober-mežnarja po slovenskih župnijah. Sedaj bo torej moral vsak slovenski župnik najprej vložil k©-lekovano prošnjo pri njega cesarskemu veličanstvu ata Sakserju, če sme spremeniti kakega mežnarja, koga sme sprejeti, kako delo mu sme dati, če sme mežnar sveče nažgati i. t. d. — Hura ! three cheers za našega obermežnarja Franka Sakserja! -o- JUGOSLOVANSKI KONZULAT NAZNANJA, naj se Jugoslovani, ki prebivajo po državah: Alasca, Arizona, California, Colorado, North Dakota, South Dakota, Hawai, Idaso, Porto Rico, Texas, Utaie, Kansas, Montana, Nebrasca. Nevada, New Mexico, O-klahoma, Oregon, Philippines, Washington. Wyoming, v vprašanji, ki se tičejo potnih listov, overovljenja (legalizacija) dokumentov in v zapuščinskih zadevah osebno ali pismeno obračajo na: CONSULATE of the Kingdom of the SERBS, CROATS & SLOVENES 244 Kearny St. SAN FRANCISCO, CAL. dar resnici na ljubo moramo priz-ništva "Ave Maria", t. j. od P. Je- nati, da je bil Mr. Zupan jako dela ven mož v Chicagi in je skušal po Barberton, Ohio. — Božič je pred vratmi. Vsak, tudi tisti- ki je že pozabil na vero, ne more pozabiti spo-i minov izza mladih let, kako je praznoval božične praznike v starem kraju. Vsak se še spominja jaslic, pastirčkov, polnočnice in vedno lepe pesmi, ki smo jo sliali na ta dan: 4'Sveta nqč, blažena noč....". Gotovo si tudi mnogo rojakov v Bar- ronima Knobleharja iz Čikage. Tukaj smo zamenjali en dolar za 74 kron in vse skupaj znese 4750 kron. Opravili smo na Vaš namen 10 sv-maš, drugo pa smo porabili za cerkev, ki ima letos silno veliko stroškov — imamo pa še štirideset tisoč dolga. Tukaj je namreč strašna draginja. Cerkev smo morali prekriti, ker je povsod zamakalo — dali smo samo za žeblje 5.000 kron. Sedaj bo- bertonu želi, da bi še slišali to pe- \m° pa Se cerkev leP° Pikali, kar bo brezplačno naredil naš pater Blaž Farčnik, le barve moramo kupiti. magati svojim rojakom, kjer je mogel. Pomagal je rojakom pri dobivanju državnih papirjev in tudi drugače, kakor in kjer je bilo treba- Bil je delaven tudi v društvenem življenju. Pomagal je prirediti več iger raznim društvom. Želimo mu obilo sreče v Jolietu ! Da se je "Glasilo" preselilo tja, je bilo edino pravilno, kajti tja tudi spada. ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N. gth STREET SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. sem. Božič bo skoro tu, te sladke pesmi pa le ne bomo slišali. Sem ter tja bo kak rojak na sveti večer govoril : "Da, da, jutri bo pa treba iti v cerkev, na ta dan se "sika" iti." Razni predali se bodo odpirali, da iz dajo skrivnost, kje se nahajajo tiste presnete mašne "bukvece". Ker jih pa le ne bo mogoče najti, se bo slišalo:: "Hej, ta stara, kje so vendar tiste tnašne bukvece? Saj se mi zdi, da so bile še pri hiši zadnjo veliko noč." Pa bo prihitela skrbna žena in posegla v skriti kotiček, kjer ima spravljene vse take in podobne stvari za "silo" in če bi gospod prišli z Bogom- "Veš", se opravičuje, "če ne bi skrivala, bi mi vse otroci raznesli." Šli bomo v cerkev, ki bo ta dan natlačeno polna. Večina ne bo niti pred oltar videla, stala bo kje' Chicago, 111. — Na letni seji društva sv. Štefana, štev- 1. KSKJ., se Sami si ne bi upali tega podsto- je vnela živahna debata, naj li dru-piti, ko se ne bi zanašali na dobrot-! štvo pristopi k centrali za skupno mke. — Vedeli smo, da imajo ljudje} bolniško podporo ali ne. Končno se silno zaupanje do Matere Božje pri} je članstvo vendar prepričalo, da je * * * + + * * * + * C. STUART Sl SON, Ima v zalogi vedno mehki in trdi premog in vsako vrstne drva za kurivo. Premog prodaja na tone in v vrečah. V slučaju da se selite, Vam najceneje prepelje pohištvo. On Vam je na razpolago za vse slučaje. Kadar ga potrebujete pridite na: Pokličete ga lahko po telefo- 1657 W. 22nd STREET, Roosevelt 7524. CHICAGO, ILL. nu : * * * * * "v . . -'".v . ■ ' i i T Za Božične Praznike I l ^^^ mo krasne ''jasli- ^ 1 ] SfeJM P ce" v velikosti j : iMKglS? j 9 10, cena $1.00 k * T ... j Imamo tudi v- j sakovrstne raz- * j mM glednice po 5c., i Wm in 10c. komad. * f f "EDINOST" ' j J 1849 W. 22nd St^ Chicago, I1L j edinost SOCIALIZEM. (Nadaljevanje.) Piše Rev. J. C. Smoley Vprašanje: Kako stališče zavzema socijalizem napram farmerjem? Odgovor: Socijalizem je farmer-jev največji sovražnik. Kakor smo videli zgoraj, razvil se je socijalizem iz slabih razmer v industriji in tovarnah. Početkom se je pečal socijalizem samo s temi razmerami in iskal pristašev med delavskimi vrstami po tovarniških okrožjih.Ker je pa farmar ali kmet tuoi mnogo trpel vsled socijalne bede zadnjih časov, morali so se socijaisti, "rešitelji ljudstva" pečati tudi s so-cijalnimi razmerami farmerja in gledati, da jih pritegnejo v svojo stranko. Razun tega so pa tudi jako potrebovali "glasove svojih bratov po kmetih" — po deželi —, da bi tako po veča i svojo mloč. Farmer je soci-jalistom vsled živil neobhodno potrebe«, ako hočejo s stavkami in revolucijami kaj doseči. Socijalistični agitatorji morali so toraj na deželo -na kmete — "lovit" kmete. . . . Posluževali so se pričetkom istih sred stev, kakor pri delavcih. "Ljubi moj farmer, ti moraš izkrvaveti, ti moraš biti uničen, ako boš še dalj časa vreme za setev in za žetev. Kaj mu : pomaga, če bi imel še toliko delavcev ob času mlačve, pa mu nagaja » i dež? Kolikokrat se prigodi posebno tu po Dakoti, da mlatijo še okoli Božiča? Skušnja pa tudi uči, da rav- j no farmer najslabše obdela svojo ( zemljo, ki jo ima največ; mu pač primanjkuje časa, da bi vse zoral, pose j al in dobro obdelal. Vsled tega se je kmetijstvo malemu farmer-ju vedno še bolje izplačalo, kakor pa velikim farmerjem. In ako je farmer poskusil po zgledu veleindustri-jalcev obdelati zemljo, je bil kmalu uničen, zakaj redni, stalni dobiček je izostal. In tako je prišlo ravno j nasprotno od tega, kar so farmerjem hoteli natvezti socijalistični a-gitatorji: mali farmer ni izginil, pač pa so se velike farme razkosavale v manjše. Malih farmerjev je vedno več in več, počasi sicer; draginja in vojna farmerstva nista uničila. In "e veliko bolj bi se mali farmerji povzpeli. ko bi jih ne tlačili veliki davki, ogromne obresti. Tu bi socijalizem lahko pomagal, pa noče- On noče male obrti, on noče tu zasebne lastnine, ampak on hoče izročiti posestva družbi (!!), oz. državi. Stroški te "družbe", oz. države so pa samoobsebi umevno ogromni. Skušnja zadnjih časov nam kaže, da je bil farmer, če je bil dobro poučen,! magati farmerju, bil bi samega sebe v obraz. Da bi socijalist delal po 12, ?4, v pot ebi celo 16 ur na dan H Kdo vrjame to? Tu je in ostane samo dvoje: ALI — ALI. — Ali pomagajo socijalisti farmerstvu in mu