GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v AmerikL
TELEFON: 1876 OORTLANDT.
NO 1M. — ŠTEV. 152.
Entered as
Class
21, 1903» a* the Post Office it Hew Točk, M. T, NEW YORK, TUESDAY, JUNE 29, 1990. — TOREK, 29. JUNIJA, 1910.
S, 1879.
TELEFON: 4887 CORTLANDT. VOLUME ZZVUL — LETNIK XXVIIL
OTVORJENJE DEMOKRATIČNE KONVENCIJE
DANES SE JE O TVORILA NARODNA KONVENCIJA KJLATIČNE STRANKE V 8AN FRANCISCO. — McADOO JE OCI VIDNO dE VEDNO PRVI NA SEZNAMU..
•asa svetov-po potiebi, da spravijo
Sen Francisco, <\l , 2*. junija. — Semkaj so dospeli vsi delegati. ki se bodo vdelešili narodne konvencije demokratične stranke. Ved i tel ji SO fr vet" dni na licu m-sta, da zagotovijo svojim načrtom ►prejem ter se informirajo glede splošnega razpoloženja. Danes zjutraj ob deNctili je pričela konvencija s svojimi sejami.
Seje se vrše v veliki dvorani, ki je še preostanek iz ne razstave in velike i-rglje se bodo oglasile narodne delegate v pravo razpoloženje.
Kar se tree luči, :-i;«ka in splošne udobnosti, je ta dvorana mogoče najboljša kar jil« je najti v tej deželi v take svrhe.
Otvorilui govor, kojega namen je spraviti konvencijo v pravo razpoloženje, bo držal predsednik narodnega komiteja Cominings, ki je Obnem tudi začasni predsednik konvencije.
Največji boj se bo seveda razvil glede vprašanja sulie ali mokre
planke v programu stranke.
Vprašanje, ki povzroča konvenciji največje preglavice, pa je (•no kandidata Najb« Ij značilni razvoj zadnjih 48 ur je razšli jenje razpoloženja za kandidaturo MeAdoo-ja. Čeprav je zet predsednika VVilsona pred kratkim z lepimi besedami odklonil čast, katero inu nameravajo naklonitie je vendar vzdržala govorica, da bo McAdoo ► prejel nominacijo v -lučaju, da bi se mu jo ponudilo.
Številni politiki v San Franesco so prepričani, da bo imela demokratična striinka prav tako kot republikanska trikot velikih kandidatov in «la bo v sled tega izbira pravega kandidta težka naloga Toleg McAdoo me smatra Palmerju in Coxa kot ostala dva te trojice Solace, krog katerega se vse vrti, pa je Wilson.
Kot stoji stvar zaenkrat, je McAdoo mož, ki ima očividno naj več pristašev na konvenciji. Potem ko je član narodnega komiteja Love i* Tezasa, obelodanil izjavo, ki meče gotovo luč na načrte McAdoo ja, je vrjetno, da bo prejšnji zakladničar takoj pri prvem glasovanju nastopil z veliko silo.
Izjava Lov-ja vsebuje zagotovilo, da bo McAdoo gotovo sprejel če bo nominiran.
(•otova stvar je, da ima za enkrat McAdoo še največ upanja bi t! nomin.ran kandidat .»m in pristaši Coxa in Paimerja si na vse ni o go«c načine prizadevajo, da bi ustavili še nadaljno razširjenje tega lazpolo/enja Število d« legatov, ki bodo glasovali za MeAdoo-ja, se ceui na tiOO.
Itrvan, kojega ar ori so znani vsakemu šolarčku v Združenih državiili, je še vedno nepoznana veličina na konvenciji ter ni niko mur /uaue, kaj *e uanKrava v prizori ti. Objavil je dosedaj svojo su liašku plauko, ki se zavzema za strogo izvedbo Volsteadove postave Irr »e izraža proti »v.šanju sedanje množine alkohola v pijačah.
Generalni poštni mojster Burleson pa je izdelal nasprotno mo kraško plan k o, ki s.cer obsoja salon, a se zavzema za liberalizirauje Volsteadove postave z ozimni na piva in lahka vina.
(ioverner Cox iz Ohio je izgubil številne pristaše izza časa, ko je odklonil vodstvo oni! , ki se za v z emuja za omiljen je Volsteadove po ktave Predvsem je država New York zapustila jimernerja.
7. oz i rotit na irsko vprašanje si bodo demokratični delegati brez dvoma pomagali z diplomatičnimi frazami, ki ničesar ne pomenijo kojiN namen pa je kljub temu pridobiti zose močni irski <'*ment v Združenih državah, ki pe strogo republikanski ter zahteva n lločenje Irske od Anglije ter ustanovitev neodvisne irske republike.
Kot republikanci, tako se očividno tudi demokrati nočejo zameriti Angliji, kar bi s« gotovo zgodilo, če bi se demokratičia konvencija izrekla za ustanovijenje neodvisne irske republike.
^ZNAČILNI POLET AERO- IA cost a st avprizorila polet v Oma PLANA.	! ho dne 18. junija, da prisostvuje-
Popolnoma iz kovine zgrajeni, ta tam neki ftoroki. takozvam Junker aeroplan, je do-1 Aeroplan. katerega je z-jradil kazal, pred par dnevi svojo pre-jznani nemški inženir in tehnik noč nad vsemi aeroplani starejše- Juuker. bodo spravil tukaj na trg
PO VSEJ ITALUI JE ZAČELO VRETI
NEMIRI IMAJO ZNAČAJ REVOLUCIJE. — BARIKADNI BOJI V PIZI. — PO DOLGOTRAJNEM PRIZADEVANJU VOJAŠTVA JE ZAVLADAL V ANCONI MIR. — SOCUALISTI ZAHTEVAJO, NAJ VLADA TAKOJ ODPOKLIČE SVOJE ČETE IZ ALBANIJE.
4. JULIJ SE BLIŽA
IZJAVA GOVERNERJA MATI JE ZGORELA
EDWARDSA Š ŠESTIMI OTROCI
GRŠKA OFENZIVA. STALIŠČE ANGLIJE
Injavil je dA je osebno prostost Ta strašna žaloigra se je odigrala t Grške čete so se izkrcale na mar glavno in da se ne sme trpeti ni-iV Elwood, Pa. — Se v smrti je marski obali. — Anglija noče bi-
ltairih polovičarskih odredb.
Sea Girt, N. »I.. 28. junija. — Ooverner Edwards je prepričan
držala dojenčka v naročju.
Elwood City, Pa.. 28. junija. — Ker ji je bila odrezana vsaka pot,
ti nič odgovorna.
la je vprašanje osebre svobode J* našla svojo smrt v plamenih v glavno vprašanje na demokratič-
Smirna, «26. junija. — Grške čete, ki stoje v tukajšnjem okraju v ofenzivi proti nacionalističnim
Kraus poslopju na Lawrence Ave. četam Mustafe paše, napadajo na 40 let stara gospa James Karlin i>a sto milj dolgi fronti, obenem s šestorico svojih otrok. Cradno poročilo grškega glav-
Ko so l.ašli trupla, je držala mrtva žena še vedno v naročju sežgano
i ega stana se glasi:
Naše prednje straže so dospele
ni konvenciji v San Francisco in da mora biti mož. ki bo nominiran, eden oi.ih, ki bodo zavzeli
odločno stališče na to ali ono stran	|truplo svojega dojenčka. Dva na- na Črto severno od Some in Gue-
Cloverner Edwards je podal to l'a'jllii majhna otroka sta zlezla lemhe ter zasedle Ideli, Galian in izjavo v majhni hiši, ko je raz-ll>0tl posteljo. Tam so našli oba Buladan. Možni oddelki čistijo zapravljal politični položaj skozi mrtva, držeča se v tesnem oprlje- sedeno ozemlje. Turško prebival-
Ive uri. Ooverner je rekel, da ga j« cela serija dogodkov v San Francijo potrdila v mnenju, da si »nora konvencija izbrati kandidat, ki bo ali odlični zagovornik »sebne prostosti ali pa njen odločni nasprotnik. Rekel je. da ne more demokratična stranka pri teh volitvah trpeti nikakih polovičarskih odredb.
I)al je izraza svojemu prepriča-1»jut da bo konečno nominiran lovek, katerega se niti ne omenja v časnikarskih poročilih. V na-daljnern razvoju pogovora je dal izraza svojemu prepričanju, da bo strmoglavi jen celi prohibicijski program.
mu. Mož je bil v službi kot nočni sivo (irke navdušeno pozdravlja polie st v neki tvomici, ko se je ter jih smatra kot osvoboditelje pripetila nesreča.	J izpod jarma Mustafa Keraal paše.
Požarna hramba, ki je fcmalrj London, Anglija, 28. junija. — dospela na lice mesta, je sicer po->Xeko poročilo, ki je dospelo da-
Rim, Italija, 26. junija. — Iz najraznovrstnejših delov Italije prihajajo poročila o velikih nemirih. Iz vseh poročil je razvidno, da se je začela po celi Italiji splošna akcija za strmogjavljenje obstoječega socijalnega reda.
V	beneškem mesto Cadore so demonstranti razobesili raz vsa javna poslopja rdeč«; ;astave.
Prerezali so telefonske in brzojavne žice ter zaprli ceste, vodeče v Ložo, Callazo in Domege s posekanimi debli.
V	Bribasso je žandarmerija v oklopnih atomobilih pregnala demonstrante.
V	Roncole so uničili vodov oil.
V	mestu Piomb«no je že dolgo časa vrelo med prebivalstvom in danes je prišlo do izbruha.
• Vojaki in stražniki, ki so ščitili prodajalne, so bili napadeni z revolverji in ročnimi granatami. Končno jim ni ničesar. drugega preostajalo kot oddati na prebivalstvo par salv iz strojnih pušk.
Na obeh straneh je padlo precejšnje število oseb.
V	Rezzato so s«; »popadli socijalisti z nacijonalisti. Policijsko' moštvo je poseglo vmes in v boju je bil ranjen neki stražnik.
Pisa, Italija, 27. junija. — Vojaki so s težavo odbili napad, katerega jc prebivalstvo vprizorilo na vojašnice. Prebivalstvo je napravilo na cestah barikade ter pplenilo veliko žganjaren in proda-jalen. Šele ko je posadka dobila ojačenja, je zavladal mir. Dva, demonstranta sta bila mrtva.
Rim, Italija, 27. junija. — Sem so dospela poročila, da je zavladal v Anconi mir. Anarhisti, ki so povzročili tam velike nemire, so se umaknili v predmestja. Pod varstvom artilerije so žandarji prepodili demonstrante, ko so hoteli zasesti dvoje vladnih poslopij. Vojaštvo, ki je dobilo danes ojačenja, je aretiralo 193 oseb Vodja komunistično-anarhistične stranke, Simeone Schneider, je danes podlegel v bolnišnici ranam.
