2. številka. <▼ Trsta, t Unk sj«trq 4u% 5. janavarija 1897) Tečaj XXII. „BDINOVT" lakaj* po trikrat na Uiti t iottib tadanjih ob torkih, 6a«vtklk in vobotnh. Zjatranja itdaajt taji pj a ob S. ari zjutraj, Ttžorno pa oh 7. ari vo^or. — O hoji o izdan j o stana : u jndeBHifiif« . f. 1.—, lrvsn A*rtnjt f. 1.50 (a uri M68«n , , . I,— . , , t.il i* pel lat.K U \tte let t 12.- . 1»— Naročnino Je plačevati napraj h urtili krei priloženo naročnina aa uprav« aa azlra. f eiani&tu itoTilke so dabirajo t pto-dajalnitkh tobaka v lratu po S nvi. izT»n Trata pa 4 ari. EDINOST Oglati aa va&ana pa tarifa * potita; aa aaalara • daballmt Jrkanti te pUfnJa prattar, kaUkar obtoga navadnih ▼ritia. Poslana. a*mrtni«o in javne zahvala, da-maii oglaii itd. »a računajo po poftedbt. Vti dopis; aaj »e pošiljajo urednUtvu uiioa Catoraaa it. 13. V tako pumo mora biti frankovano, kor nefrankovana ae aa tprajaatajo. Roiropiti te m> Trotaio. \ Maraiaiao, r»klamrt«M)«t in anione ipr«-it<«a uprmvtiiitvo olico Motitu pi*> tako bit. 3, II. nadut. Naročnino in oglata jo plaiavati lato Trst. Odprto rokiatoa «ij« to protto poštnino. SI ,y fnUnfU i« •»•«". Pro domo. „Novinstvo v domovini navadno ne more računati na javno pripoznanje; zadovoljevati se Bora s tam, da je hotelo le dobro in da je pii-ponioglo v dosego zaželjenega cilja*. — Te besede »ao čitali te dni v praški .Politiki". Resnične ao te besede in imajo menda veljavo za vse kraje sveta, kjer ie novinstvo činitelj v javnem življenja. Najmanje pa sine računati na pripaznanje naše slovensko novinstvo. To moramo občutiti še posebno mi na ozemlji tržaškem. Hvaležno moramo beležiti sicer, da nam od ožjih rojakov na tem ozemlji prihajajo zgolj vspodbujanja, tako, da moramo reči. da že dolgo ali pa morda še nikdar ni bilo toli tesnega kontakta med našim glasilom in pa rodoljubi v mestu in po okolici, nego ga nam je doneslo ravaokar završeno 1. 1896. Vendar nam je silil iz peresa zgornji citat. Ne radi žaljenega samo« ljubja. Nad takti malenkosti — Bogu bodi hvala na tem! — smo s* povspeli že darno. Torta pomisliti je, da naše glasilo ni ipakulativno podjetje, niti ui glasilo jednega moža ali 1« osjega kroga mrž, ampak je glasilo političnega društva, voditelja političnega gibanja tržaških Slovencev. K* iM u Ion a liilik?, L: jo je čuti tu pa tam o našem delovanju, veija torej tudi društvu, ki Fe ravno letos uprav vzgledno trudi za po-vzdigo tržaškega slovenstva. Ker pa je trud tega društva nerazdružno spojen z našim glasilom, me-uiti moramo, da so tudi političnemu društvu „Edinost* namenjene vse graje, vse nedobrohotne kritike, prihajajoče našemu listu, bodisi pismenim po-tflni, ali pa po ustnih sporočilih, od izvestnih izven-tržaških krogov. Treba torej, da danes, baveči se s položenjem slovenstva na tržaškem ozemlji ob zvrfetku leta 1896., nekoliko reagujemo na razna očitanja. Ne zbok žaljenega samoljubja, še enkrat moramo povdariti to, ampak radi stvari, te svete stvari na tem našem ozemlji, stvari, ki potrebuje, ako jo hočemo rešiti, sočutstvovanja in vse merilne podpore od strani rojakov po druzih pokrajinah. Teh par opazk smo morali napisati v svoje opravičenje, ako bode tudi nekoliko polemike v PODLISTEK ---- 2 Fromoiit mlajši & Rlsler starši. roman. — Franconki apitai Alphonse Daudet, preložil Alb. B. — Obed se je bližal svojemu zvišetku. Krdelo posameznih razgovorov se je valilo okoli mize. Videl si tu lice nasproti licu, rokave črnih sukenj za košarami, polnimi svilnice (asclepias), smehljajoč se Otročji obraz nad lupino kakega sadu — pomizek (dessert) v isti višini z obrazi je obkroževal vso primizno družbo s slavnostnim veseljem, barvami in lučmi. O seveda, Risler je bil lahko zadovoljeni Razven njeguvega brata Frana so bili prisotni vsi dragi njegovi. Najprej njemu nasproti Si-donija, včeraj še .mala Sidonija*, uaues žena njegova. Pred obedom je bila odložila svoje naličje, stopila iz svoje megle. Sedaj se je od snegobele, brezgubue svilene obleke ločil zali obraz še bolj zamo-kle še bolj mehke beline, in vanec njenih las pod drugim, i ako pravilno spletenim vencem je kazal objestno upornost, podobo majhnih peres, ki bi bila najraje odfrčala. A soprogi takih rečij ne vidijo. Poleg Sidonije in Frana j« imel Risler naj- tem našem pogledu v leto 1896. ozirom Ha polo-ženje naroda hrvatsko-slovanskega v Primorski. Tudi nam ni ljuba polemika zoper lastne rojak«, f ali, kakor rečeno, ini trebamo jasnosti in medsebojnega spoznavanja. Kajli le iz .spoznavanja more so roditi čut