izboljšajo njegov položaj, dobro! Potem naj pridejo in delajo po farmah, mesto da pošiljajo I. W. W. agitatorje v čas žetve, košnje itd. po farmah. Ako pomagajo, farmer bo veČ produciral, in cene življenskim potrebščinam' bodo padle. Opustiti mora socijalist svoj evangelij o zasebni lastnini, zavreči ga mora. Ako pa farmerja pridobi za svoj evangelij, potem pa njegovega položaja ne bo zboljšal, ker je proti zasebni lastnini. Ako pa uniči zasebno lastnino, ako pretvc-i malo obrt v veleobrt, male farmerje v vele-farmerje, potem škoduje farmerstvu in ga bo v kratkem uničil, kar nam zgodovina jasno kaže. In to naj bi si slovenski farmerji, ki vedno kriče o "napredku", dobro zapomnili. Premislijo TO IN ONO. i VPRAŠALNI KOTIČEK. * By the way: Kje je pa milijondo- Vprašanje: Ali res ni greh, ako larski fond, fco so Italijani še ved- se krade kompaniji? Jaz vidim, da ;:o v Trstu? Povejte gospodje rde-i ko pridejo karo s premogom, si ga čka ji! To bi bilo jako zanimovo iz-' Slovaka hitro naneso polne "šan-vedeti za tisoče onih, ki so vam ce- de". Rekla sem neki slovaški žen- le liberty bonde dali! ♦ * * Veliko vprašanje je nastalo: ali naj možem prepovemo kaditi, ali pa dovolimo ženskam. Kaj hočemo raj- še? Volivno pravico že imajo! ♦ * * Nekatere ženske se bahajo, koliko prihranijo sedaj pri kratkih krilih. Tega pa ne povedo, koliko za pravijo pri dragih nogavicah. * * * Ko bi sinovi doma stariše tako ubogali, kakor ubogajo na ulici svoje tovariše, bi se noben oče ne pritoževal nad sinom. * * * ski, da je to greh, pa je rekla jezno: kompaniji krasti ni greh. Odgovor: Seveda je slovaška ženska v popolni zmoti. Krasti je greh, pa naj bo to ali posameznemu ali kompaniji, ali revežu ali bogatinu. Kdor vzame kar ni njegovega brez dovoljenja onega čigar je, on krade. Velikrat se res izgovar-_ j a jo ljudje, češ vsaj je bogat, jaz ' sem pa revež, ali kakor ta slovaška žena: "kompaniji krasti ni greh"-Vendar s tem se samo slepi vest, kajti vsakdo ve, da je to tatvina. Optimist je oni, ki se veseli tudi takrat, ko je nesrečen- In pesimist naj le svoje lastne razmere! Njiho-N je žalosten tudi takrat, ko je sre-va farma na i se izroči družbi . . moral ostati pod gospodarstvom ka- , .... , ... , . , , vedno nasprotnik socijalizma. \ icie- pitalizma. \ as male farmerje bodo veliki farmerji kmalu požrli. Edina rešitev za vas je socijalizem, ki bo izročil vsa posestva, vse imetje "družbi", da preneha zasebna lastnina." Seveda so agitatorji s tem načinom goljufali sami sebe; farmerji niso šli na limanice. Niso pomislili, da so razmere glede farmerja popolnoma drugačne kakor pa pri industriji. Pri obrti, pri delavstvu se je seveda prepogosto zgodilo, da je veleobrtnik, veleindustrijalec uničil malega obrtnika in trgovca- Ve- ti je to lahko v Evropi, kjer je le malo socijalistov med kmeti ; videti je to tudi po Ameriki, kjer najdemo med drugorodci, na pr. Nemci, Angleži, Švedi, Norvežani presneto malo socijalnih demokratov. To so uvideli tudi socijalistični agitatorji, zato so pa sklenili, da dobe 4'neumnega kmeta" — farmerja, na drug način v svoje mreže. V prvi vrsti i-tnam tu v misli razmere po državi Severna Dakota. "Socijalistično medicino treba dajati farmerjem v ho-meopatičnih dozah (to se pravi: v zasebna lastnina naj se odpravi itd., pa bodo videli, kako jih socijalizem vodi za nos! Ostaja toraj dvoje: Ali farmer z zasebno lastnino in NIKA-KEGA SOCIJALIZMA, — ali pa socijalizem brez zasebne lastnine — potem bo pa farmer tudi izginil. Za-o ostane vedna resnica: Socijalizem je bil vedno farmerjev sovražnik. cen. Kakor se kaže, postaja naš slavni iznajditelj Tomaž Edison otročji, kar dokazuje, ko pravi, da je iznašel način, kako bomo mogli telefonirati v večnost. lemdustri talec ie pac lahko porabil .. . .... , . . . , . , njim primernem načinu), sicer bo stroje m imel tako ogromne dobič- ke. ker je delo lahko razdelil. Pri farmerjih je pa ravno narobe. Če tudi rabi farmer stroje, je vendar v rabi omejen ;; veliko je dela, ki mora biti neizogibno storjeno z rokami. Delo se v tovarnah razdeli na razne čase, kar pri farmerju vsled vremena ni mogoče. Čevlje dela tovarna pri lepem in slabem vremenu; farmer pa potrebuje za svoje "izdelke" (produkte) gotov čas, gotovo farmerja ukončala", je rekel jeden agitator. Izdali so radi tega parolo, da pravih, resničnih ciljev socijalne demokracije farmerjem ne povedo, da jih zataje. Najprvo se seveda ni smelo reči farmerjem, da jim bodo vzeli zemljo, ker farmer pač ljubi svojo grudo« Obljubljati jim pač treba, da bodo zboljšali njihov položaj. Toda s temi obljubami niso mislili resno. Ko bi hotel socijalist po- Krasna darila za Božič brezplačno nikjer drugje kot pri nas. — Pridite se prepričat! — JOHN GOTTLIEB, 1821 WEST 22nd STREET Chicago, 111. Tel.: Canal 3073. miiiiiiiiiiiiiiiM Pameten je ta, kdor hrani! — Kako dolgo bomo zdravi in zaposleni, tega nihče ne ve, to ve samo bodočnost. Premislite, kako dobro bo enkrat za Vas in kako boste hvaležni samemu sebi, ako si kaj prihranite za slabe čase. — — Kadar pa vlagate v hranilnice svoj denar, tedaj pazite, kam boste vložili svoj težko zasluženi denar! — Vlagajte svoj denar v varne in zanesljive banke, kjer Vam ne bodo dajali samo obresti, ampak tudi garancije za Vaš shranjeni denar! ♦ Ta priliko pa Vam nudi: METROPOLITAN STATE BANK Ki je pod državnim nadzorstvom in zelo zanesljiva Njen kapital je: $200,000.00 Njen prebitek je: $.45,000.00 Posluje na: 2201 WEST 22nd STSEET, CHICAGO. ILL. Bančne uradne ure so: Pondeljek, Sreda, Četrtek, in Petek: od 9. A. M. - do - 4. P. M. Torek in Sobota: od 9. A.M. - do - 8.30 P.M. iiiiiiiiiiiiiKpaiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V_zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postreženi. F. M. NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago, zdravje v družinah. V V V i 9 t Nsvi Severov Almanah za leto 1031 j« lateL Dobit« g« pri avejem lekarju. Na stan« nič. Če (a n« dobit«, nam pUUta in priložit« xa 2c poitn« znamko. Varajte svoje otroke pred vznemirja jočem zimskem k&ilin s tem, da imate v hiši vedno SEVERA'S | Cough Balsam (preje Severoy Balzam za pljuCah Povzroči naglo od pomoč, dela dihanje lažje in Daravno in prepreči razvoj komplikacij. V dveh merah, 25c in 50c. Navadni kašelj, ki ni takoj u-stavljen. lahko povzroči resne bolečine, toda SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Severovi Tableti proti prehladu in eripi) so zanesljivi za odpomoč pri prehlada v kratkem času, odvajajo resne posledice in preprečijo erlpo ali influenco. Po vseh lekarnah. Cena 30c. W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA am yam yam yam yam yam