Rim, Italija, 27. jnnija. — Tekom debate o albanskem vpraša-njnu, so zahtevali socijalisti, naj vlada takoj odpokliče svoje čete iz Albanije.
Ministrski predsednik Giolitti je odvrnil, da vlada ne pošilja več čet v Albanijo.
— Se pred kratkim, — je rekel — je bila Albanija zmožna ohraniti svojo neodvisnost, toda sedaj se je položaj v toliko izpremenil, da je potrebna navzočnost naših čet.
stavila dve lestvici na zunanji strani, a ni bila v stanu rešiti nesrečnih, kajti plameni so švigali iz oken drugega nadstropja.
fti- tipa. ko je poletel tekom neprekinjenega poleta, ki je trajal 14 tir, iz Omaha, N bra ska, so I^aiica-•ter. Pa. X« *rovu aeroplan a se je ur, iz Omaha. Nebraska, do Lanea-Aircraft Corporation sam. Letalce Aeo*ta je vodil krmilo. Larcen in še danes.
\ trjrovske in š|H»rtne svrhe. Veliki eiiokriluik ima bavarski motor, ki razvija 1 ST» konjskih sil. Lar s« n je bil prisiljei pristati v Pine Valley, ker bi drugače poletel do
NEMCUA POD STROGIM VARSTVOM.
Washington, I>. C.. 28. junija. 1'radna poročila, ki so dospela danes semkaj, pravijo, da predstavlja vojaška kontrolna komi sija, kateri načeljuje maršal Foeh, zaenkrat glavni ključ k od noša -
____________w___m_________jem zaveznikov napram Nemčiji
New Yorka, kjer ga pričakujejo|Glasi se, da je toliko časa, dokler
Premisliti dobri, komi bi sh vročili taar n pulili v stari kraj ifi ps za vozijo listki
be ta komisija obstajala, oži vije-
2000 VOJNIH UJETNIKOV UTONILO
lies iz Carigrada, naznanja, da so Grki izkrcali močne oddelke na južni obali Marmarskega morja.
London, Anglija, 28. junija. — Danes je izjavil v poslanski zbornici ministrski predsednik Lloyd George, da nima Anglija napram Grkom nobenih obveznosti ter da ne bo podpirala njihove ofenzive proti turškim nacijonalistom | Nadalje je izjavil,
DRAGINJSKI IZGREDI
V NEMČIJI
NOVI PORTUGALSKI KABINET.
Draginj »ki izgredi v Nemčiji so dcvedli do plenjenja in streljanja. Dva mrtva v Hamburgu.
Dva tisoč vojnih jetnikov, ki so I Anglija naeijonalistično armado se nahajali na povratku iz Sibirije,! kot bojujočo se armado, ki je pod-je utonilo v Nevi.	j vržena vsem svojim postavam.
London, Anglija, 28. junija. — Vsled draginjskih kravalov v Hamburgu sta bili ubiti dv? osebi in petdeset nadaljnih je bilo ranjenih, kot se glasi v nekem poroda smatra)čilu na Central News iz Berlina.
London, Anglija, 28. jnnija. — Dva tisoč angleških, avstrijskih, i emškili in finskih vojnih jetnikov je utonilo, ko se je pred kratkim potopila v Nevi boljževiška transportna ladja, kot je izvedela danes Central News agentura iz
Neko Reuterjevo poročilo iz
BOMBNE EKSPLOZIJE V HA V ANI.
Havana, Cuba, 28. junija. —
Številne prodajalne so bile ople-njene in včeraj zvečer je bilo proglašeno nad mestom vojno stanje.
V	pročilu se dostavlja, da so bile štiri osebe aretirane in da je bil red zopet uveljavljen.
Pariz, Francija, 28. junija. —
V	nekem Članku, katerega je objavil danes v Petit Parisien Louis
Lizbona, Portugalsko, 27. jun. Ker je kabinet Hagosa Preta odstopil, je sestavil Antonio Maria da Silva novo ministrsavo. Zunanji minister je postal Antonio Co-reia.
KRALJ ALFONZO NAVDUŠENO POZDRAVLJEN.
nepoznani ljudje v poslopje dru-Stockholma očividno potrjuje res-jge policijske postaje. Moč eksplo-ničnost te vesti. Soglasno s tem jzije je povzročila veliko razbur-ilitarizma nemo-'poročilom se je potopila ta ladja s j jen je, čeprav ni bilo poslopje res-
Dolenjo Havano je malo pred pol-jLoucbenr, trdi slednji, da je za-i očjo stresla eksplozija dveli^ostala Nemčija s stremi miljoni to bomb, katere so postavili dosedaj cami premoga, katerega mora izročiti Franciji na temelju mirov-
Sedaj širimo v *aro —jotovoti in zlorab«, v mak aknia postati hitro bogat, ne glede ne svojega bližnjega. Razni agentje in zakot bi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh 6a*ih m stavijo ? denarnem premetu acpriiako prek« starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa reisknženim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljena oblje be, je veliko vprašanj*
Naša denarne pošiljetve m zadnji Hm pe novi zvezi in na new) način primerno aedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanea Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sle dečifc eenah:
900 lra .... $4.96	1400 kron .... $ 16.00
400 kron ____$6.00	6,000 kron .... $ 80.00
600 kron .... $SJ6	10,000 krm .... $166.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja so večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Doner m Jo poslati najbolj po PinsHn Money Order, aH pa
Frank Sakssr, H Gorttaa* ML, Mow Tfffc M. %
nje nemškega goče.
Soglasno s temi poročili presega važnost vojaške kontrolne komisije izdaleka ono reparaeijske komisije, ki je pričela s poslovanjem takoj, ko je bila uveljavljena mirovna pogodba, sklenjena v Versailles.
Komisiji načeljuje general Nol-let, ki ima svoj glavni stan v Parizu in ki mora poročati maršalu Fochu glede najmanjšega dogod ka, tikajočega se razoroženja Nemčije ter splošnih vojaških zadev Nemčije.
Poročila o zopet nem oživljenju militarizma v Iztočni Prusiji in na Pomeranskem, je poslala najvišjemu zavezniškemu svetu ta komisija take stvari, da so tvorile slednje temelj francoskih trditev ca konferenci v San Remo glede d vontročnosti Nemčije.
Noben kraj v Nemčiji ni izvzet od preiskav te komisije in ker ima v fokah polnomoč, poverjno ji od najvišjega sveta, je že več kot enkrat dosegla izpoinenje svojih
2000 možmi na krovu in sicer dne 6. junija. Zadnje poročilo ne omenja ničesar o izgubi življenj.
&VICA I&ČE POSOJILA. Bern, Švica, 27. junija. — Švicarska vlada je sklenila najeti v Združenih državah trideset miljo-nov dolarjev posojila. Obrestna mera bo znašala sedem odstotkov.
Barcelon, Špansko, 27. junija. Danes zjutraj je dospel sem kralj Alfonz in je bil na kolodvoru navdušeno sprejet. Vse mesto je bilo okrašeno s španskimi in katalonskimi zastavami.
VIHAR V NEBRASKT.
Omaha, Neb., 28. junija. — Po tukajšnjem mestu in okolici je divjal včeraj popoldne strašen vihar. Neka ženska je bilai sinrtno-nevarno ranjena. Povzročena škoda je ogromna.
Glavna naloga komisije je preprečiti oži vi jen je nemškega imperija i izma in militarizma in v ta namen je najela številne agente, ki so razkropljeni po celi Nemčiji.
no poškodovano. En človek je bil poškodovan od materijala, ki je letel na vse strani.
Par minut pozneje je eksplodirala nadaljna bomba pred neko zastavnico ter uničila izložbeno okno.
Policijski uradniki, ki so vpri-zorili preiskavo, so našli v zidu policijske postaje nadaljno bombo, ki pa ni eksplodirala.
NAČRTI ZA MOVO LIGO V JUŽNI
(Llyod Ssbsudo proga)
ne pogodbe v Versailles. Loucheur pravi, da je treba velikih množin premoga, da se prične z rekonstrukcijo industrij.
Pariz, Francija, 28. junija. — Hugo Stinnes, nemški finančnik ir. vodja Wormann ladjedelnic, zagovarja ustvarjenje velike mednarodne zveze, ki naj bi rešila mednarodni položaj, ko se glasi v neki berlinski brzojavki na "Matin". Njegovo mnenje je, da naj b! to zvezo vodili zavezniki in da naj bi temeljila na francosko-nem ški spravi.
DENARNE POtlLJATVE V ISTRO, NA GORlfiKO IN NOTRANJSKO.
~ San Salvador, Salvador, 28. junija. — Dr. Paredes, minister za zunanje zadeve v republiki Salvador, je pbslal vladam republik Guatemala, Honduras, Nicaragua «	.... Sin Costarica brzojavke, v katerih
Mih P«*1* *kl*«i<> konferenco, $60.60, ^^	d"f,k ki naj bi storila uvodne korake za
dO Linblians vitevH volni davek zyezo med temi defeUmi-ao i«jUMjaiM vsoti vojm aavex( Problemi^ 0 ^Hh na j bi
razpravljalo, naj bi obsegal! enot takoj i cost različnih ustav, posplošenje 'glavnih zakonov, prosto isa^euja-vq produktov ter sprejem
Afssiisi AJUfADMI AVUA-TIK ISTOTŽIlt V MEHIKI.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo račnnali za pošiljatve italjanskih lir po sledečih eenah:
60 lir .. 100 lir .. 900 Ur .. 600 lir .. 1000 lir ..
Antonio, Texas, 28. junija. Ker je ameriškemu poročniku M Amesu zmanjkalo gazolina, je moral pristati na mehiškem -ozemlju Mehiške oblasti so ga prijele in zaprle.
__.
_____
_'—_:_
_
_^_____:________■____„
ga denarnega stadarda.
Ta korak podpira tudi predsed nik t družbi kabineta republike Časopisje so ugodno izraža predlagani zvezi teh cepublUČ ^
__
$ 3.80 $ 7.00 * $81.00
$33.00 B - ' $66.00
Vrednost denarju sedsj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna-» prej.
Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
tam Jo podati najbolj po Postal Money Order, ali pa Mow York Bank Draft
Tvrdka Prank Sakser, 1 61 Cortlandt St, Mew York N. .T
jJL
r
GLAS NARODA. 29. JI'X. 1S20
GLAS NAHODA
V«* city. M. V.
I1AI NAiOtA
•LAINAHODA
BI*.
k
Kaj misli Evropa o Hardiagu.