vzajemnosti. Tu pa tam na Kranjskem pa je menda ie dandanes veliko veliko preveč — nepozuavanja primorskih razmer. In ravno to leto nam je pokazalo na posebno našo žalost, da tu pa tam izven primorskega ozemlja popolnoma nedostaje pravega razumevanja naših razmer in potreb. Ravno letos smo videli, kako je bilo v najkritičnejih crenotkih iii ob perečih vprašanjih tako — hladno okolo nas, da je mrzelo tudi nam uotri v srce. Mi se strinjamo povsem se sodbo, ki jo je napisala dićna „Naša Sloga" v svoji zadnji številki o položenju Hrvatov in Slovencev v Trstu in v Istri. Ta sodba je malone splošna v /seh onih krogih naših, ki čutijo, delajo in — mislijo za narod. Saj to je istrskim in tržaškim Hrvatom in Slovencem najsvetleja to*ka v bilanciji za 1. 1896., najdragoceneja ostalina novemu letu : s o g 1 a s j «, medsebojni mir in bratska sloga, ki nas spaja vseh, bodisi, ko s« veselimo — dal Bog, da bi bilo v tem letu pogosteje to veselje 1 — na doseženem vspeliu aii pa ifi.jratuo'pau-ijuudku iu^u zabeležiti kak nevspeb v knjigo svojih težkih borb. ,To nekaljeno soglasje med našimi rodoljubi lažnih stanov — sosebno pa po Istri — je ostavilo leto 1896. letu 1897. in rodoljubnim ponosom smemo reči, da v tem pogledu je bilo leto 1896. prav srečno za nas, a onim, ki imajo zaslugo na tem, da je tako, ka or je, moramo biti hvaležni, da so toli plemenitim izgledom prednjačili ostalim slovenskim in hrvatskim rodoljubom — poslednjim | to- in onkraj Sotle. In pod zaključek leta 1896. videti je — nam v posebno tolažbo —, da je ta lepi izgled uplival na duhove onkraj Sotle in da je na Hrvatskem med vsemi onimi, ki so res dobre volje, jelo prodirati spoznanje, da moramo zaustaviti ta nesrečni medsebojni prepir, ako nočemo, da pride domoljubna stvar v resnično nevarnost, ako haćemo doseči, kar moramo doseči raje gospo Georgesa Fromonta, od njega imenovano „mailam Žorž", ženo njegovega družnika, hčer rajnega Fiomouta, nekdanjega šefa in malika njegovega. Odmeril jej je bil meuto na svoji strani, in iz besed, ki jih jej je govoril, je sijala udauost in spoitovanje. Bila je Se prav mlada gospa, nekako ista starosti kakor Sidonija, a bolj pravilne in mirne lepote. Tujka v tej namešaui družbi, je govorila malo, a prizadevala si je, da bi bila tudi tu ljubezniva. Riflerju na drugi strani je sedela žareča in bliščeča mati nevestina, gospa Ohčbeova, v obleki iz zelenega atlasa, ki se je lesketala kakor ščit. Od jutra sčm so bile vse misli dobre gospe svetle kakor simbolična barva te obleke. Vsaki hip je dejala sama pri sebi: „Moja hči je vzela Fromonta mlajšega & Rislerja staršega iz Rue des Vieilles-Handriettes !...* Kajti po njenih mislih njena hči ni vzela samo Rislerja staršega, marveč tudi hišno tablo, v pariškem kupčijskem a vetu slovečo tvrd ko — in kadarkoli se je spomnila te slavne resnice, sklonila se je gospa Chšbeova bolj po koncu, iz-tegnivši se v svilenem ščitu, da je kar zapokalo. Kakšno lasprotje z vedenjem gospoda Chč-bea, ki je sadel nekaj stolov odtod ! T družinskem r kakor predpogoj boljšim dnem: porušenje zistema, ki vlada sedaj na Hrvatskem na neizmerno škodo naroda hrvatskega samega in neposredno vsega avstrijskega slovanstva. V tem zmislu pozdravljamo veseljem približevanje med dvema opozicijskima skupi .ma na Hrvatskem. Veselimo se, ker vpmo, da je z ojačenjem hrvatske stvari onkraj Sotle tesno spojeno tudi naše ojačenje v Istri. Srečni bi bili, ako bi mogli reči, da je plemeniti izgled naših rodoljubov uplival tudi na razmere na Kranjskem, toda.... Ne, tu nočemo postati trpki, ali ve lo naj gospoda na Kranjskem, da nas njih prepir prav močno briga, kajti isti je tudi v naši primorski bilanciji za leto 1896. pasivna točka, ki nas močno močno teži. V sodbi ozirom na naše položenje, v kolikor je isto zaviano od državaih činiteljev, soglašamo, kakor rečeno, s tem, kar je rekla naša tovarišica „Naša Sloga". Mi ne namerujemo, da bi osrednji vladi na Dunaju odrekali dobro voljo za to, da se slednjič tudi za nas stori kaj dobrega, toda na m treba dejanj, mi hočemo in želimo činov, kajti se samo dobro voljo nam ni pom.igano. Nesrečni politični z iste m, katerega so se držale več ali manj vse vlade od leta 1861. sem, se je zajezil tako globoko, da ga ui uaožno osvoboditi oavauiiimi, malenkoitsiuiuii 31 čustvi ter ga navesti v novo strujo, na stezo zakona in ravnopravnosti vseh narodov, živ«čih pod krono Habburgov. V zboljšanje naših razmer ne treba samo dobre volje, ampak tudi jake, čvrste in odločne volje. V tem