yam yam yam >2 Pošiljam denar na vse kraje Jugoslavije točno in hitro. Denar lahko pošljete po navadni poti ali pa brzojavno. Če želite Vašim v domovini srečen BOŽIČ, jim morate takoj poslati primerno svoto denarja, kar jih bo gotovo najbolj razveselilo in jim pognalo vso skrb in žalost. Ako želite potovati v domovino ali pa iz domovine dobiti koga semkaj, obrnite se name, ker prodaja mvozne listke za vse linije, postrežem pa hitro in poceni. Vsa pojasnila se pošljejo brezplačno v Vašem maternem jeziku. Pišite še danes na: EMILL KISS, Bankir 133 Second Ave«, New York, N. Y. PRAVA ŽELEZNIČARSKA URA. POZLATENA, KRASNO UREZANA, 21 BISEROV IN JAMCE-NA ZA 25 LET. — Saino $10.75 ZA KRATEK CAS. KTCHj tLGIftf Samo enkrat v življenju imate lepo priliko dobiti tako krasno ponudbo, RuoImoIA ^ katera se vam daje. Pomi- slite uro, ki je vredna $25 ki je prava železničarska ura, more vsako dobiti samo za $10.75. Ura, katero naše slika, je pozlačena (gold filledx, krasno ure-zana in trpežna, ima 21 biserov in švicarsko kolesje in je garantirana za 25 let. Te ure so znane po svetu kot najboljše in kažejo čas do minute na-tanjčno. Vsi sprevodniki in mašinisti po železnicah rabijo te ure in vsi vlaki gr^do po teh uraah. Kdo? hoče imeti dobro uro in biti zadovoljen mu svetujemo, da si kupi to uro in nikdar ne boste obžalovali. Te ure se prodajajo za visoke cene, toda mi hočemo prepričati občinstvo, da so samo nase ure najboljše za najnižje cene zato smo sklenili, da jih bomo prodajali za kratek čas samo po $I°-75. Ako bi ne bili zadovoljni s to uro, ko jo boste dobili, jo lahko vrnete takoj in mi vam bomo vrnili vas denar. Zastonj: Kdor iztriže ta oglas in ga posije nam, skupaj z naročilom, dali mu bomo popolnoma zastonj krasno verižico in pino za zavratnico. Ne pošiljaj denarja naprej, izreži samo ta oglas in nam pošlji 25 centov za poxiljatev in poštnino. Plačal Bod.eš Blago, ko ga bodeš dobil domov na svoj dom. Hiti in pošlji svoje na-ročilo'takoj predno gredo cene uram gori. Pišitakoj na: VARIETY SALES COMPANY 1016 Milwaukee Ave, Dept. *io H. Chicago, HL j [ _______ EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Slovenian Franciscan Fathers 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L ■ ■ ---------------. _ V Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ZIV MRLIČ. j sikali in ubrizgavali strup v dušo slovenskega naroda, da so mu jo zastrupili, vzeli so mu vse njegove ideale, ki so ga stoletja držali krepko in neomajno na straži svetovne civilizacije kot "antemurale christianitatis" in na poti napredka. Vzeli so mu vero, vzeli so mu moralo. Mesto prejšnih vzvišenih idealov križa in svobode so mu postavili žensko krilo kot najvišji ideal in na mesto ide&lov svobode postavili so mu grdega bakli a. ječmenovec, pijačo in vživanje. Panem et circenses! Je H mogoče, da bi ostalo tako delovanje brez nasledkov za celo-skupen narod? Moremo imenovati take razmere, katere so vladale že dalje časa med Slovenci, naj si bo v Ameriki, naj si bo doma, zdrave? So bile znamenje krepkega narodnega življenja? Prepiri, razdvoj, sovraštva, ščuvanje stanu na stan, notranji prepiri ali niso za narodno telo, kar je razkrajajoči strup za vsak telesni organizem? Nastopali so možje alia Krek! Koliko je bilo nasprotstvo, kolik odpor proti njemu ! Še le zadnje čase, ko je bilo že prepozno, se mu nekoliko priznali. Ko bi bil še danes živ, v tem času bi jim ne bil druzega zopet kakor "prokleti far". Toraj ubogi njegov ovratnik je bil več, kot vsa narodna svoboda, več kot naroden obstariek. Nastopil je škof Jeglič! Da, škof Jeglič! Kako je ta mož dobre hotel narodu! Koliko se je ta mož žrtvoval zanj ! Koliko stradal? Je narod to priznal? Narod je dobro videl, kaj in koliko stori ta mož zanj Kako žalostni so časi, skozi katere gre pravkar naš narod! In ti dnevi so toliko tužnejši, ker so nam prišli tako nepričakovano! Ker so nam prišli v sredi novih nad in novega veselja, ki smo ga imeli nad dobljeno svobodo. Take lepe nade smo imeli! S tolikipi veseljem smo slavili zmago zavezniškega orožja! S tolikim slavljem smo slavili vstajanje naroda! Aleluja! Aleluja! je odmevalo po naših slovenskih srcih. Na! Tu pa na enkrat tolika žalost! Šla je naša Koroška! Šlo je naše Primorje! Zaprli so nas v ječo! Za beračico pred polentarskimi vrati so naredili hčerko narodov, milo našo mater Slavijo. Pri vratih Italije bo beračila in čakala, da pade kaka drobtinica z njene mize. Pri vratih Italije bo stala in prosjačila milosti od tega, kar so ji ukradli. Koliko brc bo tukaj dobila! Stanje berača je pač beraško. Da še več, nož so ji porinili v srce ! Kar so storili s Poljsko pred nekako 160 leti, to so storili letos 12 novembra z našo materjo Slovenijo. Razkosali so jo, da jo bodo uničili. * * * Toda ko stojimo ob žalostnih razvalinah našega lastnega naroda, uhaja nam naše oko tje na skrajno severno zapadno Evropo, tja na otok 4 4 naroda mučencev" — na Irsko. Tudi tam vidimo mal katoliški narod, kakoršen je naš, kako se zvija v smrtnih težavah pod kruto peto kletega sovražnika, ki ga ''potrebuje" za svoje osebne in sebične namene, oziroma ki potrebuje njegove srčne krvi, da se bo pasel ob nji, prav kakor potrebuje nas naš sovražni sosed, da si bode "utrdil svoje strategične meje". Toda kako velikanska je razlika med tema dvema narodoma. Tam vidimo velikanski nadčloveški odpor proti tej peti! Tam lahko rečemo, da vidimo cel narod kot narod junakov. Vzemimo samo slučaj McSwi-neya in tovarišev. Postijo se prostovoljno do smrti, cele mesece vstrajajo TEDENSKI POLITIC PREGLED na. '--J —----—* va "IVC, £a lahko nahujskate proti kakemu 4'prekletemu farju", proti kakemu napol podrtemu znamenju ob cesti, katerega pa niti najhujši moralni udarec vec ne zdrami iz te letargije, iz zaspanosti, v kateri sprejme navadno tudi "gnaden-štos" — "smrtni sunek" samo še kot dobroto. 'Prav isto je naredil carizem in nihilizem iz ruskega naroda. Tako je mogoče, da ie umazan Židov mogel preslepiti cel tako velikanski narod s takimi neumnimi ideami, ali bolje s takimi idejami na tako neumen in samomorilen način. Tako je bilo mogoče, da je med nami Jugoslovani, zlasti Slovenci in Hrvati enako, da so v tako velikem času starini napadali mladine, da so bili nekateri za še nadaljno sužnost pod nemškim valpetom, morda celo pod mažarskim, ker bode baje narejen v obliki križa, da nekateri hočejo komunizem, drugi demokratizem, tretji republiko, četrti centralizacijo peti federativno republiko, šesti kralja, sedmi Jugoslavijo, osmi državo SHS, eni veliko Slovenijo, drugi veliko Hrvatsko, tretji veliko Srbijo, in še tako dalje, kakoršen je že ves sedanji jugoslovanski kaos in to v tem tako strašansko kritičnem času. Vse hočejo, vse zahtevajo, o vsem razpravljajo, za vse se tepo, samo svobode nočejo, po svobodi in mednarodni neodvinosti pa nihče ne kriči. Živi mrlič, ki čaka samo na ''gnaden-štos!" V Ameriki je bilo enako. Tako obskurna osebica, kakor je bil Kristan, ki ni znal druzega, kakor namazan jezik je imel, pa je vse drlo za njim, pa mu je zaslepljeno ljudstvo denarja kar nametalo, da je šel vesel, v prvem razredu kot kak milijoner domov. In danes to naše ljudstvo v Ameriki vidi in ve, kako je bilo prevarano. Pa ali se ta "živi mrtvec" zgane, da bi vsaj zahteval račun, da bi tiral na odgovor tiste, ki so ga osleparili, ki so mu iztisnili krvave žulje iz žepov? O, KONGRES NA DELU. Washington, D. C., 6. dec.