Prilike senatorja Hardinga, da bo izvoljen predsednikom ter u-čin.-k, ki ifn bo imela taka izvolitev na ameriško zunanjo politiko, so Stvari, ki zanimajo «t»»«rleške, francoske in nemške urednike, k« raz-j-ravlja jo o repiiblik-iuskem kandidatu za predsedniško mesto. Londonski i I lobe in nekateri drugi dnevniki so mnenja, da izvolitev Jiardinga ni še po po It. o m a zagotovljena, če bi demokrati noniiiiirali 1 ga moža kot je William MeAdoo ali pa poslanik l>avis. Londonska Westminster tJazzettc izjavlja, da mora »»stati Anglija nevtralna v l»oju /a p redded uištvo, da pa vendar ne more prikriti svojih in terenov. Dvomi, da bodo novem be rske v»»litve rešile vprašanje zum-i*je politike Združenih držav ter pravi nadalje:
i> hi bit predsednik Wilson na raapolago, bi pofrumao pone-mI s\oj prapor v boj ter zbral krotr sebe Tee in o s pozivi, na katere *e tako dobro razum-* Ker pa ni njega, ni vjertno, da bi mogel kak drugi d> mokratičui ttominirauee doseči kaj takega ali dobiti.sankcijo demokratične >t-»nke za doktrino ČLste Lige narodov.
Na drugi stranki pa republikanska stranka ne zapira popolnoma vrat ameriški sovdeležbi v svetovni politiki ter je videti, da m eelo zavzema za neke vrste razširjenje metod razsuje v svetovnih zadevah.
Kot odtieen nasprotnik l,i*re narodov pozdravlja londonski Morning Post Hardinga kot politika ne pa idealista. Sprejel ga bo ameriški narod, ki noče, da bi se mu vladalo potom ediktov s Sina j hkr gore. Kravi nadalje, da bo Liga padla na stališče pobožnih resolucij v slučaju, da bodo zmagali republikanei.
■ H<> I j oster kritik repnblikanskga nominiranea pa je londonsk" Star, ki pravi:
—	Senator Hardtug ho predstavljal v Združenih državah pri bližno to, kar predstav! ja jo koalicijski liberate i v fcej deželi. On je inštrument ter bi lahko rekli slepo orodje najbolj prebrisan* sku pine mož v ameriškem javnem življenju, republikanskih senatorjev Jsenat obvladujejo trusti.
—	Senator Harding je srednje vrste republikanec in soeijalne reforme, ki so v Združenih državah prav tako nujne kot so tukaj, ne bodo deležne od njega, tako se bojimo, niti simpatij, uiti rešitve
V* Franciji je opaziti približna isti ton v pripombi pariškega Journal, ki pravi, da kaže poraz Wooda in Johsuua nepripravljeno sti od strani republikanskih voditeljev, da bi dovolili kak uspeh u čeiieem Kooaevelta.
V nadaljnjem pravi ta list:
—	Oseba senatorja Hard intra je dosti mati j važna kot pa je u apeli voditeljev, ki *o pripravili to zmago. Harding je sledil klasični poti ameriških politikov.
Kupil je v Marion list ter si preskrbe! naslov senatorja. Bil je veren vojak l»osov Knoxa in Lodt*-*. *'e rečemo to, hočemo izjaviti tla I m i mogoči Itodoei naslednik W ilso na predstavljal z mednarodne ga sta I lit-a politiko senatne večine proti mirovni pogodbi v Ver Muli«**.
Pariški tianlois obžaluje poraz generala Wooda, katerega siua tra za najfinejši tip Amerikauca ter pravi v nadaljnem:
—	Nominacija H.irdintca nam kaže eno izined stvari, ki nas lo čujejo inl naših prijateljev onstran Atlantika. Francija išče vedno svojega moža, kot Diogen. Amerika pa se boji najti pravega moža.
Pariški Eelair je za llardinga kot praktičnega moža. s katerim bo lažje izhajati kot pa z idealističnim Wilsonom. List pravi:
—	S Hardingom se bomo vrnili v one dobre rase, ko je politik lahko prišel v Belo hišo. vrgel svoj klobuk na kljuko ter govoril predsednikom. To bi bilo povsem drugače pod režimom Wilsona. Po menilo bi povratek us*avne vlade v Združenih državah. Harding n niti radikalen, niti liberalen. Ou simbolizira središče ravnotežja. Mi slimo, da je nekaj tal:ega, kar potrebuje Washington.
Nekateri nemški listi se povsem razlikujejo v svojem n.neuju cul predidočega kot wiprimer demokratična berlinska VossLsch* Zei tiing, lii imenuje Hardinga spoštovanja vredno, bledo osebnost, k ne bo delala bosom nikakega trubla. V nadaljnem pravi list:
—	Nobena druga stvar ne označuje tako ostro sedanje Amerike kot nominacija tega neškodljivega, popustljivega senatorja iz Ohio v času, ki potrebuje moetiega, neukloiiiljivega \oditelja, polna značaja. —
—	Kepublikauska platforma se očividno izogiba zavzetju določenega >tališ.a napram velikim vprašanjem dneva. Ne vsebuje ničesar drugega kot skrbno proračunana izbegavanja. Ničesar ne vsebuje, kar bi bilo konštruktivuu, nobene koristne ideje, nobenega poskusa, tU bi *«• mislilo in rekouštruiralo. Ne vsebuje nobenega razumevanja velike izprtT*»eiabe. katero je povzročila svetovna vojna na vseh poljih življenj«.
lodfco jr. da daje ultra reakcijouraa priteka Kreuz-Zeitung izraza »lični sodbi, ko izjavlja:
—	Ne moremo d^sti povedati o senatorju Hardingu, ker ni še dosti storil. Človek uobi ntis. da si republikanska stranka namenoma ni izbrala velikega moža za svojega kandidata, ker so se republikanci bali, da se bo mogoče izkazal prav tako avtokratičnim in neodvisnim kot predsednik Wilson. Hoover bi bil mož veliko večje intelektualne važnosti mot pa je senator Harding. Isto velja o Johnson u. —
—	Republikanci pa nk«o kotali predsednika, ki bi se smatral mod rejami kot so politiki ter vzeli rajše povprečnega človeka, s katerim je mogoče govoriti. Vse kaže, da entij* Amerikanci nekak odpor proti intelektualne moč mm predsednikom.
Berlinski Lokal Anzeiger i mena je republikanskega k an. lid at a skrajnega reakeijonarca ter politika stare Me.
Berlinska Tagezeitung ga opisuje kot tipičnega kompromisnega kandidata, od katerega ae lahko pričakuje, da bo nadaljeval s k glede mirovne pogodbe. ,
Včasih so vodile psičke, sedaj hodijo s kačami na izprthod.
Slovenske
novice.
Homer City, Pa- isom, ki je prišel na dotični pro-Tukaj se je zaroči! spoštovani *t««r z "medaljo", rekoč, da je ndadenič in liiAni posestnik Fran "drv inspector". S tem je tako Kovač z rojakinjo gospodično M a- prestrašil navzoče, da so pobegnili i i jo lvanetič iz Luzerne Mine, Pa. >n da sta potem uba skupaj «>dpe-Žemin je star let in doma z Do- ljala žganje. Tako se z fojaki po-ienjskega od Sv. Ruprehta, neve-^topa.
ta pa j«- tukaj v Ameriki rojena' ^a pesnika in pisatelja .Tosipa
ill stara Iti let. Obilo sreče!
Stritarja se je zopet nabralo $.'14. To svoto je darovalo 29 rojakov. Največ je nabral Mr. Valentin Se-
Cleveland, Ohio.
V t«.rek 22. junija zveee'r se je ver- Denar je bil odposlal na ured-vriila poroka Miss Josephine Lau-j ni*tvo "Slovenskega Naroda'7 v sebe, najstarejše hčtike znane'Ljubljani. ki ga izroči na pravo Lausehetove rodbine, z Mr. Oliver uiesto. Poslano je bilo v amen-VVelfoni. Poroka se je vrnila po	<b»larjih.
cerkvenih obredih na domu od-! »Enakopravnost piše: Mr. Tone vetnika Mr. Woods a. Navzoči so Bobek je Clevelandčan, pa nič bili le člani obeli rodbin in drugega. Cle\eland mu j- pri sr-prijatelji. Poroka se je .krotimo v domačem krogu.
Peter Zgaga
Postni mojster Burelson je kot delfiski orakel, ki je izdajal odgovore podobne dvoreznemu nožu, odgovore, A-eljavne. če jih je človek obrnil tako ali tako.
Burleson je rekel: — Plane Jefferson a in .Jacksona je padel na Wood row Wilsona. On veliki \oditelj demokratične stri ke. Konvent bo napravil kar bo hotel-
Kako se bo torej napravilo: koc bo hotel konvent ali kot bo hotel Woodrou- Wilson.
Štirinajst klobukov je v demokratični areni. Štirinajst točk plava nad demokratično areno. Ravno dovolj klobukov, da se z vsakim eno pokrije.
Pnt napredka je vsem odprta, le škoda, da se večina ljudi plazi
po šuuiah in grmovju.
* * •
— Petdeset odstotkov prebivalstva v sovjetni Rusiji strada — pravi neki angleški časnikarski poročevalce.
Ramo v sovjetni Rusiji T Menda tudi drugod ni nič boljše.
iugnfllnuauska
Ustanovljena I. 1898
Kulnl. Srtmirfa
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.

Predsednik:
DnUkL	r«
MTHABt. ROVANdaa.,GREGOR 7. PORENTA. Bos IT«,
Bok 251. Conemaugh, Pa. Podpredsed.: LOUI3 BALANT. Box
10* Fanr Avenn% Lorala. O. Tajnik: JOSEPH PISHIJDB, By,
Blagajnik: GBO. L BROZICH,
GRAHEK, 843 1 Obla S, Plttflhargn, Pa.
Že sedaj kratka krila se bodo do jeseni še skrajšala. — Do kolen ! nič več iu nič manj — to je «yeslo.	^
To so pobožne kikle — padajo namreč na kolena.
Lah kož i v ee je možki, ki- je živel, pa je še vedno pri življenju.
Washington je bil v svojih dneh najbogatejši človek, pa je iint-1 drugačne misli kot povečati
svoje premoženje.
* . •
Kakorhitro se bo Mehika nekoliko odpočila, bo prišla v nove tru-
ble.
Neki zdravnik je rekel bolniku: — Vzemite vsaki dan tri pilne ; in izpijte vsak večer kozarček žganja.
Po petih dneh je zopet prišel k
BlmJalk neizplačanih amrtnln: LOUIS OOSTELLO, Balldn, Golo.
Dr. JOS. V. Street, N.
lOHH GODŽB, Ely, Minnesota. ANTHONY 1IOTZ, 8041 Avenue H.
So. Chictgo, IU. IVAN VAROGA, 012« Natrona Alley. Pltaboifb, Pa.