novem letu se pokaže Še le, v koliko da je sedanji upravitelj notranjih stvari dorasel tej veliki nalogi; v tem letu, ko se suide novi parlament in bado u a i i poslanci zahtevali odločneje, da se preide od besed ; do dejanj. Grof Badeui se je pokazal dosedaj jako spretnega v dejanju obljub na vse strani, ali tudi njemu ne bode možno, da bi dolgo vladal samimi obljubami in sladkimi besedami. Tu na Primorskem, zlasti pa v Trstu in v Istri, trebamo dejanj, kajti razmere, kakor so so razvile tekom let, so že kričeče, niso dostojne moderne in pravne države. Življenju isti vzroki navadno napravljajo povsem različne učinke. Mali mož z visokim utopijskim čelom, uljuđen, nališpan in prazen k kor vrtna krogla, je bil videti ravno tako razkačen, kakor je bila žena njegova srečna. Sicer pa to nič ni izpremenilo bitja njegovega, kajti gospod Cličbe j« besnel leto za letom. Ta večer seveda ni imel niti svojega običajnega bornega, velega obraza, niti širokega paletota, katerega žepi so bili polni poskušenj olja, vina, gomoljik in octa, naj je že „dHoval" v tem ali onem blagu. Njegov krasni, novi frak je bil jednačica z zelenim oblačilom, a po nesreči bo bile tudi njega misli iste barve kakor njegov frak. Zakaj ga niso posadili poleg neveste, do česar je imel pravico ?... Zakaj so dali njegovo mesto Fromontu mlajšemu ?.. In kaj je imel stari Gardinois, ded Fromontov, opraviti zraven Sidonije Saj se vidi! Froraontom vse, Chčbeom pa nič... Potem se pa ti l|udje čudijo, ako pride do revolicij!... K sreči je imel razburjeni možiček, da je mogel ohladiti svojo jezo, poleg sebe svojega prijatelja Delobellea, starega igralca brez službe, ki ga je poslušal z mirnim, veličastnim obrazom velikih dnij. (Pride ie.) Ako legalno i/voljrni zastopniki nar« da, se ' ■tavljajočega vrč ^ t»t«-1»i valstva, uemorejovršnisvnp' pislaniške in (. aiu-utarue dolžnosti, k<-r j ih ovna/v tem m<" piTj id iki VGČIli* prebival>t\a ne- 'j.i tj;i javnih ob adih odpreti mojih ust v materinem jeziku, ne da bi se jin; bilo b. i. da i ti v kazen za to ,drznost" kalen javni tiinkeijoiiar užali v njih najsvetejšem čut-sivu; ako je imuno imnenje, da je še nekako priporočilno za j-vne organe, ako ne spoštujejo narodnosti in jezii.t večine prebivalstva; ako se na tak način skrbi /,h materijalno povzdigo našega ljudstva in za ra^oj gospodarstva na tej naši zemlji, da se dajejo državne subvencije družtiain, ki niti ne morejo ob evati s tein ljudstvom, ker ne umejo i u uoče ju unieti jezika kmeta — in to vedi j dosedanji »istem, mi ne vmuio tega, kako morem i poučevali ko^a, > \ a ter m ge ne razumem 1 — in da se mirno gled ,, Kako avtonomne oblasti puščajo j cele kraje l>re/. §n*iif brez občil, brez cest, brez podpore, brez pitne vode, brez gospoda1 ske^a pouka ; in ako se pinča moč v deželi takim strankam ki se nrf brigajo ni i\ ustavne zakone, ni za opetovane razsodil pravnega .sodišča glede narodnih in političnih pravic, ni za zakone pravičnosti, vesti in javne mirni- potem moramo reči, d m so taki odnoiaji skrai.....»-zdravi in da je nezdrav tudi Zlatem, ki je . ojd in omogočil take odnošaje. Prav ima t>i i „Wa Sloga", ki pravi, da so ti nezdravi, nenaravni in poldivji odnoiaji le posledica zistemu, s čifi'ir premembo bi se prcmmili ti od-no š< tj i m Primtii skeni in Trstu in na Primorskem še pobite N V koliki-1 jr torej naše položenje v zvezi z zistemom, ni o bdaucija nič boljša in nič slabša, nego so bile n urednice, taui smo, kjer srno bili začetkom lei ^ 1896, nad nami blesti še vedno zvezda nam n v lunega zistema. (Zvršetek pr.) Slovani leta 1896. Leto !8!>'i lo je v evropski in svetovni politiki prav z« v uisko leto. Vpliv ▼ najvećem stilu vršeče s. u ke politike kazal se je neposredno in pi)>i m v Aziji, Evropi in Afriki. Lani je Rudija m." .1 ponskim in Kitajem nekako odločila njuno im i ' je in letos je posredstvom novo zasnovane vel mako-kitajske banke sklenila s Kitajem pog • /,* poaebno velikansko železnico, ki se sezida i apadne strani Črez kitajsko zemljo do posebne luke v Tihem morju. Ta železnica, ki bode popoln ala Sibirsko železnico, bodo pod ujdivem Rusi o ,t tako, da bosta Kitaj in Japonsko zadovoljna, s tem pa se že radi ekouomiških interesov porav ia navskrižje, ki je nastajalo radi tega, da je Kit i* posredovala in naposled odločila razmerje .1 Kitajem in Japonskim. Pogodba s Kitajem rad mmjeue železnice je neproračun-ljivega svetovu ga pomeni za razvoj ekouomiških ne samo ru-o. - z jatskih, temveč radi jednakih interesov, ki