—Danes se je tu v državnem kapitolu sestal šestinšestdeseti kongres. Bela hiša je bila baje vsa okinčana, ko so prihajali v kapitol zastopniki raznih držav. Na dnevnem redu imajo več zelo važnih vprašanj, ki se tičejo ne samo Amerike, temveč ce lega sveta. Največ težav dela vprašanje, naj se li tujemu priseljevanju zapro vrata ali naj se isto gleda z mirnimi očmi, da privede nas in naše razmere v slab položaj. Pripravljenih imajo že več predlogov glede tega vprašanja. Zelo pa so naklonjeni misli, da se priseljevanje popolnoma ustavi, ker Japonska vlada zelo gleda na to, če bomo enako postopali pr6ti drugim narodnostim kakor proti rumenemu plemenu. Proti priseljevanju je tudi Delavska Federacija, ki trdi, da je za domače ljudstvo dovolj dela doma, in da se ni bati nobene krize na našem industrijskem polju, ako le ne dopustimo, da bi tujci prišli in nam kradli zaslužek na domačih tleh. Seveda iz tega stališča ima Amerikanska Delavska Federacija popolnoma prav! Če bo tok prise-ljeništva še kaj časa trajal, bo v resnici zavladalo brezdelje tudi v tej deželi, kar se že zelo pozna v zadnji polovici letošnjega leta. — Vsled tega se splošno pričakuje, ostrejših odreb za priseljevanje tujcev v Ameriko. Radi zelo zamotanega kalifornijskega vprašanja, ki je povzročilo zelo kritične odnošaje med Japonsko in ^Združenimi Državami Ameriškimi, je pa tudi pričakovati, da se bodo skušali odtegniti vsakim neljubim posledicam, ki bi mogle nastati iz toga, ko^bi Amerika dajala drugim narodom večje predpra-vice. kakor japonskemu narodu. V kapitolu trajajo dolga posvetovanja radi teh vprašanj. Vendar pa bodo morali stvar v kratkem rešiti in priti s svojo barvo na dan. ARGENTINI J A NE MARA LIGE NARODOV. — Ženeva, Švica, 5. dec.—Kakor se poroča iz Ženeve v Švici je Argen-tinija izstopila iz lige narodov. Zastopnik Argentinije je baje včeraj predložil noto svoje vlade predsedniku lige narodov Pavlu Hvmansu. Nota naznanja da mora zastopstvo Argentinije zapustiti zborovanje lige narodov ter da Argentinija kot taka izstopa iz Evropske mešanice. Vzrok, da je Argentinija obrnila hrbet ligi narodov je ta, ker niso hoteli poslušati njenih pametnih predlogov in nasvetov. Kakor poročajo, se je baje ravno Francija izkazala za največjo nasprotnico njenih predlogov. Celo stvar so baje hoteli zavleči do prihodnjega zasedanja, kar pa Argentinija ni sprejela in ie rajše pretrgala vsako vez z ligo narodov, kjer imajo glavno besedo in glavno vlogo stari dobro poznani evropski kramarji. Tzstop te največje južnoameriške republike je baje povzročil precej- j propade in izgubi samega sebe, tam je potem krasno polje za razne Trotz-kije, Kristane in enako golazen. Narod pa pri tem vselej gine in gine m tudi — pogine. ko se je šlo za naše narodno življenje, za naš obstanek, za našo prihod-1 kaj še! Sedaj samo čaka, kedaj bode prišel Kristan II., da ga bode še njost morda za vedno, zakaj se nismo znali braniti? Zakaj nismo imeli bolj ociganil in kakor smo obveščeni, se eden že dviga. Da kjer narod velikih moz ? t nrnno Aa t« enmArm oaka 4----. " ___i____ Veliki možje ne rastejo na hruški, da bi se hruška potresla pa bi veliki mož voditelj padel z drevesa. To vemo vsi, kaj ne. Zakaj jih torej nismo imeil? Zato ker jih narod ni rodil. Veliki možje so produkt velikega naroda kot takega. Kar poglejmo nazaj v svojo polpreteklo dobro zadnjih trideset let! Nastopali so med nami možje voditelji okuženih misli, pa še bolj okuženega življenja. < Nastopili so časniki, po katerih so ti voditelji kakor stupeni gadje Kdor hoče narodu v resnici dobro, proč ž njim. Na križ ž njim! Mir kazi! Sovražnik naroda je! > Zakaj ? Zato ker ''voditelji" tako pravijo! Je li res ali ni res, za to živi mrlič/ne vpraša. * 4 O KOLEDAR AYE MARIA ZA LETO 1921. smo razposlali vsem cenjenim naročnikom predplačni-kom. Razposlali smo ga tudi na vse cenjene gg. zastopnike po vseh naselbinah. Prejeli smo že obilo zahvalnih pisem, v katerih se rojaki zahvaljujejo za krasno delo.— Koledar stane 50c. — V stari kraj ga pošiljamo za 60c. Vsa naročila naslovite na: "AVE MARIA" 1849 W. 22nd St.reet Chicago, 111. šno paniko v krogih lige narodov. Kot se sliši poizkušajo evropski kra- bivšim kraljevskim rodovinam cen tralnih držav povratek nazaj v nj žele. -o- marji na vse načine, kako bi bilo | hovo domovino, ako mogoče, da bi obdržalo Argentinijo v ligi narodov. Najbrže jim je malo mar za Argentinijo kot tako, toda če bi ta država zaprla vrata od svoje bogate žitnice in svoje bogate ^zaloge klavne živine, bi se začeli bolj brigati za njo. rT 11" KONSTANTIN SE VRNE NA PRESTOL. Atene, Grško, 6. dec.—Plebiscit po celi Grški je te dni odločil, naj se izroči prestol bivšemu kralju Konstantinu. Venizelosova stranka je propadla z veliko manjšino. Mo-narhisti slave svojo zmago po vsej državi. Kako stališče bo Grška zavzemala odslej naprej na mednarodnem polju, je težko uganiti. Zavezniki so baje presenečeni do kraja radi tega ukrepa grškega naroda.— Kakšno stališče bodo zavezniki zavzeli napram Grški, se pa tudi ne da predstaviti v pravi luči. ŠKANDAL V GLEDALIŠČU. Chicago, 111., 5. dec.—V gledališču, ki se imenuje Haymarket theater, se je vnel pravcati pretep, ko so naznanili občinstvu, da izid ro-koborbe med Grkom Viljemom De-metral in Rusom Jackom Linovov še ni končan in da se ne da izreči pravilne sodbe o izidu rokoborbe.