Diamond. Weed. LEONARD SLABODNIK,
Ely, Minnesota. JOHN RUPN1K, & K. Bor H Pa.
OUla
JOHN PLAUTZ Jr., «S2-7t& Afl, Oa*
lrmet, Mlch. JOHN MOVERN, 0S4-2nd Ava,
Minnesota. MATT. POGORBLO. T W. Chicago. IU.
Zdrulevalal
RUDOLF PERDAN, 0030 Bt
Afenne, Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEG, tf64 Washlngte*
St., Denver, Colo. GREGOR HRESCAK, 407 ^ 8th It«,
Johnstown. Pa. Jednotlno glasilo: "GLAS NARODA4
VSB stvari tikajoče SB uradnih sadev kakor tudi denarne poMljater nal se pofilljajo na glavnega tajnika. Vse prltoibe naj se poMljaJo na predssd-mike porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov In sploh vsa sdrav* nlika_spričevsla ee naj pofiiljajo na vrhovnega sdravnlka.
Jogoelovsnska KatollSka Jed nota se priporoča vsem Jngoslovsnom se obilen pristop. Jednota poslnje po "National Fraternal Congress* lestvlcL T blagajni Ima .okrog 9300,000. (tristotidolarjev). BolnUklh podpor, o4> flkodnln, ln posmrtdn Je Izplavala Se naj poldragi mlljon dolarjev. Jednota Meje okrog 9 tisoč rednih Članov (ice) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinske« oddelka. Drnfttva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih fle nt, priporočamo vstanovltev novih. Kdor Seli poatatl član aaj se zglasl pri tajniku blllaega drnStva JSKJ. Za vsUnovltev novih drufitev se pa obrnite na glavnega tajnika. "Novo drufitvo se lahko vaanorl a 8 ^enl ali
vršila1*'11- zato fc t,,,li	,la svojem njemu ter ga videl strašno raz-
jj„f>'mestu. Poznan je z vsemi, tako
2:1. jiuiija sta odpotovala novopo-;z<*,('	ve. kako ptitrebu-
roeenca v Windham, Ulm», kjer se'>J«» Slovenei v C levelandu Slov.
stalno naselita. Bilo srečno! ! Narodni Doni. In prišla mu je v
.......	ir!avf» idfja. ki se pripor<M-a še
Po kratki l>ole/-!ii je z«»i>«-t pre- , . , , . . . .. *	,
,	.	.... [drugim. Iu kaj je bilo? Nk- dru-
l>«»lela naša poznana rojakinja ira. Hrovat, katt-ri ielimo, tla ostane /drava vned nami.
tifira. kakor potom njegovega po-
re<iovanja je dobil Slov. Narodni j Dom *-"»<).<N( od Mr. Frank Sakser-<»letle "kupovanja" žganja v ;«•, v New Yorku. Takole je. ee Collinwoodu. o katerem je že biloljma človek d<»bro voljo, boljši na-poroeano pred |»ar dnevi. s]H»roea' svet in najlniljšo stran, kjer so sedaj znani rojak sledeče: Tisti, njegovi prijatelji. Mr. Sakser je t*lovek. ki se je št»»l za kupca, je obljubil, da bo še pomagal Slov.
sam sklieal ljudi skupaj in sam kupil žiranje za svoj business. Namesto pa. da bi plačal za blago, je pa bil zmenjen z nekim bom-
Nar. Domu. Mr. liobek pa naj š»f katerega nagovori, da bo daroval z;r Slov. Nar. Dom. Sieer pa obema najprijaznejša zahvala.
Naprej zastave slave!
Ob proslavi šestdesetletniei naše budnice.
"Naprej, zastave slave!" Krep-f Ali smo šli naprej v teh šestdesetih ka, pogumna, odločna naša budni- letih? Šli >ruo in tudi ne. Da bi ob ea! Poena te ves slovanski svet. stoletnici "Napreja" bil našega Navduševo te ž** nad šestdeset; naroda in Slovanov sploh pogled let prepeva narod, ki prebiva ob nazaj ugodnejši! Na nas in naših bistri Savi, temnoraodri JW-i. šum- j polome i h je, da se to z«*odi. ni Dravi, zeleni Muri in skrivnost-] Danes pa se spominjamo z vese-ii i Krki. Kolikokrat so se že ra-jljeui sest deset letniee 4'Napreja", zlegali bučni tv<»ji glasovi po kra- z veeljem, pa tudi s ponosom, saj 1 je vem Žagrebu iu ponositeui Be-sta 0|»a moža, v veke združena v lemgradu. pa tudi po goratem Ce- slavno našo himno, Simon Jenko tinju. Kadar te sliši peti ali igrati j„ Davorin Jenko, nje pevec in krepki Bolgar, se spomni s slad-j skladatelj.
kostjo, da si mZn prav ti naznanila Odkod ta tvoja čudežna moč boljše čase; saj so ruske godbe1 na«i človeškimi srci! Budnica na-igrale naš Naprej, ko so stopale ša! Ali je mislil pesnik, ki te je čete mogočnega bratskega naroda zapel, ali je pričakoval skladatelj, na »everu v Plev »o, Kars in Zofi- ki ti je dal prekrasen napev, ali jo iu strle kruti turški Jareiu. ki s1a uilslila ta dva mlada moža ob je tlačil Bolgare. Pozna te. bud- rojstvu in postanku tvojem, da si niča naša, sosed nebotične Tatre.j v nekaj letih, da si v kratkem času brat Slovak; od tvojih zvokov je osvojiš ves slovanski svet! Ne ze neštetokrat odmevala zlata j	bi|a sta preskromna. In
Praga in zgodovinski Yavel. kjer j vendar se je zgodilo tako. poč ivajo V grobeh poljski velmo-j Da, pravi čuda delaš, ti Slovenije. In tvojo melodija je že plula ska marseljeza, dasi ti je tekla zi-po ravneh, ki jih napajajo Don. ]>e\ pri najmanjšem, pri najbolj Volga, plula je nesrečnem in zaničevanem haro-tjo do matuake Mo«kve in da ear |aj4.a slovanskem. Res, čudovita si skega Petrograda.	, ia je v tebi. Zakaj T
Res, endo-ita ta pesem, objela' eli treba vprašati T Kakor svet je ves slovanski svet. In kadar jo stara, povsod potrjena in veljav-zapojo ali zaigrajo, pa sse razmrilna je resniea, da. kar pride iz sr-s *ee Sovanu, svetega rodoljubjalea, to najde tudi pot v srce. mu prekipeva duia. in oko mu sspe | Prosili so tovariši Simona Jen-tja naprej, naprej v boljšo bodo- ka, naj jim zapoje koračnico. Vse
burjenega-
—	Kaj pa je. za božjo voljo?
—	Moj Bog, kaj bo! S pilnami sem za tri dni nazaj, s žganjem pa za štirinajst dni naprej.
Te dni je bila v C'ikag! konfe" renca neke import ne in eksportne družbe. Po New Yorku se govori, da je bilo ra konferenci precej drugače kot se je svoj čas govorilo pod newyorško cerkvijo.
* *
V Avstriji so srečni. Novo himno imajo in to celo — spesneno od državnega kanclerja dr. Karla Rennerja, ki je gotovo najbolj me-rodajen v vprašanjih, ki se tičejo mišljenja podanikov in izraza njih misli. Uglasbil je novo himno znani komponist "VVhilhelm Kienzl, ne vem ali po melodiji "O du mein lieber Augustin", ali po kateri drugi in prvič se bo baje pela pri zaprisegi čet. Prva kitica te nove avstrijske himne bi se glasila takole:
O Avstrija nemška prekrasna si, mi ljubimo te!
S planin visokih izy»od snega izvira naša sinja Donava. Nje vodo pastirji in ovce pijo in mline gonijo z njeno vodo. Vasi in mesta nas kličejo, ko se mirno njih ladje pomičejo na Dnnaj.
Prekrasna dežela, domovje nam! Mi ljubimo Te, mi ščitimo Te!
St. Joseph, Valley, Wash.
mestu < 'hewelah, ki je odtla-
Davarin Jenko je bil odločen, da [reševali. Ako bo tako naprej, se
ji ga da. No, in ni šlo tako lahko;1 bomo v doglednem času po-rrezni-
pa se je mladi mož razjezil in raz v raZim re. ki so vladale pri
srdil nad pisanjem sovražnega llas	v Avstriji, to se pravi
nam časopisja iu v svoji sveti je-	i., t . . .. i: \ i: i . i •
. . .	. A »lile i bodo poveljevali, krotek in
zi je zložil napev našemu "Na-,	.. ..	, ,,
. ,, T	K	. , . ; ponižen Slovence pa jim bo hlap-
preju . In ta napev je tako domač, - , .	, , ,
Z i_	^ i	,ctval m poliuboval roke.
tako preprost, da naravnost spominja na narodno našo pesem. Da-,	* vorin Jenko je imel sreeno roko.! ______
Ni ga iztrgal napeva iz zračnih	. II U ■ I 3»
višin, naravni nagon ga je prive-	_
del k pravemu viru; k narodni; gjasbi, v kateri je toliko srca, ljubezni, nežnosti, pa nič ponarje-nosti in prisiljenosti. Kakor be- ' i' "" s '"'U »aše naselbine, je sede, tako je mahoma osvojil srca j ^apustif t«, dolino solau'. Slovenec
John Melley st. Pogreb s«- je vršil dne 17. junija ob ogromni vdelc-žbi Slovencev in ljudi drugih narodnosti na naše slovensko katoliško pokopali.šr-e. k jer počiva v miru poleg prve svoje žene. Kot ju je zakon /.družil, tako ju je tudi smrt združila. Zapušča C sinov in 2 hčeri i/ prvega zakona ter žalujočo soprogo iu enega sina iz drugega zakona ter enega po-polubrata. Rojen je bil v Goričah pred G7. leti..
Sožalje žalujočim ostalim, tebi John pa naj bo lahka ameriška zemlja iu sveti naj ti večna luč!
Poročevalec.
tudi napev, saj tudi on korenini v srcu, v mehkem slovenskem srcu.
'»'-»ti
enost.
Tako smo imeli budnieo svojo! In hitro se je udomačila pri nas in .naglo so jo vzljubili vsi slovanski bratje naš«!
Letos poteka šestdeseto leto, kar se je prvič oglasil krepki in odločni "Naprej** naše marsetjeze!