li mu in bode imela vsa Evropa ob bodočem m voiu, V Evropi ami se je letos govorilo iu razpravljalo bolj o Uu-iji, nego o vseh drugih dogodkih, in še u so se vršili iu se v konec leta i vrše tako, dj taj jo ua mnogo slrauij Rusiji prvo in odločilno i e^do. Priprave za kronanje carja Nikolaja li. i.i njegove visoko soproge so dolgo trajale, in sv anostuo veučanje izvršilo se je pri najvećem bli«;u ot» prisotnosti zastopnikov dinastij ' in najrazlični ih držav. Po kronanju je carska dvo-jica potovala .a Duuaj, v Nemčijo, Anglijo in naposled v Fr« oi|o 1'uvsod je bil sprejem izredno bliščoben; v. uuec toržestvovanja pa je bil v Franciji, spr-/j,tiuo v Parizu. Dejstva kažejo, da so se odnos y med Avstiu-Ogersko iu Rusijo zboljšali, iu ijdomacija obeh držav skuša v spo-razumljeuju , »lopati vsaj glede ua turško vpra-sauje. Kar dostaje pa Francije, naj si bode med ujo in Itn ij.. pisaua ali nepisana pogodba, hoditi obe v mvlasti skupno gledč ua vsa najvažnejša in Za, I na vprašanja v Aziji, Afriki iu Evropi. Rusija letos delovala ua to, da se ohrani evropski mi . la se radi miia ohrani Turčija, toda le proti te o a uvede ona najnujnejše reforme I v deželah, j so krščanski podaniki v najhujšem položeuju. N e muhamedanski fanatizem, temveč ludi neposredno Carjigrajski si< em je zakrivil leto« večkratno, nečloveško, pravo zverinsko klanje sonebnn m»»d Armenci, i'» to v Oaijigradn samem, kakor v Mali Aziji. Anglija bi bila rada po vsej sili zanetila vojno, da bi si zopet pridrtbila sedaj oslabljeni npliv in da bi ostala v svojih starih ugodnih pozicijah. Anglija bi bila na prvem mestu Rusijo rada zapletla in rasedražila ; a ruska diplomacija ni šla na leii, in kakor je hudo, da Evropa se ne more še odločiti, da bi razrušila Turčijo, je daltkosežui pogled ruske diplomacije odločil se za »hranjenje gnjile Turčije. Rusija ošteva evropsko tako zvano vstočno vprašanje in oddaljeno vstočno, t. j. azijatsko vprašanje, in pogled na poslednje kaže, da ni vse veliko, kar je štela doslej Evropa za veliko. Le tako je možno umeti rusko postopanje za ohranjenje Turčije, če tudi pod uslovjera, da se mora položenje v njej prest.rojiti kristijan-skemu naseljenju v tolažbo in olajšanje. Rusija ima sedaj preveč opraviti s svetcvno važnimi vprašanji in se e more vtikati v vprašanja druge, tretje stopinje, vendar p kaže, da se niti vprašanja nižih vrst ne morejo reševati bez njenega upliva. Na znotraj bo se spravili letos v Rusiji na to, da bi uvedli zlato veljavo; različna potrebna uslovja kažejo, da je sedaj ugoden čas tudi za to reformo. Bilaucja kaže velike preostanke, in na ruski, tudi sedanji denar ne more zapadna spekulacija tako neugodno pritiskati, kakor se je godilo še pred nekolikimi leti. Zidanje Sibirske železnice je letos silno napredovalo, in na velikih črtah že vozijo po njej. Od spomladi do konca oktobra je bil v oddaljenem Nižnjem Novgorodu nepretržen praznik vseruske razstave og oranega obsega. Azijatska in evropska Rusija ste razpostavili poleg narodnih pridelkov tudi vsako vrste izdelkov rokodelstva iu velike industrije. Posebni oddelki so razkrivali moč in pomen ruske umetnosti, sosebno slikarske, in umetne obrti od ročnih del do velikih stavb. Za Ruse same. še bolj pa za evropske zapadnike, je bilo sosebno zanimivo to, kar go razložili iz ruske Azije in evropsko-azijatske ruske Sibiri. Ruska vlada je mnogo milijonov potrosila za to, na vse strani prekrasna, sistematiški v vseh delih prirejeno razstavo,^iii1*vožnja "k razstavi je bila olehčana po najnižih cenah, v tem ko je dijaštvo vozilo se besplatno in imelo v Njižnem Novgorodu samem vse možue ugodnosti, kakoršnih ni doslej delila še nobena država. Ne v številu, temveč v kak "Vosti ogledovalcev razstave je opora njene koristi za bodočnost, in kdo je sposobniši, nego učeča se mladina in strokovnjaki za zvesto spre-jamenje utisov in širjenje tega, kar so videli ? Učencev, dijakov in veščakov pa je bilo obilo na Novgorodski razstavi, na kateri so od vlade pozvani strokovni ljudje še posebe predmete razkladali občinstvu v vsakem važnem razstavnem oddelku. O občem kulturnem napredku ni treba glede Rusije nič povdarjati, ker napredek se vrši v velikih merah od leta do leta, in če stvari niso toliko očitne, prihaja od tod, da v Rusiji so neobičajna prostranstva, in je treba z vsakim korakom stopiti v vsako teh prostranstev, za to pa je treba več truda, nego za 10 in še več korakov drugod. Tudi ruski vlaki na železuicah so počasniši, to pa le radi tega, ker so