— Na to izjavo je postalo občinstvo razjarjeno in je začelo razbijati sedeže po dvorani. Če bi ne prihitel v pravem času odelek policije, bi množica še marsikaj poškodavala. si sami KITAJSKA IN RUSIJA KUJETE ZVEZO. Berlin, 6. dec. — Bercrtinska poročila naznanjajo, da se skuša Rusija z vezati s Kitajsko za odpor proti Japonski. Rusija ima baje pripravljenih za večjo število dobro izurjenih armadnih častnikov, da odidejo v najkrajšem času na Kitajsko, in začnejo tamkaj vežbati in urejevati močno kitajsko armado. Vse to se dela, da se prepreči Japonski njene naklepe, ki jih namerava izvesti v doglednem času na dalj nem iztoku. Zadnja odkritja japonskih monarhističnih' načrtov kažejo, da je Japonska do kraja odločena, da zasužnji daljni iztok tudi s silo če bo treba. Ce je resnica, da bo Rusija v stanu podpirati Kitajsko in izuriti kitajsko armado v pravo moderno vojno mahinacijo, bo to velika preglavica in nadloga za Ja 1 ponsko. sem odprla veliko blagajno je stopil izza nje pred mene neki mož in tako j mi nastavil samokres na čelo. Na-i to me je podrl na tla, mi zvezal ro-' ke na hrbtu ter mu zamašil u-sta z, žepnim robcem. Ko je bil z menoj gotov, se je spravil nad blagajno, jaz pa sem postala nezavestna". — POTRES V ALBANIJI. Avlona, Albanija, 6. dec. — Močni sunki potresa so razrušili nešteto domov v telepenskem okrožju v Albaniji. Poroča se, da je uničilo več kot 15.000 osebam domove in stanovanja. Neka amerikanska pomožna postaja Rdečega križa ki se mudi v tamkaj sni okolici rešuje z vsemu silami bedno prebivalstvo nesrečne Albanije. BROOKLYN JE PRESTAL NEKOLIKO VOJNEGA STRAHU. New York, 5. dec.—Danes zvečer se je vnela neka z municijo naložena ladija, ki je ravno dospela v državno pristanišče v Fort Hamilton, Brooklyn. Posledica tega so bile silne eksplozije, tako, da se je tresla vsa okolica. Daleč na okoli so popokale šipe po oknih. Človeških žrtev menda ni nobenih. Takoj po prvi eksploziji je policija odredila, da so se izpraznile vse hiše v bližnji okolici, ker je bilo na ladiji veliko bomb, ki bi lahko povzročile grozno škodo, ko bi se bile vnele. Takoj zraven obrežja gre cesta, kjer je vedno polno avtomobilov.— Nekaj avtomobilistov je bilo baje lahko ranjenih od izstrelkov granat. Šele čez nekaj ur so jo našli v njenem obupnem položaju. Ko se je zopet zavedla, se je namreč pri-valila k vratom dvorane in je stem opozorila občinstvo pri vratih, da je poklicalo druge uslužbence gledališča. Priti je moral zdravnik, ki je siroti toliko pomagal, da je sploh mogla govoriti. — Ropar ni dobil posebno mastnega plena, ker se mu ni posrečilo odpreti majhnega notranjega predala, kjer je bil denar od sobote. — Ropar je srednje postave, temne polti in dobro oblečen. VILJEM SME ITI NAZAJ V NEMČIJO. » 1 Ženeva, Švica, 6. dec. — Poroča se, da so se zastopniki evropskih velesil udali predlogu, da se dovoli ROPAR V GLEDALIŠČU. Chicago, 6. dec.—Y Crown Wan-debild-Theater, 1505 W. Division St. se je izvršil včeraj popoldne med predstavo drzen roparski napad. Gospa Ana Pravman, ki je nastavljena tamkaj kot blagajničarka. je povedala sledeče: "Ravno, ko 7T 3 i BENJ. BASKERVILLE, D. D.S. Zobozdravnik Se priporoča vsem Jugoslovanom. Njegov urad je na; Phone : Canal 54.26. , 2209 W. 22nd St.. Blizu Leavitt ulice. KITAJEC OPOZARJA AMERIKO NA JAPONSKO NEVARNOST. Neki uplivni kitajski diplomat je te dni opozoril ameriške vladne kroge, na resno nevarnost, ki preti A-meriki od strani Japonske. Povedal je da Japonska hiti z vso naglico v« grajenjem podmorskih čolnov najnovejšega tipa. Gotovo je da mili-taristična Japonska si ne gradi sub-marinov za igrače, je povedal odlični Kitaj ec. Pred vsem je pa zelo značilno, če pogledamo v vse Britanske publikacije, tam se dan za dnevom povdarja, da podmorski čolni niso nobena nevarnost za moderno vojno brodovje današnjega dne. Vse to priča da zvita Anglija ima svoje prste v Japonski zaroti, ter da ničesar ne želi bolj, kakor da bi A-meriška javnost prezrla to največjo nevarnost in jo ne spoznala za nevarno. Zakaj najbolj zahrbtne sovražnice Amerike so danes ravno Japonska in zvita Anglija. Dal Bog da bi se Ameriškim vladnim krogom odprle oči še pravičasno! SLOVENSKI TRGOVCI OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V "EDINOST"! Društvo .Sv. Frančiška Seraf. K. S. K, Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place, New York. N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00 $500.00 »n $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorku. siiuuiiimuiiii ■LOV. KiT. PIVSKO DfttJftTVO nui" Slor. Kat. pevsko društvo Lira, Clevt land. Ohio. — Predsednik: Anton Grdi na ,1052 E- 6a St Podpredsednik in pe ▼orodja: Matej Holmar 1109 Norwood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matjaže, 6515 Edna Are. olektor: An tot Hlabše str. Pevske raje so rsald torek četrtek in soboto ob pol 8 ari zvečer. Seja vsaki prvi torek v mesecu. NAROČNIKOM MOHORJEVIH KNJIG. —Naznanjamo, da prejmemo v nekaj dneh iz stare domovine "Mo horjeve knjige." — Vsi, ki si žele Mohorjevih knjig, naj iste takoj na-roče pri našem upravništu. Cena $2.20 ************** Telefon: Canal 6319. math kremesec mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okuano mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi — Prave kranjske klobase — doma delana vedno na razpolago. 1912 W. 22nd St., Chicago, IIL SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2012 W. 22nd St, near Hoyne Ave-» Chicago. 111. Tel.: Canal 4108 POKLIČITE NAS! Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode. V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem. ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street Chicago, 111. "Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. Canal 5889." SB5 EE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE ™.t®°Žifni praZDiki sc bl;žaj°- V »cm česu hote ali nehote bolj pogosto mislimo na svoje onkraj oceana.- in nhh*t0JtanjC V ^^ Ak° StC potovati v stari kraj .. • ' PraZn,u V- kr08U SVOjih dra^h' P°tem ie sedaj čas, da se odločite na orhod m si preskrbite parnik in drugo Za ta slučai Vam nasa tvrdka nudi točno in pošteno postrežbo. Najboljše priložnosti na razpolago so; H Parnik za Trst: 10. nov. Pannonia, — 18. nov. Belvedere, 3. dec Argentina in 22. dec. President Wilson. To so vsi parniki, ki gredo direktno na Trst. (Ako pa hočete iti na Genovo in potem z vlakom na Irst, kar Vam razne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo.) Pišite po vozni red. Parniki na Havre in Cherburg: 11. nov. Imperator, — 13 nov La Lorraine, 20. nov. La Touraine, — 23. nov. Aquitania,' — 25. nov Čaroma, — 27. nov. La Savoie, — 1. dec. La- France, — 4_ dec Ro-chambeau, — 9. decg Imperator. — 9. dec. Saksonia, — 11 decembra La Lorraine, — 14. dec. Aquitania. Iz starega kraja je že prišlo na stotine potnikov — bratov, sester, otrok, starišev, nevest, prijateljev itd., za katere je naša tvrdka napravila potrebne listine in jim poslala, oziroma preskrbela karte. Številna zahvalna pisma ptiča io, da rasa tvrdka stori za potnike toliko, kolikor se cploh da storiti. — Mnogi rojaki kupijo v svojem kraju karte za svoje sorodnike, a ko isti pridejo v New York in imajo sitnosti na Ellis Islandu, pa nas prosijo za pomoč. Treba je, da na to naprej mislite in si tako prihranite nepotrebne sitnosti in stroške. Ako ste toraj namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, potem je Vam in Vašemu potniku v korist, da naši tvrdki poverite tozadevne posle. Pošiljanje denarja. 