del se in zapisal pesem "Naprej, zastava Slave! Na pravega moža so se obrnili. Kdo bi bil mogel zapeti rojakom lepšo budnieo in koračnico, kakor revnega kmeta sin s sorškega polja, Simon JeJnko, tisti mehki JeJnJko, ki se je odrekel ljubezni" do aa tare" in do u jeir .i. •	b •. t-H.: *nt>s i
Po tih besedah soditi prav res ne morem reči, da bi bilo ljubko in veselo, če zagrabi državni kan* eler za strune. Pa tudi nova brarn-ba ne bo bogve kako pripravljena in izvežbana, če se bo neprestano spodtikala nad takimi verzi. Vprašanje pa je še, ali bodo vojaški sveti odobrili drZavnokan" elersko pesnitev. Uboga Avstrija —po gospodarskem polomu sedaj še literarični polom!
ljubice in do sestra, samo da se
Nemcem narašča greben
Po katastrofi, ki je zadela Nemčijo in Avstrijo, so bili Nemci pohlevni in krotki kakor jagnjeta. Povsod i so naglašali. da hočejo postati zvesti in mirni podaniki novih držav, ki so mistale na razvalinah pokojne Avstro-Ogrske. Tako je bilo pri nas "in na Češkem. Med tem je preteklo poldrugo leto. Na Češkem in pri nas so postale državne oblasti proti Nemcem ves ta čas z rokavicami meneč, da jih bodo na t način naj-ložje pridobile kot zveste pristaše nove državne misli. Toda izkazalo se je, da je bilo to docela zgrešena politika. Vsled popustljive politike, vladnih organov so se je-li Xemei domišljati, da so v državi faktor, brez katerega ne more živeti niti Jugoslavijo niti Ceho-Slovaška. V istem razmerju, kakor so oblasti pri nas in na Češkem postopale koneilijantno proti nemškemu življu, je naraščal Nemcem tudi greben. Tako so Nemci v eehoslovaškem parlamentu odkrito nastopili proti državi iu na usta svojega voditelja dr. Lodgamana celo izjavili, da ne smatrajo zakonov (Vhoslovaške republike kot obvezne za nemško prebivalstvo. Tudi pri nas dviga jt- v zadnjem času Nemci in Nem-šurji vedno drzoviteje svoje »lave. Na Štajerskem in Koroškem so za počel i odkrito protidržavno propagando in tudi na Kočevskem »o se jeli že krepko gibati. Celo v Ljubljani, kjer so ob prevratu popolnoma izgubili glavo in se navidezno prilagodili novim razme-
Pol ure na dan
Vzemite v roke angleško knji* ^ go ali časopis iu angleškoslovenski besednjak (sestavil dr. F. J. Kem) Vsako neznano besedo dobite v be-sednjaku z izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami in točnimi slovenskimi izrazi. Deljate to pol ore vsak dan; v par mesecih bo" ste lahko čitali in razumeli vsako angleško knjigo. Dobro je imeti pri rokah še kako slovnico, ven" diir je besednjak glavna pomoč za neznane angleške besede. Angle" škoalovenski besednjak lahko naročite na sledeči naslov: Dr. P. J. Kern, 6202 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. — Cena 5 dolar" jev s poštnino vred.
(AdT.)
Pomagajte svojcem
!
je mogel ves posvetiti domovini,rem, ho jeli sedaj nastopati, ka-svoji. Tako je zapel Jenko: Vse ko r da bi živeli še vedno v stari za dom, tndi sreno kri. iztrgaj se j Avstriji. Po ulicah demons! rativ-iz naročja matere in objema ljuhi-|nt in izzivalno govore dosledno| ee, pa pojdi v boj za prava sveta J nemški, izjavljajo, da ne razume-svoje domovine. Oast in slava, to.jc slovenskega jezika, dasi so ob je njegpva^ljubica, mati mu j^'pravratu od prvega do zadnjega
prav odlično znali slovenski. Na
očetnjava. Tako pesem je zapisal Simon Jenko, zapisal s sreno krvjo, zajel jo je is dna duše. In imeli smo besede večnolepe budnioe naše, ki zatemni po svoji iskrenosti in tehtnosti vse legijone ra
cblastva pa pošiljajo doslrdno nemške vloge. Pri nas je sicer državni in uradni jezik slovenski, oziroma srboshrvatski, kar pa nu-
znih slovanskih rodoljubnih spe- nad vse kulatnih uradov prav vov	jčisto nič r.e meti, da mi ne spre je
Budnie ije bdo treba
n»U nsmških vlog in jih
....

Mi pošiljamo zdaj redno mesec po enkrat zaboje v stari kraj na našo podružnico v Ljubljani, 35 Kolodvorske ulice. Tam preskrbe da pride po&lljatev v prave roke.
Sprejmemo zaboje do tisoč funtov in računamo le po 14 centov za funt.
Štrukelj & Horak
European Trading: & Export 06. 88 - 9th Ave. New York
					\i\W\
} 55221					

GtAS XAHODA. 29. JTN. 1990
Sodobni Carigrad.
V Carigradu, me«tu konglomerata, pozabljajo ljudje na svoje aadcnge v divji orgij« ekstrsvagaiee ter porabljajo svoje proste trenutke za to, da dajejo izraza nečednim pripombam glede »vernikov. To me»to, ki je bilo dolgo ča*a jabolko spor« med različnimi ev-i epskim i Kilami, opisuje poročevslee londonskih Evenings News. Dane« si eelo prebivalstvo, eelo ono, ki je bilo pred vojno proti-nem-Ako, želi, da bi Muštafs Kemal paša, uscijonslistični voditelj, prinesel zmago turškemu orožju. Poroča alee je mnenja, da vidi mesto, ki ne in iaprementlo lekom vojne aH radi vojne ter pravi nadalje:
— Moja iluzija pa ni trajala dolgo časa. Dejstvo, da je pri izkrcanju carinski uradnik pustil mojo prtljago skozi brez preiskave in ne da bi prosil za hakšiš, — ki je bil edino sredstvo, če je hotel priti človek naprej v stari 'furčiji, — me je pregovorilo, da se je v milici *a vršila ucpr-*memlui.
Kočija i, ki je zahteval osem dolarjev na dan za majhno sobo in gostilničsr, ki je zaliteval, da se ne pusti Carigrad glede cen prekaniti od nobenega drugega mesta v Evropi.
Ko sem se zopet privadil življenju v Carigradu, sem spoznal, da je to v resnici nsjholj drsgo mesto ns svetu. Primerjajo«" izdatke • par smeriškimi in ruskimi prijatelji, setn prišel do zaključka, da je življenje v Carigradu peikrst tako drago kot življenje v Parizu ali New Yorku.
Ker ni ustanovljena nobene kontiola c*n, zahtevajo prodajalci naravno«* fantastične cene. Pogosto se prodaja kak predmet, ki stane določeno svoto v eni prodajalni, za trikratno ali štirikratno ceno v sosednji prodajalni
Ker pa je dosti denarja v mestu, kupuje in plačuje vsakdo, ne I	Členi 197—216.
da bi mrmrsl. Vozniki tramvajev, mornarji in drugi, ki so zastav Koliko dolgov Stare avstro-ogrske ksli ter zahtevajo višje plače, so dobili kar so zahtevali in posledica monarhije je prevzela Nemška tega je bila, da se je voznina takoj podvojila.	Jtvstrija — koliko Jugoslavija?
Število beračev, > i so dajali mestu prav poseben značaj, se je v nemški brošuriei "Karntens o« i vidno zmanjšalo. Kavarne, gledišča, restavracije in klubi vseh Srhicksalsstunde" čitauio na 11. vrst od najbolj razkošnih v Peri pa do beznic v Eksi-Marmara,]*trani dobesedno: "Jugoslavia
UČENKE KUHAE8KE SOLE PRI DELU.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo«
Brošurica "Karntens Schick- ljonov skupaj '»9,780 miljonov. salsstunde" pravi, vsaka državal Torej od približno 105 miljard enako. Kaj je resuica?
I. Predvojni dolgovi.
kron dolgov prevzame Nemška Avstrija skoraj GO miljard kron. K tem 64) niiVjardam starih av-
drugi.
— so vedno polni ljudi Vsi sloji prebivalstva žive sedaj veliko bolj muss von den St-huUlen des alteiy razkošno kot pa m,	preti >ojno.	I osterr-eh-l iigam -anz genau ,eleznie.
Bilo je v enem ncvih turških klubov, popolnoma zaprtji za vsakega ne uiohaiiietlanea. kjer sem se sestal z nekim starim prijateljem, ks mi je bil zelo koritu leta 1915, ko sem obiskal Carigrad, ki j*-] btl takrat pod vlado Nemcev.
pinz
deu gleicbeu verhi Ituisniassigeu Anteil iibernehiiien wie Deutsch-►sterreieh." (Jugoslavija mora .hI dolgov stare Avstro-Ogrske ravno
a) Od dolgov s bi,h,teko je pre- ^ijskih ^^ pridejo še vzela vsaka država toliko. kolikor Jih je Nemška Avstrija od -
, i ;i,\a svojega obstanka napravila, je prišlo v njeno oblast dotieUiil „ , . J ® .	r
rudnikov itd. Vrednost Rab, surovine in premog za sxojo
. . »	i -»	i i. .... industrijo in vse to mora v tlra-
teh železnic, rudnikov itd. bo ee-.1" * « .	. ..
nila posebna komisija, ki pride vW tujem denarju plačat.; rabi
naše kraje Ker ima Nemška Av-	naravnost gorostasne ke brezdvomne činjentee, u. pr. t
I... m<,Pi4la sv"te. Nemška Avstrija je napra- Jugoslavija.
vila v proračunskem letu 1919—
Njegove besede »o vredne, da se jih omeni, kajti predstavlja-1^	Avstrija.)
Nemška brošurica ima v tem za vsakega velevažnem vpraša-, n ju drug" in sieer prav zanimivo mnenje, ki pa nikakor ne odgovarja resnici. Ali pustimo Nemcem vest-1 je, naj pišejo in lažejo;
jo natančno to, kar misli pretežna večina Turkov v sedanjem tre
liUtkn.
Ta mož je bil noloričen proti-netilk i voditelj ter imel številne rrMie t ruble z mlado turško vlado, ker je bil osebni sovražnik En-
ver paše.,
— Kečem vam, — je rekel, — tla nismo bili še nikdar na slab sem stališču kot smo )>edaj. Hočejo nas uničiti, nam vzeti vse, karl>aj je to poceni, imamo ter nas eelo oropat^ tegs me-ta.	Predno na to važno vprašanje
Muitafa Kemal zbira krog sebe vse Turke, ki so še vredni nositi Odgovorimo, moramo si biti prej ime Turka.	*	v »vesti, koliko dolgov je zapu-
Kajše bomo vsi preje poginili kot pa izročili Carigrad ali le stila stara Avstro-Ogrska kar
nam mirovna pogodba nikakor ne in ji tudi povedati ni treba.
zahteval zase Carigrad. Mi lahko vladamo samim sebi ter bomo to
tudi storili.