daljši, in je vsak vagon sam po sebi veči in obsežnisi. Vse se vrši v velikih merah, zmerniše, a tudi gledč na napredek toliko tvrdneje in zanesljivejše. (Zvršetek pride.) Političke vosti. V TRSTU, dne 4. jnnuvarija 1897 Državnozborske volitve. Včerajšnje novine nam zatijajo, da je osiednja vlada že odredila vse potrebno za prihodnje volitve, ki se bodo ■ vršiti v uiesecu marcu. — Kmalu zgine torej s pozorišča sedanji parlameut in z novim zastopom se najbrže prične povsem novo razdobje v razvoju naše države. Sedanje parlainentarske iu stran kar ske azmere so res postale tako neznosne, da vse pričakuje razpuščenja zbornice poslaucev kakor odrešenja. Da bi se le uresničila želja vseh pravih pa i njo to v, stremeča za tem, da vendar jedenkrat res pride doba resnega dela za zadovoljenje narodov v interesu medsebojnega miru iu v ojačenje države. Novi župan v Pragi. V seji občinskega zastopa praškega dne 2. t. m. je bil izvoljen županom stolnega mesta Prage Mladočeh Podlipny s 83 glasovi od 85. V svojem zahvalnem nagovoru je i/.r^kel dr. Podlipuj svojo željo, da bi odslej y municipiju in v občini vladala mir in sloga. Oblji-bil je, da bode nepristransko čuval jednakoprav-nost obeh deželnih jezikov, toda strogo bode pazil na t», da se nikjer ne bode zapostavljal ljubljeni jezik češki. — Občinstvo je priredilo novemu županu prisrčno ovacijo. Božični dar ruskega carja svojemu narodu. Ruski car je ukazal o pravoslavnem Božiči proglasiti ukaz, s katerim dovoljuje svobodo tiska ter odpušča narodu zemljiški davek in zaostanke. Baldissera se vrne iz Eritreje v Italijo. List „L'ltalia milita!«* poroča, da je general Baldissera prosil vlado, naj ga odstavi od službe gu-bernerja Eritreje. Vlada je ustregla tej želji, ter se Baldissera zatorej vrne v Italijo, kjer prevzame poveljstvo svojega voja. Gubernerjem v Eritreji pa bode bržkone imeuovan general Vigario. Sultan v nasprotstvu s k svojimi ministri. Turški ministerski svet je sklenil dovoliti, da a« vsprejemajo tudi inozeraci v službo kakor orožniki za Kreto. No, kakor pa poročajo iz Carjigrada, sultan ne mara potrditi dotičnega zakonskega načrta, ker noče inozeracem prepustiti skrbi za varnost in red na Kreti. Različne vesti, t Josip Borghi, c. kr. profesor na realki v Ljubljani, je umrl dne 31. decembra 1896. Pokojnik je bil poznan tudi v Trstu, kjer je imel mnogo dobrih prijateljev. Po dolgi bolezni in udan v voljo božjo je mino zaspal v Gospodu. Pokoj mu večni! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti priredi jutri veselico v prostorih tPosoiilnega iu konsumnega druStva v Rojanu". Program je sestavljen iz samih lepili toček. Sodelovali bodo tamburaši „Trž. Sokola*, pevsko društvo „Zarja* in domači diletantje. Na shodu minolega petka se je povdarjalo opetovnno, da so rojanska tla jako „vroča". Tako je tudi. Vsega priznanja zaslužijo toiej rodoljubi, ki se ne plašijo borbe na teh „vročih" tleh. Hvaležni moramo biti tem iirvoborite-ljem slovanstva v okolici tržaški. Skažimo jim torej svoje simpatijo in svojo hvale/nost s tem. da jih obiščemo jutri v kolikor lemožuo velikem številu! S tem činom hvaležnosti združimo zajedno še drug, blagotvorui čin, saj bode veselica prirejena v prid naši materi ;ii zaščituici, naši družbi sv. Cirila in Metoda! Nadškof dr. Stadler. Kakor poročajo hrvatski listi, obrnilo se je nadškofu sarajevskemu dr. Stadlerju muogo na bolje. Prebil je krizo in zatorej je osnovana nadeja, da utegne v kratkem ozdraviti popolnoma. Odmevi. Vskliki na javnem shodu v Rojanu minolega petka so odmevali tudi v tamošnjem župniškem dvorcu. Poročajo nam namreč, da je takoj po shodu sedela vesela družba v teui dvorca, ki je prepevala lepo pesem : ,Lasse pur che i canti e subii 1" Značilni odmevi to. V župniškem dvorcu ne iuiponuje torej — volja naroda. — No, mi se tolažimo v nadi, da utegne impouovati — kje drugje! Imenovanje. Vis. finančno ministerstvo je imeuovalo preglednika g. Henrika B a i t o š a finančnim komisarjem ter ga premestila iz Trsta v Gradež. Čestitamo! Imenovanja. C. kr. nametnik v Trstu je podelil av^kultantu deželuega sodišča tržaškega, dr. Viktorju B i a s o 11 u, začasno nie«to koncipista na tukajšnjem policijskem ravnateljstvu. — Koi-ceptni vežbeuik Eruest P i b e r je imenevan finančnim koncipistom v X. pl. razr. — Predsedništvo finančnega ravnateljstva v Trstu je ime .ovalo respicijeuta finančne straže, Josipa K e n z i a n a, carinarj^m v XI. pl. r. Poštni asistent in absolvirani pravnik Alfred K a s p r z y c k y v