2e od nekdaj pošiljajo ameriški rojaki svoj- ceqi v stari kraj denarna darila za praznike, v tem večji meri pa bodo to storili sedaj, ko je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem slučaju Vam more biti naša tvrdka na razpolago. Naše cene so vedno med najnižjimi in tndi v točnosti na zaostaja naša tvrdka med najtočnejšimi. Za nadaljna pojasnila pišite na; LEO ZAKRAJSEK 70—9th Ave., New York, N. Y. - NAZNANILO Cenjenim rojakom v Chicago naznanjam, da sem odprl svojo lastno krojačnico na 1915 West 21st Pl. Rojakom se toplo priporočan za napravo zimskih sukenj in najnovejših oblek. Predno kupite obleko v trgovini, pridite in oglejte si moje cene. MOJE GESLO JE: Poštena in točna postrežba. Nizke cene! * Blago prve vrste! Rojakom se priporočam. Frank Zavolovšek 1915 WEST 21st PL-, CHICAGO, ILL. __ > II h II II ~ PAVLE ZGAGA Gaspud redaktr! S prej snem gaspudam redakter-jem sma bla narveč prjatla. vani sa mi rekli "ti" jest pa nim "vani". Več krat sm jim kej pametnga pavaidu, pa sa me zmirej rad paslušal. Jest mislim, da se borna tud midva dou-bru zestapila, kejne, gaspud redak-ter? Prec po tist miteng, kokr sm jim una rajža pisov, sm šu v Najork k m ujme brat Petre, deb kakšna kom-panija uštiftala. Veja, muj brat Peter pa naj taku naumn, kokr bse ka-kšn mislu- Van ma preteto debre zvajze s Čikaga in Želetom. Se,predn sm k nem pršu, je biu že zvajdu po j mest za vime telegraf, de sa prejšnga redahterja vad Edinast zaprl. Preteto bod, zdej sa ja pa staknil, boja saj vedi za naprej. kaj se tu prau, munšajn kuhat! Nezadne sma se zmajnila s Petram, de jeh grema mau abiskat. Van se je od kraja mau branu, pol je pa vseglih šu. Vani s na morja mislt, keku sa ble un gespud vesel, ko sa zegledal mujga brata Petra. — "Ooo, muj Petarček je tjukaj-le! Pajd nu sm, pajd de te še jan-kart kjušnem, ti moja srčna kjust, ti prelub krempelček muj, ti presrč-kana kruota moja! Keku sm srečn, de te še jankart vidm prednu um-rem! Muj m brate Petre se je kar inak sturlu; van s naj nekul mislu, de ga maja gespud teku rad. — "Nej m na zemerja, gespud, če sm včas kakšna zinu prot jem ! Jest jeh najsm mislu s tem jezet." "Keku tpa cem zemert, se vajm, de si Rajbenčan. Vsakukart sm biu veseu, kadar sm dabiu tvoje cajten-ge. Če s ja prou fajn pa rajbenšku urajzu, sm djau; lajte si nu, se naj zestonj Rajbenčan, kadar si se pa iprou fajn) pa rajbenšku nasmulu, sm se pa tud smejau. Vidš, teku je biu zmirej vesjale pr naš hiš." ^ "No, semu, de jeh najsem jeziu." 4'O, ne. Ti sme zmirej u dobra vola spravu ;; kadar sm pa tista 44 Pra-sveta" u roke uzeu, sm ratu pa prec navoln." "Kakšna praseta?" "Ne praseta, — "prasveta" sm djau, kaj s gluh? — Tisti prasetar-ji, — vidiš zdej se je pa še mjan zarjaklu, — tisti mešetarji, ki skup mašija tiste cajtenge, ki sa jeh krstil "Prasveta", sa teku naumen, de se jem kar šajn dela ukul glave, čeprou miselja, de sa strašnu kšajt. Zmirej se mi zdi škoda ze cajt. kadar se zmotm in preberm kakšna madrust z nihoveh cajteng. Keku pa ti Pavle prauš?" "Jest glih taku mislim, gespud. Kter pišeja "meteorite" , kažeja glih tulk bistroumnast, kukr tistu zlatu tj ale u Egipt." "Pa še ana jem bom pavajdu! UVikart sma se pagovarjala z mojo staro doma od ta visoke palitke. "Vidš, stara" sm ji djau, "jest be tud prec ratu sacjalist, kob se te le ludje teku brigal za delavske karisti, k kukr se brigaja ze karist svojih ar-žet. Nu, kajpek, de sa tud izjeme, kukr n- pr. gespud Kristan. Se nam saj naj treba kesat, de sma mu dajal 'gnar. Zdej je šou u star krej, pa je kupu cela Koroška in cela Primorska ze tist gnar, pa mu bo še tulk ostalo, de se bo lehku *ršt klas tiezaj prpjalu, — marbet mu je še tulk ostalu, de sploh na bo več ne-zaj hodu. Teku je, bužarona! Pol pa še ana! Tajga tud na morm zestopt, ne kašna viža mišja sacjalisti delavstvu pamagat če mu hočja nerpaprej ožjanil?" "Nu, glih še tistga se manka. — jZdej jem greja vse druge muhe pa glau, teku, de je že tud mjan preveč." "Tacol, kaj ga pa spet lomja?" "Ze obrmežnarja se rineja, pa ze petrona vseh mehov b se rad ne-prauli. Sej praum, ke b mogli mi videt tiste pratke, kse boja drukale čez stu lajt, pa kaj, k jeh na morma videt. Jest mislem, da boja tud Sak-sarju ata nemalani med svetnikm: z ana roka boja kajfež držal, z ana nuga boja pa meh tlačil." "Vajš kaj, ti s pa useglih mau flreveč i\avihan. Teku pa že na smajš govort. — Al naj raj s, Pavle?" "Veja, gespud, jest morm damu; vana m je rjakla ,naj se ahtam- Pe-tar mora pa tud še kaj nepisat ze svoje cajtenge. Se boma pa še druga rajža mau aglasila, če jem je pa vol; sej jeh mende še na boja prec abaj-sli," "Tega pa še sam na vajm prou dabru. Vel. sm biu zlo veseu, de sta prišla! Pa kmal spet pridta kaj ne j + akul r j + "Šur, zekaj pa ne? Zdej pa z bo-j *gam, gespud, pa nej se jem nikar | + neč na fržmaga." J "O. zekaj se m bo fržmagalu?" i Se vama še ankrat prou lepu zeli valm, de sta me pršla abiskat. — * * * * * * * * + + + + + • -+ + + + * * * + + + ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ? TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval, kakih notarskih del. Razni zakotni agent je odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar! RADI TEGA. naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi! NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi! KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila. POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!" Pisma naslavljajte vedno na: JERIC & ŽELEZNIKAR, (Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Gudbaj. pa gespuda obrmežnarja na ^ pazabte pazdraut!' "O, že dabru. — Gudbaj!" vera veničt. Je vse zestoj, nisa ne vidja, gespucT redaktr. teku smo pravm konc zegrabil, pa nisa! Mjan | se mel pr ta starm gespudi redaktrji u kejh. Le nej se merkaja, de se tud jem na bo kej tacga zgudlo! — Zdej jeh pa lepu pazdraum Vaš Paule. se glih teku zdi, kukr čeb tli krava pamouzt, pa bja se rjep vlajkli, ne-Naj raj s teku, stara?" "Ti ta star s ana šema, vajš!" "Kaj s pa ti Pavle djau netu?" "Kaj bom djau? Mouču sm, pa sm s mislu: jest že na pujdem k sa-cjalistom, moja ta stara nej pa kar gre." "Zekaj pa glih tvoja ta stara?" "Zetu, ka najma druzga kukr doug jazek, kukr sacjalisti. Naš Petar je djau: gliha vkup štriha. Al naj rajs taku ?" "I, kakupek! Pa s ji tu