Kaj pa jrlede vaših činov na Armenskem * — sem ga vprašal, ker sem postal že nestrpen.
Tam sploh ni bilo nikakih masakrov. Napadli so nas Anuen; oboroženi od zaveznikov in mi smo se morali braniti. S to nacijonalisttčno manijo so prežeti vsi sloji prebivalstva. •Brez dvoma je to posledica počasnosti zaveznikov pri izvedenju vojaške okupacije Carigrada. Ta okupacija bi morala slediti takoj >a sklenjenjem premirja. Sedaj pa bo naloga uravnanja zadev v Turčiji veliko težja kot pa je bila preti petnajstimi meseci.
en inč Male Azije.
Kusija ne obstaja več. Ona je bila edini narod, ki je laliko|P<'ve
J	1 "Arbeiter Zeitung " z dne 23.
strija največ železnic, bo morala
pri^rni del prevzeti od ..1. dolg.,v i Udi najvee P^U™^	nii|.iar<le deficita
-	in zato je-hrup nemških listov,	«« "» i	•
da ima Nemika Avstrija največ' < K™ Presse 1.1. maja W20., železni.-, prazen, saj jih bo moralama «l™WKa odpomoeka za od-plačati.
Strokovnjaki cenijo, da bo morala Nemška Avstrija od dolgov s hipoteko *2.400 miljonov jih je) prevzeti nad 1.000 miljonov.
b* Dolgovi brez hipoteke (10 tisoč 830 miljonov jih je) se razdelijo po davčni moči vsake posamezne države, nastale na ozemlju stare avstro-ogrske monarhije.
Kaj se to pravi?! Kdor je plačeval v stari Avstriji v letih 1911 do 1913 več davkov, tisti prevzame tudi več dolgov. Pri centrali-,
I. Predvojni dolgovi: a) Dolgovi s hipoteko.
Cehi in Bolgari. '
Dne 7. maja je neko bolgarsko udruženje v Pragi priredilo predavanje o "spravi Bolgarov in Srbov". Predaval je prof. šak, ki je več let živel na Bolgarskem. Delil je pri tm tudi prošuro: "Trije dokumenti, ki kažejo na prave povzročitelje druge balkanske vojne. Bistvo Šakovih Izvajanj je bilo: Ako se hočejo Srbi in Bolgari spraviti, morajo Srbi priznati, da so tudi oni krivi, ter Maeedonijo \rniti Bolgarom.
Mi moramo tu pred vsem ugotoviti, da so na tem praškem predavanju rabili zastare-o terminologijo. Ne gre več za razmerje med Bolgari in Srbi, ampak gre za Bolgnre in Jugoslavijo. Macedonija je del Jugoslavije in je istotoliko hrvatska in slovenska kakor srbska. Ko je šlo tudi Za Koroško, nismo govorili in ne bi pustili govoriti, da gre le za Slovenec »n Avstrijo; bila jc to in je še splošno jugoslovanska stvar, za katere so baš Srbi zastavili svoj ostri meč. NaSi najhujši sovražniki hI bili radi, da bi se vprašanje ozemlju, okupiranega zdaj od Italjar.ov, tikalo le Slovencev in dela Hrvatov,- a hvala Bogu, stoji ve< Belgrad za nami, kadar 'je treba zaveti sta-Jltšče proti Italjanom. Dobro se še spominjamo, s kakim zanosom in iskrenim navdušenjem je letos na javnem shodu Demokratske stranke o naši primorski iieodrešeni zemlji govoril macedonsko-srbski poslank Agatauovič. Noben Slovenec ali Hrvat ne bi zmogel močnejše note.	N
Zavest ene jugoslovanske domovine je dandanes trdna. Ce jo za-deneš oh Karavankah, se čuti zadeto tudi ob Vardarju. Ce ji mešaš JMacedonijo, imaš opraviti tudi s Hrvatsko in Slovenijo. To je dejstvo in s tem dejstvom mora računati vsaka politika drugih držav.
Vemo, s kakimi sredstvi skušajo Italjani zrahljati vezi med deli Jugoslavije. Poskusi so seveda zaman, a kažejo, kakšne namere imajo. Italjani so Italjani; a Čehi bi morali biti -— Cehi ter bolgarskim gostom povedati, da oni poznajo le — Jugoslavijo, ne pa samo nekdanje Srbije, ki jo je napadel Ferdinand Kobnrški, takrat, obo-žavani bolgarski kra'j.
V Pragi naj nam ne zamerijo, ako opozarjamo praške prijatelje, da bodo oprezni, ako jih hoče kdo zapeljati, da bi zaplesali kake bolgarske ekstrature.
Važnost bolgarskc-jugoslovanskega izmirjenja priznavamo tudi mi, samo eno smemo zahtevati, da se ne zamolčujejo ali eelo ta je ne-
a: da eksistira le ena nedeljiva
ugoslavija.
i julija 19*19 nam poda sledeče podatke o starih dolgovih avstro-ogrske monarhije.
stranjenje tega delit-it a. nego tiskati bankovce kot se tiskajo knjige.
In ne smemo se čuditi, če piše "Arbeiter Zeitung" z dne 23. julija 11*19 na drugi strani dobesedno :
"Ks ist ki ar. dass die seehs Mil-lionen Deutsch - Osterreiehischer unter dieser Schuldenlast zusam-menbrechen miissen.*'
Koliko dolgov je prevzela Jugoslavija?
I. Predvojni dolgovi
a) Dolgovi s hipoteko 2,400 miljonov kron. Železnice rudniki i!d., ki jeli je avstro-ogrska monarhija zidala, so povzročili veliko dolgov iu za take dolgove jamčijo železnice, rudniki itd., kar
Carigrad je bil veti no središče za nepričakovane tipe različnih I imenujemo dolgovi s hipoteko. Za

plemen ter za čudne navade iz vseh kotov sveta. Mislim pa, da ni bil Carigrad to še nikdar do takega obse pa kot ravno sedaj.
Vojaki vseli mogočih zaveznikov,, razne črne čete, ruski begunci, Kitajci in Japonci, ki so opravljali težaška dela, — vsi ti so pri pomogli k pestrobarvi.osti Carigrada, ki je bila že preje, velika.
Splošni utis, ki ga tlobi čl o v k, je oni neprestanega žegnanja.
Turške ženske so se vrnile k svojim prisiljene od možkega dela prebivalstva.
Turki, ki so bili še preti nedavuim časom ponosni za to; da so izgledali evropejski, so se vsi vrnili k fazoni Stambulina, žalostni noši iz časa Abdul Hamida.
Dobil sem utis, dat si vsi Turki na naravnost bolesten način prizadevajo, tla bi izgledali kot najbolj verni mohsmedsnei.
Vse verske obrede mohamedanstvs, pranje, poklekanje in dru go. izvršujejo z veliki, natančnostjo in to prav posebno takrat, kadar so navzoči Evropejci.
Vspričo dejstva, da je nočoo življenje izgin3* iz ftkoro vsek evropskih mest, je nara\uost presenetljivo videli, da je pričelo to not' no življenje procvitati ravno v Carigradu.
Vsepovsod je vitb.ti ojrlase, v katerih se poživlja ljudi ns zsbs w najbolj različite vrste in plesalni kabareti te godbene dvorane ob znani Pera ulici so polne obiskovalcev.
stičnem režimu v stari Avstriji set
je plačevalo največ davkov v sre-|	....	..
.... . • v-	lr-t.;;; bntentna komisija bo cenila ze-
d»ril. to je v .Nemški Awriji.'	*
'"Arbeiter Zeitung" piše, da Nem-, Zllll'p vse dr'avno V^e-ška Avstrija, ki bi morala	k, g.Uovo ne bo presegalo pol
vzeti od teh -dolgov samo 24 od '»'iljarJe kron
.i i " i ~ ♦ . .i. i. b) Dolgovi brez hipoteke, stotkov. bo morala po tetn dolo-l >	*	.
j.oT! Dr. llacui ceni v Slovenskem
Narodu" z dne 31. decembra 1919
kmetov dolg jamči njegovo posestvo in tak dolg imenujemo dolg hipoteko. Če ima človek dolg. ki nima posestva itd., imenujemo ta dolg osebni doLg, ker jamči samo oseba. Znano je, da posojilni-
starim običajem, očividno J ce rade dajejo posojila na pose-
tva — t«»da ne na tisebo. Toliko smo morali razložiti, da bomo vedeli. kaj so dolgovi s hipoteko.
b) Dolgovi brez hipoteke 10 tisoč miljonov krou.
Predvojni dolgovi vkup 13.230 miljonov kron.
II. Vojni dolgovi
a) Vojna posojila 35,050 miljonov kron; b) dolgovi pri avstro-i»grški banki 29.560 miljonov; c) [posojila pri raznih dunajskih bankah -2,600 miljonov; d) posojilo v Nemčiji 20,000 miljonov; e) posojilo na Danskem, Holand-Cene v teh zabavališčih so naravnost presenetljive. Tako stane|s|(«.m jn švedskem 1,500 miljo-
čilu mirovne pogodbe ne manj 60 odstotkov, to je 6.500 miljonov kron prevzeti.
O, ti uboga Nemška Avstrija! Ali kaj briga to celovške brošu-rice. ki pravijo, da je vsaka država enako prevzela.
II. Vojni dolgovi.
Pridemo
jugoslovanski del na teh dolgovih 3 miljarde kron. II. Vojni dolgovi: a) Vojnih posojil imajo jugoslovanski državljani približno eno uiiljardo kron v svoji posesti, kar pač mora Jugoslavija prevzeti.
Nova smer francoske poli-j Madžarska podpira monar-tike v nemško-avstrijskem histične zarote
vprašanju.	Avstrijski državni kancler dr.
--Rentier je v svoji lastnosti kot dr-
Te dni se je oglasil zastopnik žavni tajnik za zunanje posle da-francoske vojaške misije v Avstri- nes povabili k sebi madžarskega ji kapitan de V Epine pri namest-j poslanika dr. Gratza in ga obve-iiiku solnograškega deželnega gla-|stil o nastopnem: Državna vlada varj, Rehrlu. Prosil je obvestil, avstrijske republike je prejela kakšno je razpoloženje prebival- zanesljiva poročila, da se organist va glede pridružitve Bavarski žira v Zalaegt-rszegu, tedaj v bli-ter se iz vest il, kako bi se dala iz-!žini vzhodne meje, formaeija, se-vraiti gospodarska zveza z Bavar- j stoječa iz kakih 1000 častnikov sko. Avstrijski listi beležijo ta ko- avstrijskega državljanstva, z korak francoske diplomacije z začu- moj zatajevanim namenom vdreti denjem. Privit je Francija do zad ob primerni priliki z orožjem v njega najodločneje odklanjala mi- j Avstrijo. Vse to se vrši na lak našel, da bi se Avstrija pridružila čin. da je izključeno, da bi ma-NemčijL Drugič se je pa francoski džarska vlada o tem ničesa ne ve-z&stopnik obrnil naravnost na po-; dela. Avstrijska vlada je obve-
, ,. . ... b) Bankovcev kroži na našem k razdelitvi vojnih ^ . miljard M katere jam
dolgov, ki je za Nemško Avstrijo ..	jugoslavija.