Črnovcih je imenavau koncep-tuim vežbenikom na poštnem ravnateljstvu v Trstu. Veliki koncert ženske podružnice sv. Cirila ili Metoda m mole nedelje je izpal na v-*e strani sijajno. Podrobneje poročilo prinesemo v dauašiijein večernem izdanju. Ulićini napisi v Ljubljani. .Soča" piše. Krfkor smo sporočili zadnjič, tako je bilo v resnici! In i te m j o redano v a e I „Edinost" se je tudi •• I a s i I a in prav je govorila. Iz Ljubicu hibo pa prejeli kar silno rezkih dopisov, kat.et »li -a nismo mogli priobčiti za zategadel, ker smo ■ •• M odložiti še nujnejše domače novice, — Toda - tu čitateljem zadošča tudi t >1 ko KomeU jaši ! Goriška „Sentinella" priobalje prošnjo, ki o jo tamošnji ltalijanaši izročili na-mesmŠLvu \ rr.-tu, da naj lii se izgnal iz Gorice rodoljub A. Gabršček, urednik „Soče". Mar niso to komedijaš ? Sami sebe bijejo po zobeh. Kar v rokah se jim drobu i«ži tej „ljubi" italijanski gospodi. Vedno in vedno z.vrjajo, da sti Istra in Dalmacija italijanski zemt', razvoj stvari pa gre seveda — svojo pot. In ta iazvoj jih sili, da bijejo po zobeh sami sebe. V „i pijanskih" krajih morajo izdavati hrvatske v počei k* umrlo po 10 do 20 ljudij aa dan, naraslo je pozneje število miličev na 40 do 50 na dan. a sedaj umira za kugo povprečno 70 do 100 oseb na dan ! Ako se pomisli da šteje Bombay navzlic tisoč« m in tiaočem pobeglih, vedno preko tlOO.OOO prebivalcev in aki se vpošteva dejstvo, da se kuga ne širi iz jednega kraja v drugi, kakor n. pr. ko/.e in kolc a, ampak da o>taja in razsajale na istem me^tu, kjet sw je bila pojavila, potem je jasno, da tej strašni epidemiji ne bode konca še z lepa. Najstarejši biciklist na svetu je auglikan-ki škof v Glocesterju. I^Li je že znan kak i turist, .i* spieten drsač, se laj s* je posvetil i biciklu. St .r je 78 let ter se more ponašati z rasnimi junaškimi čini, ker je rešil utopljenca, pomagal gasiti o poža u in drugo. Prasec — agitacijsko sredstvo. Stvar se je dogodila nedavno na Špaojskero, a mogla bi s« bila dogoditi tudi drugod kje. Na španjskem so namreč prašiči jako razširjeni po vaseh in ni je še tako siromašue koče, da ne bi imela svojega prasca. Toda kadar so volitve, takrat se pokaže nenadoma živinozdravnik ter sekvestruje jednega prasca za drugim. Pod večer seveda hodijo kmetje kar v procesiji k živinozdravniku, prosit ga, da vrne prasca. Toda živinozdravnik odgovarja vsakemu kmetu jedno in isto stvar. Glasno namreč reka: „Žal mi je, da ne morem vstreči Vaši želji, kajti Vaš prasec je okužen. Moram ga dati žiri-nodercu, da ga ubije in sežge." Potem pa zaše-peče vsakemu posebe: „Glasujte za tega in tega kandidata in koj po voluvi dobite prasca nazaj 1* Nekateri pravijo, da «e je to originalno agitacijsko sredstvo sponeslo jako dot>ro. Sodnljsko. Kmet Josip Fabjanič iz Mun pr* Podgradu je dobil zaradi težkega telesnega poškodovanja 4 mesece težke ječe. Dne 25 oktobra tn. leta je Fabjanič gnal svoje voli na pašo na travnik posestnika Ujca. Ko ga je le-ta pozval, da naj mu spravi voli z njegovega travnika, vrgel mu j* Fa-bjančić v odgovor kamen v glavo, da se je siromak zgrudil na tla in zatem je še priskočil k njemu iii mu š« silno brco ulomil jedno rebro. 451etni težak Josip Ščuka je dobil radi jav-nsga nasilstva dva meseca ječe. Dne 2. min. naje hotel ščuka silom osvobodili dva njegova ure-tovana prijatelja in se v ta namen lotil stražarja, ki ju je gnal v zapor. Kmet Matija M hovič iz Man je dobil /ar .di težkega telesnega poškodovanja 8 mesecev tež^e ječe. Dne 30. avgusta m. I. jo vrgel gostilničarju Mihi Drnigoviču kamen v glavo ter mu zlomil čeljust, Koledar. Danes (5.): Telet-for, papež, muc.; Simeon. — Jutri (6): Sveti trije kralji. (Razgla-šenje Gospodovo,) — Mlaj. — Solnce izid- .b 7. uri 75 min., zatoni ob 4 uri 25 min — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutiaj 7.5 stop., ob 2 pop. 10 stop. C. Loterijske številke izžrebane dne 2 t. m.: Trst 39, 13, 34, 77. 42. Line 71. 51, 2, 15. 