pavaidu?" "Naka, tajga ji pa že najsem pavajdu." "Zekaj pa ne?" "Veja, gespud, vani sa pa tud mau preveč firbčen. Ka morja glih vse vajdet? Jemnasta, pa še zdej u kejh sa teku firbčen! Ka be ble vani ožajen, kukr sm jest, bse kmau naučli, de se na smaj žjani vsega pavejdat " "Ti Petar s pa dons teku tih. Daj nu še ti kaj pavajdi! Kaj 'sa pa Sak-sarju ata dial, ko sa zvajdli, de sem jest u kejh?" "Od Saksarjuga ate ta nej boja pa kar tih. Saksarju ate sa se mi zadne cajte prou pa voreng zemerli." "Bajž nu!" "Rajs, rajs!" Pa ne. deb se bli spet ne frišnu Ribničan je prvič videl automo-bil, ki je prišel skozi Ribnico. Ne- I kaj časa ga gleda, gleda. Nikjer ne vidi ne stroja, kakor pri vlaku, niti konja, nihče ga ne peha in nihče ne vleče, pa vendar gre tako lepo naprej- Kaj bi to bilo? "Ej, to je hudičeva šajtrga", pravi resno in odide s strahom . — Kako? Ti boš poslal svojo ženo na deželo na počitnice? — Da. Povem ti, da sem potreben malo oddiha. — "Izgubljeni sin je bil vseeno dober človek/* pravi farmar. — "Zakaj?" — "Ker je sam šel domu k očetu, namesto, da bi bfzojavil po denar." Prijatelj delavca PAIN EXPELLER TvorniSla znamk« reg v pat. nr. Zdr. dr. Slaven že vec kot 50 l«-t. Glejte za t verni šli o znamio S TiKIO 4* * 4* 4* + + + + + + * 4* + + + + * + + + + 4* + 4* Spomnite se svojih domačih! Božični čas je tisti čas, ko se vsakdo spomni nn svoj rojstni kraj, na svoje sorodnike. Zato bo prav, da se jih spomnimo tudi letošnji Božič, jim pošljemo kaj za praznike fn jim olajšamo njih bedo. V lakih slučajih pa si zapomnite, da Vam nihče ne bo poslal denarja v stari kraj ceneje, kakor mi, Mi Vam računamo cene istega dne, ko prejmemo Vaš denar. Sedanje cene za pošiljanje denarja v Jugoslavijo in zasedeno ozemlje so: 300 kron ...........$ 2.85 50 lir ..............$ 2.34 400 44 ........... 3.79 100 " ............................4.69 500 4 4 ........... 4.70 200 44 ............................8.88 600 4 4 ........... 5.63 300 44 ............................13.07 7oo 44 ........... 6.56 400 44 ............................17.26 800 44 ........... 7.49 500 ............................21.45 900 44 ........... 8.42 600 44 ..............26.39 i .000 44 ........... 9.30 700 44 ............................30 53 5»°°° " ...........46-5° 800 44 ............................35.02 10.000 44 ...........89.00 900 44 ............................39-7* 1000 " ................43-90 Vsa pisma naslavljajte na: .. EDINOST 1849 West 22nd Street Chicago, 111. * * * * * * 4» 4- * 4-4-+ * 4* 4» 4* 4-* * 4- 4-* * 4* 4* 4-4-4« 4-+ PODPIRAJTE MOŽA. KI VAS PODPIRA. eliko stori za iški tisk. FRANK SUHADOLNIK 'Ave Maria" in "Edinost/* zato ker je navdušen za kato- Pripravite se za neodvisnost Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. r Conservativna in varna banka. Ima vse bančne "zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. t ' "ft1 v SLOVENCEM V CHICAGO IN OKOLICI — Naznanjam da izvršujem vsakovrstne najboljše obleke in površne suknje natančno po meri. Iz starega novo! Obnošenih oblek ne mečite proč prinesite jih meni da jih Vam očistim in pogladim in imeli boste novo opravo. Kadar potrebujete kakih srajc, spodnje obleke, ovratnikov, itd., vse to dobite pri meni po najnižji ceni. Vsa dela pri meni izvršena so jamčena! JOHN FABJAN Slovenski krojač 1932 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL. 3E * + I + + + * -A"***«** *** 4--J?** 4.4.4.* » * AMERIŠKA ! SLOVENKA ! EDINOST mrzlega odloči testeno skorjo ter meso rabi kakor kuhano. Tako pečeno stegno se dalje časa ohrani kakor kuhano. Če je meso mladega prašiča ga peci eno uro, staro eno in pol do dve uri. Urejuje Miss Maric«. * * * * -o- KAKO SI INTELEGENTEN. (Nadaljevanje.) AMERIŠKA SLOVENKA. Cleveland, Ohio. — Dovolite mi, prosim, par vrstic v Vašem cenjenem listu. Popisati hočem, kako žalostno je v tisti družini, kjer se zanemarja vzgoja otrok. Slovenske matere, držite svoje o-troke doma kolikor mogoče! Otrok, ki se celi dan potepa po ulici, ne bo nikoli kaj prida. Posebno pa ne puščajte otrok z doma zvečer. Veliko mater se pritožuje, češ, kaj pa hočem, ko me pa ne ubogajo! Mora te ubogati, samo, če ga znaš prav vzgojiti! Moji me, hvala Bogu, radi ubogajo, pa sem navadna delavka in i-majo otroci sami večkrat težko življenje. Žalostno pa je, če je mati lahko doma pri otrocih, pa so ti vkljub temu postopači. Mati ne sme čakati, da bi otroke oče kaznoval; mater morajo ravno tako ubogati, kakor očeta- Da, ko bi imeli vsi otro ci dobre starše, toda dostikrat so otroci nesrečni radi nepremišljenih staršev! Večkrat se zgodi, da je oče dober, pameten, mati pa ne in narobe. Velikokrat se starši ne razumejo popolnoma nič na vzgojo o-trok. Vpričo njih govorijo vse mogoče reči, ki silno slabo vplivajo na otroke. Ne držijo jih doma, niti zve-| čer ne, in dostikrat sploh ne vejo, kje je otrok. Mnogim je tudi popolnoma vseeno, če hodijo otroci v šolo ali ne. Ali ni to zadosti žalostno? — Ali je kaj čudnega, če se potem taki otroci zgubijo? Ali je čudno, če pridejo celo tako daleč, da jih lovijo policmani in jih zapirajo v ječo? Tedaj otrok vpije: "Pomagaj, mama, pomagaj !" pa je vse zastonj ; rodna mati nima nobene pra- vice več do njega in mu ne more pomagati, če se ji še tako smili. Ko-liku žalost delajo svojim staršem taki otroci! In kdo je tega kriv? Starši sami, ker se niso brigali za to, da bi jih bili prav vzgojili. Slovenske matere, spreglejte, dokler ni prepozno ! Ne morete si misliti, kaliko žalosti si boste prihranile in koliko veselja si boste pripravile, če se boste brigale za vzgojo svojih otrok! — Lepo pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, Vam, g. urednik pa želim veliko novih naročnikov ! Jožefa Kastelic. MESNA JEDILA Kako se kuha svinjsko meso. Prašičevo meso dobro omij s krpico v mlačni vodi. Deni ga vsaj za eno uro v mrzlo vodo, da vse nepotrebne soli ostanejo v vodi, potem ga daj v lonec n prilij toliko vode, da je meso pokrito. Ko je kuhano, ga postavi z ognjišča in pusti v tej juhi toliko časa, da se hladi. Shla-jeno vzemi iz juhe, po potrebi lepo nareži ter kosve na krožniku obloži z nastrganim hrenom. FOR OUR YOUNG FOLKS. MESO V TESTU PEČENO. Stegno otnij v gorki vodi kakor prej in ga namakaj 12 ur v mrzli vodi, da se zmehča. Nato zamesi iz pol kg. najcenejše pšenične moke in mlačne vode testo, ki naj bo mehko kakor vlečeno. Ko se testo malo spočije, ga razvaljaj za prst na debelo in položi v sredo bleka dobro omito in obrisano stegno, ki ga zavij lepo v testo. Nato ga položi na pekačo in peci v peči ali pečici. Od x;.