še bolj uničujoča, a) Vojna posojila. Vsaka država je prevzela toliko vojnih posojil, kolikor so jih njeni državljani podpisali. Ni dvoma, da so Neniei. |»osebno nemške banke, po raznih mestih največ podpisale. Nemci so bili tudi najbolj navdušeni za vojno. Vojna posojila, ki se nahajajo v tujini, mora tudi Nemška Avstrija prevzeti. "Arbeiter Zeitung"
dre-jeno oblast v stvari, ki se tiče cele države.
"N. Fr. Pr." domneva, da je tu najbrže zopet oživel stari na-
ščena tudi o tem, da je madžarska vlada izdala za to formacijo 10 milijonov kron. Dogodek, ki sc je te dni odigral na Dunaju in
črt, da se nemški narod politično ki je pri vedel do aretacije več popolnoma razbije na ta naT-in, da bivših častnikov, izpričuje, da se se osnuje katoliška Južna NemčJ- z? to. na Madžarskem se naliaja-^ ja kot protiutež-pruskemu severu joeo formacijo, nabira moštvo na in ustvari nova maujn^ka črta. j avstri jskeh tleh. Denarna sred-
Dolgove pod c), d), e), f) prevzame edinole Nemška Avstrija.
Zaključek.
Nemška Avstrija prevzame od vseh staro-avstrijskih dolgov skoraj 60 miljard; Jugoslavija samo 11 in pol miljarde! ' Mislimo, da je s tem dokazano, da ni resnica, kar pišejo nemške
.'brošurice. Tako čitamo v brošu-ceni
. _ ..... ...	irici "Kiirntens Schieksalsstunde"
vojna posojila, ki jih mora Nem- ..	„ ,	„ , .
na 11. str.: "Jugoslaviens Sehul-
ška Avstrija prevzeti, nad 15,000 miljonov kron!
b) Dolgovi pri avstro-ogrski
1'sprimer steklenica rampanjca 25 dolarev, a očividno se nikdo ne|,loV. f, dolgovi pri razuih vojnih banki, briga za to.
Najbolj znana med temi napravami je ona, katero se na kratko
označuje ■ številko 77. Tam ipra eifranska godba in čuje se vse mogoče popevke, od havajskih -narodnih pesmi do kompozicij Wa
gnerja.
j dobaviteljih 3,lti0 miljonov.
Vojni dolgttvi vkup 91.890 milijonov kron.
Omeniti moramo posebno, da
Ti dolgovi niso nič drugega nego bankovei, ki krožijo po ozemlju stare Avstrije. Mirovna pogodba določa, da jih mora vsaka.*
denlast ist ungeheuer und drangt /ur Katastrophe."
Za tako pisarijo imamo ^>ač le posmeh. Ravno tako je prav pobožno zlagano, kar pišejo v bro šurici "Die "\Virtsehaft.sfrage,\na strani 3.
Pravi, da se ta načrt ne bo ures- siva. s katerimi se državljani av-ničil in opozarja na najnovejše slrijske republike zavajajo k ve-spore med Bavarsko in Solnogra- leizdajaleskim činom, izvirajo o-ško (Bavarci so izgnali mnogo Čividuo tudi iz Madžarske. Karak-Avstrijcev), spričo katerih se je uristično za nastopanje madžar-na Solnograškem samem začelo1 skih oblasti je to, da so obmejni
gibanje proti združitvi z Bavarsko.
Mirovni poskusi bivšega cesarja
V "Reichsposti'
organi v Szavanvkutu pošiljali na Dunaj posebne formularje, s katerimi se omogoča oziroma olajšuje prehod čez mejo. Avstrijska vlaua pričakuje natančnih pojasnil o teh dogodkih iu izrača prepričanje, da bo madžarska vlada storila temprej in tem točneje, ker priobčuje sek- PomenJa omenjena formacija v
......	-	»Zalaegerszegu ne le stalno ogro-
eijski sef zunanjega ministrstva) . ° b.	6
c, »	.	^ »zenje notranjega miru obeh dr-
Schager nova razkritja o mirov-. J	, ,.
.. .	, . .	.	Izav, nego predstavlja moment, kt
mh poskusih bivšega cesarja Ka - . ' 01 ... . ...
bi mogel povzroeiti zelo obzalova-
Vsem tem nemškim pisateljem
dolgovi imenovani pri črko d) in država t^iko prevzeti, kolikor	ja bi si kupili mi-
e, vedno rastejo, ker „en«k,«iv. J.h njen. državljan. ,m,jn. Razen, JJ J	^ ^ ^
strijski denar nasproti nemškemu,
in šved-
Ksko neizmerno višje stoji ženska pri Mojzesu ko* pri ostalih j	hoUndskemu
Orijentalcih, ali eelo do današnjega dne pri mohamedancih! S'ednji pravijo povsem določno, da ne bo prišla, ženska niti v paradiž, ker jo je Mohamed izključil iz njega. Ali je mogoče mislil, da paradiž ni več paradiž, če bo našel tam vsakdo zopet svojo ženot
tega jamči za vse bankovce, ki krožijo a- inozemstvu, edinole N.
Na zvonovih je le težko opaziti razpoko, ker je ponavadi zelo
majhns, s na njih glasu se takoj spozna, da so počeni.
• • *
Mi verujemo le ^>reradi, česar si želimo in valed tega verujemo le redkokedaj v nevarnost. Resnično pogumni človek se zna izogniti takemu šepetanju želja, prav kot se jim strohapetec rad udaja.
Najvišje sodišče je reklo: — amen, — k emen-dmentn.
e profi-
Nsrodni ekonomi nsm le svetujejo, nsj produciramo, tirji nas prisilijo k produciranju.
e
je, da je mogoče poslati otroka po pared poitL Nevsr-m
t^a^iii
skemu vedno bolj pada. In če je Avstrija. Dolgove Nemške Avstri-" Arbeiter Zeitung" cenila te dol-|> pri avstro-ogrski banki cenijo gove — pod d) in e) — na 9 tisočjna 10.000 miljonov kron! miljonov ali 9 miljard. smo jih Vse druge dolgove, imenovane morali mi na 21 in pol miljarde, pod c). dk e), f). prevzame edi-
ker je kurz nemško-avst»ijskega denarja tako močno padel
Aretacija bivšega kurirja cesarja Franca JoiefrC
Na Dunaju so aretirali v enem nole Nemška Avstrija, kar čitamo najelegantnejših hotelov Otona na koncu člena 203 mirovne po- Stancela. ki je sovdeležen pri pet I. Predvojni dolgovi 13,230 mi-'godbe.	I mil jonski defravdaciji v škodo
1 jonov; II. vojni dolgovi 91,8901 Vsi ti dolgovi znašajo po da j madžarske delniške družbe ''Krmil jono v; vseh dolgov vkup 105 našnjem kurzu 27.280 miljonov gon", ki ima svojo podružnico na tisey 120 miljonov ali 105 miljsrdIkron in morajo od <lne do dne ra-|Dunaju. Stancel je bil med vojno 120 miljonov kron.	j**i, ker neniško-avstrijska krona posebni kurir cesarja Franca Jo-
i Z+ vodno nad«.	Ižefa in kot tak je prenašal dosti-
dolgovi. ki jih Nemška Avstrija napravile od časa svojega obstoja, to je od 28. oktobra 1918, ki so
V to svoto seveda niso viteti še vedno pada.	|žefa in kot tak je prenaša
Seštejmo še enkrat vse od Nem- krat najzaupnejša poročila. Ze ške Avstrije prevzete dolgove! takrat so sumili, da je nezanes-Dolgovi s hipoteko 1.000 miljo-, ljiv in da je v službi entente.
•	. i - •	. . . i Ii ______• i____1:1 J. ^ v



ogromni. O teh dolgovih ns koncu.
Zdaj nas zanima vprašanje, koliko je vsaka na ozemlju stare avstrijske monarhij* nastala drssvs dolgov
s.
nov kron: dolgovi brez hipoteke Stancel sam se je hvalil, da je v 6.500 miljonov; vojna posojila intimnih stikih s češkimi krogi. 15.000 miljonov; dolgovi pri av-'Po prevratu pa so prišli na sled, stro-ogrski bsnki 10,000 miljo-J da je pod imenom kneza Odes-nov; dolgove v svoji celoti imeno-'calchi izvršil več goljufij. Zadnji vane pod c), d), e), f) 27,280 mi-je živel na Dunaju kot begatsi.

rola. V januarja 1917 je pozval grof Černin avstro-ogrskega poslanika v Berlinu, naj sporoči Nemčiji, da je Avstrija na kraju in da je pripravljena odstopiti posamezna ozemlja. Dne 3. aprila 1917 se je vršil v Hamburgu sestanek med Karlom in Viljemom. Kari je predlagal, naj Nemčija odstopi Alzacijo-Loreno, Avstrija Trident Italiji in Galicijo Poljski, ki bo združena z Nemčijo. Viljem je zavrnil te predloge. Potrt se je vrnil Kari s Černinom na Dunaj. 12. aprila pa je poslal v Berlin znani Černinov memorandum, ki tudi ni imel uspeha, v sled Viljemove trdovratnosti. 20. avgusta 1917 je poslal Kari nemškemu prestolonasledniku pismo, v katerem piše, da je notranji položaj avstro-ogrske monarhije ne-vzdržljiv in zahteva konec vojne še pred zimo. Tudi Turčija in Bolgarija sta. bili že na kraju. Toda Kart ni dosegel nobenega uspeha.
lija vredno kalenje odnošajev med pbema sosednjima državama.
Hkrati je avstrijski poslanik v Budimpešti Cnobloch prejel naročilo, naj se zglasi pri madžarskem ministru za zunanje zadeve in vloži isto pritožbo. Avstrijska vlada pričakuje brzo rešitev tega vpra-šanja.i
Iznajdba ruskega inženirja.
Ruski inženir Fedor Fedorovič liogatirev je razkazal zbranemu občinstvu v Beogradu svojo novo-izumljeno peč. s katero se pri najmanjši uporabi goriva v eni uri skuha obed za 20 oseb. ki sestoji iz juhe in prikuhe. Poleg tega pa skuha peč še tudi 50 litrov vode. Za vse je potrebno samo 8C0 gramov drv. Fedor Fedorovič Bogati rev je znan moskovski inženir, ki je deloval že tudi v Ameriki v Edisonovih delavnicah.