67 Nazaj, nazaj v deželo sveto! iZvršetek.) Prešeren je prevel Iliirgerjevo „Leuoro" in o Biirgeiju piše velikan nemških pesnikov Gothe meseca febrnvarja 1776 v „Deutseher Merkur", str. 193: „Prepričani »m« vsi, da je bil Biirger pesnik" in ravno ta Bttrger piše v zanimivem spisu: „Uber Poesie und Kunst" : „G&be ea eiu gauzes Volk, dessen Nasen so organisirt 'vv&ren, dass iliuen Teufelsdreck besser riiche, als d e R »se. dom besinge man TeufeUdreck statt der 11 >se, Den w II ich sehen, dei dieten Satz umstossen wi!l aus d r Poetik ftir eiu solehes Volk l'1 To, dragi nadepolni poet, čitajte iu bodite prepričani, da vsaj mi Kraševci in Kraševke, ki imamo čistega iu zdravega zraka, doslej nim imo tega okusa ni ne ljubimo tacega smradu! lJi vsaj imamo usmiljenje, kajti poet sam se jo imenoval povsem zielega učenca tržaškega dr. Canes nnlja, ko poje: Zato slepo ie ljubim, draga, Neumno, kakor da bilA Bi blaznica tu v glavi moji Za bebce celega (sic!) sveta. To, dragi moji, je up naše bodočnost', kajti „kar *e ne dopada naši »lepi buči, častili b >do pozno 'o narodi !" in saj je urednik sam >ridodal kritiku joče besede: „Vaše pesmi k.ižejo, da imate lep pesniški dar. Ako boste napredovali, utegnete sčasom t še kaj izvrstnega spisali. Ne ško li, če Čitate Gottscheda in dtuge „poetike*, iz katerih se lahko naučite marsičesa . . . ." Tako je prav! In tndi mi ftellao, da naj s jednako poezijo ,do sodnega dneva slovi" — kakor smrdljivi Pavi Knobelj, ki je opeval najognus-Mjše navad« Tiberijev«. Bodočim poetom pa naj ne bodo v izgled in ■«or: Preleren, 8tritar, Jenko, Gregorčič — marveč Gottsclied, ,iz katerega se lahko nanč4 marsičesa". Da se prepričate, kdo in kak velikan je bil Oottsched in kako ga sodijo in ocenjujejo njegovi aorojaki, e?o vam lepo zbirko izrekov: Dr. AdolfStern v „Algenaeine Litera-tnrgeschichte" piše: „G. je nameraval nemški literaturi odpreti pot do klasicitete, a ponesrečilo se mu je. Rizkačil je po svoji prevzetnosti in trmoglavosti vse literate". Dr. Pavel Mfibiua v „Deutsche Literatur-geschichte" : .Kakor pesnik ne zasluži imenovanja, ker so njegove pesmi povsem gole in prazne vsa-oega poetiakega zrna". Dr. T u p e t z v „Gescliichte der deutsehen Literatur": „G. cenil je le pesnike brez talenta in je samemu sebi podal takih zaušnic, da je zgubil povsem sleherni upliv". A. F. Vilm ar v .Deutsche Nat ion -Literatur* pa piše: , Johann Christof Gottsched — ein Name, der noch bei Lebzeiten des Mannes, der ihn ftthrte, fast zum Spriclnvorte wnrde, um auf-geblanene Geschmacklosigkeit, Pedanterie und Grobheit zu bezeicbneu und noch beatigen Tages in die^em Sinne nicht aubekannt ist", po nase: .Gottsched je prototip brezukusnosti, pedanterije in surovosti". To, dragi Slovenec, ljubka Slovenka, ki veš in znaš, kaj je prava poezija, je uzor novodobnim poetom, „ki nam ljubezni veace vijč" ! Da, bližamo ae novemu letu in kmalo nam odbi|e oaodepolna, dvanajsta ura Silvestrovega večera! V tem trenutku zakliknimo si vsi Slovenci, vse Slovenke, naj si bode ob jadranskem morji, ob Soči in Savi, Dravi in Ljubljanici: .Nazaj, nazaj v sveti raj"! Spomnimo se svečanosti dne 15. septembra 1R72., ko se je prerano umrlemu Prešernu na rojstni mu h'ši v Vrbi, „srečni, dragi vasi domači", odkrila iz domačega mramor j a izdelana spominska plo-ča in so z brit kostjo in ob jedueni vzvišeno radostjo navdajali zbrano ljudstvo vrli glasovi slovenski: „Prešeren budi, Prešeren nas vodi, Na delo za njim, na duševni boj I Pravici udatri, tuf i svobodi, Naprej za svoj dom, navdušeni roj I Prešerna vihra pred nami zastava ! P »vrni se zopet bratoljubje, povrni se pravo Človekoljubje, povrni se prava ljubezen do domovine skupne, do skupnega naroda slovenskega ! Povrni se tudi prava, sveta poezija! Bistrimo si um, a blažimo si ob jeduem srce, kajti, kakor p še zaslužni pesnik naš iz stare šole : .Omika napreduje — a srca omrzujejo!" Torej še jedenkrat: Nazaj, nazaj v sveti raj !■ Kiat, 30. decembra 1896. Starina. Najnovejše vesti« Dunaj 4. (Zbornica poslancev). Imunitetni odsek jn odsek je odložil zadevo Luegrovo, ker se je poročevalec prijavil bolnim. Potem se je nadaljevala razprava o proračuiiu naučnega ministeratva. R m 3. Kralj je popolnoma okreval. Pariz 4. Na volitvah v senat je bilo izvoljenih : 69 republikancev, 13 radikalcev, 3 socijalisti in 12 konservativaev Socijalisti so poraženi. Sredec 3. Sobranje je soglasno odobrilo zakon za pomiloščenje. Isti se razteza na vse poli-tiske pregreske, storjene od leta 1883. sem. Peterburg 3. Gled6 naslednika grofu Suva-lovu še ni ničesar določeuega. Najbolj se imenujeta kakor naslednika knez Imeretimski in Gore-mjkin. ■peali Ki sa ■ Ji Borzni trg št 14 Sedanja razstava: Potovanje preko Dalmacije. Obisk Dubrovnika, Ko tora, Dgleja, Kliša In jame v Ško-cijanu Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov. bfMjMTk« in v Badlaprita. Piosiea u ]••« —•--nema* ad 1MMI n 88 do 8 45 Om h .pomlad i la spomlad rt,91—15.93. Koruza za maj-juni 1897. 