$.4444444444.44'4444444444"*4'4 4* * 4* 4* 4* * * * + 4* 4* + + + 4* 4* 4* + 4» 4* * + 4» 4» + * 4» OBVESTILO! Tem potom opozarjam slavno slovensko občinstvo na mojo lepo urejeno in opremljeno ter prvo in edino Jugoslovansko trgovino s cvetjem (cvetličarno) Priporočam se kot zaveden Hrvat in Jugoslovan tudi slovenskemu občinstvu, da se v vsakem slučaju potrebe, kakor za slavnosti, ženitovanja, krste in podobne prireditve in dogodke za cvetje obračajo zanesljivo na mene, nadalje v slučajih pogreba za razno cvetje in vence. Jamčim, da bom vsakogar po svoji najboljši moči zadovoljil. Zlasti se priporočam vsem slovenskim društvom, da se v vsakem slučaju obrnejo z vsem zaupanjem na mene, bodisi za preskrbljenje cvetlic, vencev ali tudi automobilov, Vinko Arbanas 1320 W. X8th St. svoj1 k sv°jim! Chicago, 111. Jugoslovan k Jugoslovanu Med Throop in Blue Island Tel. Canal 4340 T 4-4-4- 4-♦ + 4-4-4» 4-4-4-4- 4-+ 4-4» 4-* 4- 4- .«. 4-4-4-4-4» 4- + 4-4- 4* 4- 4-* 4- 4» + 4» 4-4-4-4 4- Druga poskušnja tvoje intelegen-tnosti se imenuje po angleško "motor recation test". Vzemi v roke svinčnik in napravi v 30 sekundah na papir kolikor največ pik moreš. Po ^30 sekundah jih seštej, da boš videl, koliko si jih naredil- Povprečno nadarjen odraščen človek jih naredi 190, povprečno nadarjena odraščena ženska pa jih napravi 170. — * * ♦ Tretja poskušnja je bralna poskušnja. Naj ti kdo v kaki knjigi izbere odstavek, ki ga nisi še nikdar slišal. Prečitaj ga kolikor mogoče hitro, vendar tako, da boš razumel smisel^ tega, kar bereš in da boš besede popolnoma pravilno izgovarjal. Srednje intelegenten človek prečita v e- ni minuti 120 besed. # ♦ * Četrta poskušnja je poskušnja razuma. Prečitaj odstavek, kakor pri tretji poskušnji. Takoj na to pa sedi in skušaj napisati to, kar si čital in sicer kolikor ogoče z istiui besedami, ki jih ima knjiga. Srednje intelegenten človek bo 40% napisal z istimi besedami, kakor jih je čital, to je, ako je prečital 120 besed, bo porabil 50 istih besed, kakor jih ima knjiga. * * * Peta poskušnja je poskušnja s sestavo besed. Iz črk a, i, u, d, 1, m, sestavi v petih minutah kolikor mogoče veliko besed, Te besede morajo seveda kaj pomeniti- Rabiti pa smeš v isti besedi vsako črko samo po enkrat. Ni pa treba, da bi bile vse te črke v isti besedi. Porabiš jih lahko, kolikor moreš izmed njih. Srednje nadarjen človek bo sestavil 15 besed. * * * Šesta poskušnja je poskušnja po zornosti. Vzemi štiri številke na pr.~8, 1, 6, 4. Sestavi potem gledaje na te štiri številke hitro različne spremembe v vrsti kakor si slede te številke. Na p. 8146, 6481, 4816. Srednje nadarjen človek naredi na ta način 10 različnih skupin v eni minuti-* * * Sedma poskušnja je pisalna poskušnja. Napiši kar najlepše moreš v hitrosti kakor navadno pišeš, kak stavek na pr. "Kolikor znamo, toliko veljamo." Ta stavek piši dve minuti zopet in zopet. Po dveh minutah preštej črke, ki si jih napisal. Strešice na črkah in črtice pri "t" štej tudi za eno črko. Srednje nadarjen človek napiše 85 črk na minuto. TRINERJEV STENSKI DAR 1921 KOLE- je ja^o izviren in zanimiv. Is it Fair taec >s®c >:«•:: ^oc x Društvo Sv. Cirila in Meto4ft. St. 18 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od 16 do /s. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $509.00 in $1000.00, z-kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki Ne odlašajte in takoj pristopite k našo-^mu društvu. — Za pojasnila vpraŠajtt naše uradnike. — Predsednik Tosef Za-krajšek, podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nadzornike, Anton Koželj, Anton birm-, ^'tktor Kompare. Zdravnik, Dr- J. M Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos- Zakrajšek ml.. Zastavonoša Alojz Somrak. Društvo zboruje vsako Aturo nedeli« SLOVENSKI TRGOVCI IN PODJETNIKI OGLAŠAJTE V "EDINOST I"! DRUŠTVO BV. VIDA STEV. 26 K. 8. K. J. Ima svojo redno mesečno sejo na 'sako orvo nedeljo v mesecu v Knausovr Ivorani. cor- St. Cleir Ave. and 62nd >tr. N E. Uradniki za leto igao-Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd- W.; Društveni cdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St L'lair Avenue- Novi člani se sprejemajo v društvo >d 16-ga leta do 50-ga leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-01» lli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 *c ienske bol. potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke \ Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro- i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16 etu starosti prestopijo k aktivnim čla->*»m in se zavarujejo od $250.00 do $ioo»> "^ačevanje društvenih ases- pri sejah od x are d op. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pretkani od zdravnika naj kasneje do 15 Ine vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se otornt-c na arori imenovane uradnike. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ Sa 17 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O. Pozor! •e priporoča z* nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Izdeluje MO KF OBLEKE po naročilu točno in ceno. U KOLEDARJI. JJ .VAŠA OBLEKA bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko prenare-dimo po novi modi. FRANK'S DRY CLEANINC CO. Telefon: Central in Rose dale 5604 Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore BanKe. COLLINWOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD. CENJENIM ROJAKOM sirom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "KOLEDARJEV" za leto 1921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasen za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati jih v staro domovino. Ko sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki Ameriški stenski koledar, jim s teh naredite veliko veselje. — — Letošnji koledarji so eno izmed najboljših kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinskO-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi slika starca in starke s pesmico v slovenskem in angleškem jeziku, ki je prmerna vsebna in olepšava koledarjem. — Za 25 centov komad pošljem s poštnino vred, bodi si v Ameriki ali v staro domovino. Pošljite takoj po uzorce in naročite si koledarje v pravem času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na: ANTON GRDINA 1053 E. 62nd St. Cleveland, O. Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce- raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 Biu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. It a Pozor! Pozor —Ako želite dobrih in trpežnih o-blek, površnih sukenj, klobukov, s-rajc, spodnjih oblačil itd., potem pridite k nam, kjer boste najboljše postrežem v vsakem oziru. Naše geslo je: "Enake, poštene in Zii.eri»e cene vsem. JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street.