3.931.98 P»<>di«i. oova od 7H kil. f. 8-55 -8 60 od 7» kil«. I.8B—8*7#-. od SO kil. i. 8 TO—8 75 od 81. kil. f. 8'76 180 , « 101.90 A vatri juh ft renta v 7.1a>u . . 122.90 122.90 » , * kronah . . 101.— 100.95 Kreditne nkoije .... . . 376.15 37«.2 5 London lOLst...... 119.90 NapoleoTii....... 9.59 20 mark ..... 11.74 11.71 T00 Itnlj. lir ... . . 45 40 45.45 Trin« oenc (Cene s« razumejo na debelo In i carino vred.) Somaftl pridelki. Oeaa oil for. ilo for. Pltol: Koks...........100 K. 10.25 10.60 Mnndoloni......... „ 9.- 9.25 svetlorudeči..................H.50 8.75 trmnorudeči........ „ — .— —.— kanarček......... „ S.— 8.25 bohinjHki......... „ 9.— 9.25 beli veliki....................- - . hi al i......... „ 8.25 8.60 zeleni, dolgi........ . 9 25 fl-50 „ okrogli........ . 8.75 9 — mešani hrvatski...... „ 7.— — „ štajerski...... „ 7.25 —.— Kaalo fino štajersko................65. 70'— Ječmen št. 10 .......... r 8.75 —. - * »........... „ 8......................11.50 -.- Zelje kranjsko......................6.75 7.- Bepa „ ......................2.(50 2.70 Krompir, ........ „ —.— —.- Proio kranjsko......«... „ 8,— 8.25 LtĆa, kranjska......• . . . „ —.— ~ .— ttpeh ogeraki.......... r 57 58.— Kut ........... „ 50.- 61.- Tvr% Mocoa........... „ 165. 166.- Cejlon Plan t. fina............172. 173.« . Perl....................183. 184. - Portoricco ......... , 109.— 171.— Java Malang...........152. - 154.- Gufttemala......... „ — .— — .— Fan Domingo........ „ 154 — 156'— Malabar Plani..................—.— -.— „ niitiro........ „ —.— —.— Laguujrit 1'lant....... „ —.— —.— _ natirt«...... „ —.— —.— Santoa fini.........100 X. 120 - 124.— . ar »daj* fit...... , H8._ 1J0.— • »daj!...................114.- . ordinar........ . 106.— 108.— Rio opraai......... R _,___.— . najfiniji......... , 13"!— 188.- • »rednji......... „ HO,— 114.— Slfdker Cantrifngal I. t rata..........38 15 8S.50 Concaaa«......... . 34.50 34.0S ▼ glerab......... , 8K.75 87.95 raikoaani........ . 35.50 86.— ftlt italijanski fini..................95.— 35 50 n srednji....... . 21.— 24.50 Japan fini AAA........ B 17.75 —.— , srednji........ „ 16 75 — .— Raugoon eitra......... „ 13.— 13.50 1......................11 — 11.50 II. ... •..... „ 10.26 10.50 Petrolej luski t sodih....... „ 19.— —.— t aabojih od29 kil..........6.15 — Olje italijansko najfineji...... „ «6.— 68 — w srednjefino..... n 62.— 64.— bombažno, amerik....... . 28.— 29.— dalmatinsko....................31.- 32.— Limoni Meainaki ........ „ 4.— 5,— Pomaranća n ........saboj 3 .— 5 .— Ka&dbljnl Dalmatinski I 100 K. —— .- „ Bari . . f „ 62.— 64.— Pinjoli............................87.— 89.— Roiićl Dalmatinski nori...... „ —•— —.— , Pulješki......................7.75 8.— S okv« Puljeftke ..................12.— 12.25 Grško r venoib, ... „ 1».75 13.— 3 ."tanlnel .......... „ 46,— 54,— Va.tperllJ nori.......... _ 27.— 28.- OiV> te j........................-.- Polanovke srednje velikosti .... „ 48.— 49.— . velike ........ „ 47.— 48.— . male ......... „ 48.— 49. - Slanikl v velikih sodih ...... „ 12— —.— „ v */, • • ...... n _•_ _ Žveplo ..............—.—-- Stenski koledar za S. 1897 Od reč strani se j« naglašala potreba koledarja r »lorenakemjeziku za rabo t pisarnah. — Tiskarna Dolenc t Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 2») nč. komad, s pošto 25 nrč Kdor si ga želi, naj posije omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natunjčen naslov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št. 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad. Narodnjakinje! Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza inFarneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatero pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obzira zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in posten« va^o ter se priporočam z vso ud a n ostjo Vekoalav Grebeno. S početkom novega leta je pričel izhajati v Trstu, v zalogi „Edinosti", prvi slovenski ženski list ,Slovenka' Ta novi list prinaSa našemu ženstvu razven koristnih, poučljivih in zabavnih spisov tudi spise o gospodinjstvu, o hiši, modi itd.; sploh bavi se z vsemi v ženske stroke spadujočimi predmeti. Ker jeta list važnega pomena za nas Slovence, priporočamo istega vsem, osobito pa našemu žen-stvu, vabeči na obilo liaroč-bo. List stane za naročnike „Edinosti" le 2 gld. — za druge naročnike pa 3 gld. — na leto. Rokopise je pošiljati uredništvu „Slovenke", naročnina pa .Edi Lastnik koasorcij lista aKdinMt\ lzdavatnij in odgovorni urednik : Fran (iodnik. — Tinkama Dolene v Trati.