»L.,



i w- ■■!

GLAS NARODA, 29. JUX. 1920
Kitajske% matere in njih otroci gredo
skupaj v šolo.
Naslednja p«iv«n4 h«* priei-nja s j V celi Kitajski nam ni bilo mokrotami ter bi »e majico**« tu«li kun' , (.'imV najti slik. pravi nadalje Miss «*. I • krst a; i.i. .«* bi -»e ne zg< <ii- Junes. — ki bo poveličevale ma-o da je ala M.** Mary Jones v s« j erinstvo- Vsled tefra smo porazde" ki dan mim » l esep-i s.Jt »v.-^u /i- lili odtise par <duvnih Madon iu na-du \ nr k* iu , Kci:; »»»»—t K r- i«* učenke smat rajo te slike za svo.
««( bile na;n»v!j?n» iz ki*t j« najdražjo j»o«u-st. Nekatere bolj Standard Oil Company ter so vse- premožne ženske v soli imajo nalovila trn >' i kir.ij.k 'i otr k<»- vado. da irrežejo slike iz ameri-, jdi stariši so t.■ |: prcu ubogi, da ških magaeinov, da jih pritrdijo bi jim pripravil l^ke drug*- vrste1 na stetie svojih domov. Prav po-|M>"«reb.	jsehoo gledamo na »o, da si iabe~
V Kako jutro je bilo vi« let i imvo rej«» slike, ki učijo do materinstva vr-%1 o krst l«-/ečih drntra ob drugi, ter svetost življenja otrok.
lia vrhu iMMuega obzidja iu te( Nekatere najbolj važne pred-krste so čakale na poVrebuika. da imele se poučuje v tej šoli izven j»li •mIii.**«* To je l>ila glavna M\«r.1 šolske sobe. Kadar pridejo učen-ka 11- po je opazila Mii» -lones na j ke v w>lu nasprotujejo v splošnem ojent dm-vm-aa zifkreliudu i/, bap- na odločen način temu. da bi se liatovske minije. Xa|*a/ila pa je tu ločilo otroke o<l njih ponoči ali di matere, ki »»o dajale majhnim tekom obedov.
dojen kotu trd. neprebaven ri/s — te boste hranili moje det»* ter jih oblj.'ib \ s\etlo rdeče eu- le z mlekom ali močnikom iz riža. n je, ki »it sn-er s',iko\ito izgleda- b<» gotovo umrlo. — je izjavila ne-le. a zastrupljale n«/no k«</o otrok, ka mati. — ( eprav mu dajem me-

Matere s*i t\ih trupel. ne »varilni \ ruled.
M IMS Jones M
veličala tek dv prišla do /aklj
a le J..
hi se
»prieu mr" brigale za
e je tako zelo na-eh priborov, da je n<*ka. tla je treba
nekaj storiti, da **e napravi temu koiiee Najboljši način, kako spra-Viti otroke i/ krst se ji je zdel. da ae spravi njih matere v šolo. Ko pa je predlagala to svojo idejo, so drugi misijonarji izjavili, da je po v seui nei/.vdljivo. Šola za matere bi bilo novost x kateremkoli drugem delu sveta, — so izjav-lab, a v konsvervativni Kitajski bi se smatralo idejo tla bi po~ ročeua ženska obiskovala šolo, za neko novo vrsto tujega jarma.
— Naprtimo iz tega praktično šolo, je <*1 vrnila Miss Jones iu par mest-er-v )M»zneje je odprla Kii-čov šolo svoja vrata v spričo presenečenega mesta.
Zavod, kot ustanovljen, je bil še \eliko bo I ,j radikalen kot si trn je Alts* Jones iz prva zamislila. V prvi vrsti je postala ta šola, ki je bila obeti« tu bivališče, ne pa dnevna »obi. kajti voditelji podjetja
prišli do zaključka, da je mo-goče do*>eči na>lM>ljše uspehe edi* lioie, če U«e»-i tlejanski izvajajo na v odda v vsakdanjem življenju Nadalje je ta šola brez primer«, ker je sprejela tudi otroke učenk ter jih napravila za važni del pouka. I>.tn«-s, po enem letu in poT dela, ima šola trideset učenk in štirtn«l\ajs« t otrok, namreč toliko k«*t i t li je mogoče nastaniti v sedanjih prostorih.
Poučevanje obsega čitanje, pisanje. računanje ter druge predmete. med temi tudi biologijo* Ker *>o nekatere učenke dovršde sred-n je v le, ' »i m ne ti »aj«- druge ni-la Citati, »te pisati, v* bilo seveda • *• * um j. *t»i \ »lik«» Jtevilo tečaj* v. Nepismene učenke se mora ■ jo uriti bigijene, domače ekonomije in prine ipijev sot-ijalne slu* sr.be izključno le s jHimočjo preda -vanj iu demonstratorjev, »'okler ne znajo toliko čitati. da se lahko uče iz knjig. Vse to delo, elementarno ali višje, pa je v direktni zvezi z življenjem učenke kot matere ter kline gospodinje.
Računanje se uči v namenu, da se boljša učenkam izračunan je domačih izdatkov. Miss Jones je kmalu ixtedela o*I svojih učenk, da so povzročila nesoglasja radi denarnih zadev največje število spopadov v kitajskih domovih. Za človeka, ki je skušal spraviti v osglasje račune glede izdatkov na Daljnem iztoku, ne more biti to ugotovilo prav nič present I jivo. Ameriška ženska, ki se pritožuje radi svojih lastnih težkoč z navadnimi dolarji in eenti, bi spoznala fcvuje ugodno stališče, če bi se m<»* rala nekaj časa boriti s sistemom, v kiterem se število eentov, katere se dobi za dolar, menja od dne do ilne ter je dvajste eentov, 44velikega denarja" nekaj povsem drugega kot pa dvajste eentov 4'majhnega denarja".
Nadaljna važna stvar je bilo odpravljenje izvanredne praznote kitajskih domov. Veliki zmaji, ki krase pročelja svetišč in prodaja-len, dovedli človeka na misel, da potrebuje Kitajee preje timer-jen ost i v okraševanju kot pa po' uka v tem pogledu. Rdeče svetii-ke zmaji in drugi okraski pa so stvari, katerih ni najti v notranjosti hiš. Stene so temne, puste ter brez vsakega okraska v obli slik ali kaj drugega. V tozadevnem tečaju se uči kitajske žene, kake
prednosti ima dobro razsvetljena sobs in kak duaealovni učinek Imajo kombinacije različnih barv
so. kuhan riž. čaj in sočivje. je vendar suho. Ne upala bi se dati mu manj. kajti gotovo bi umrlo od lakote.
Kljub skoro histeričnemu nasprotovanju matere p;» so odnesli dete ter ga izpostavili primerni d i jeli. V veliko presenečenje ma" tere pa je pričelo kmalu uspevati in pridobivati na teži ter konečno dobilo prvo darilo na nekem kon-testu.
Se dosti bolj težko kot vprašanje dijete pa je pojasnjevanje hi-gijenskih vzrokov, zakaj ne smejo »»troki spati skupaj z »nlrasli-lai. Ideja. da morata mati iu <lete
česa so vse krvi Jugosto- Obnova Francije
V političnih krogih in v časopisju se z vso resnostjo zatrjuje, d*. so povzroči 1 i zadnje krvave dogodke jugoslovan. agenti (?). Vatikanski "Popolo Romano" poroča o tem sledeče: Po naših informacijah je sporočil admiral MiUo tri ali štiri imena jugoslo-[vanskih agentov ki niso Dalmatin-ei, ki pa tudi niso bili aretirani. Z ozirom na to je interesantno vetf-ti, da sta prišla 24. maja v prestolnico en Jugoslovan in en italijanski renegat, ki prebiva sicer v Rimu, toda je vedno na potovanju, ki sta po žalostnih dogodkih in po aretaciji Dalmatincev — ne vemo, če se je to nanašalo na te dogodke ali na kaj drugega — rekla : Udaree je izveden, tedaj je Dalmacija zagotovljena Jugoslaviji. .Jtigoslovau je že odpotoval v Rraj. o katerem bi morale znati italjanske oblasti nost.
Madžarska narodna noša bo podlaga novi modi. — Newyorike dame
bodo kmalu nosile klobuke po madžarskem nsorcn.
Scotus Viator ~ v Jugoslaviji.
v som in srdom, in 1. 1907 je začel pisati o ogrskih zatiranih narodih s toliko znanstveno temeljitostjo ter s tolikim
Seotus Viator je bil te dni Ljubljani.
I)r. Set on Watson je Skot.
Škoti se majhen, po rasi in kr- ter s tolikim žarom sočustvujoče vi, po taleutu iu temperamentu j duše. da je posluhnila vsa kultur-Angležem zelo nasproten narod, na Evropa Njegove knjige so go-Stoletja je žilavo branil sv«»je na-j varile o groznih krivieah. nečuve-
___________________________________ rodno pravo ter je neuava«lno ob-; nih potvorbah. sramotnih k«»rup-
deliti isto posteljo, je starejša kot i čuti ji v glede svojega narodnega jcijab in azijatskih nasilnostih, ki
je nauk Konfueija in sle«li se ji bolj spbtšno kot pa temu nauku. • eprav se v šoti natančno izvaja jiravilo ločenih postelj, se Je ven" dar bati. «la se bod«» matere vrnile k stari navadi, kakorhitro se Ixslo vrnile domov. V veliko zadovoljstvo vodstva pa si j<* skoro ]>olo-viea učenk nabavila zibelke, preil-no je islšla domov na p«K*itniee. 1'črnke te š«»le predstavljajo
imena. Silno se vara, kdor misli, «la ; *o je razmerje Sloitov do Angležev ;^to kakor med Srbi in Hrvati ali slično kakor med Srbo - Hrvati in
Slovenci. Me«l Jugoslovenei je bila i ena in ista rasa in masa razcepljena na tri dele. dasi so duša. kri in t>.» večini tudi jezik skupni isti; skoti in Angleži so povsem razno-r«»«Ini. vsak zase j«1 ponosen na svojo narodno individualnost ter stna-
premljale stoletje vse dejanje iu nehanje madžarske in nemška jKilitike. Jj. 190š je bil v Zagrebu, 1. 15*09 v Dubrovniku in v C'rni
različne sloje prebivalstva, a glav- trajo Skoti naravnost za kruto 7a ni stik med temi je spoznanje ne-|'jitev* se ne razlikuje oi
■	... .	.	! t,w.1. j:......At: ....... cM. i:	n
je spoznanje vednosti t«-r želja, da se jo preže ne. Le enajst učenk onimi, ki so vstopile, se je priznavalo k krš«"-an-
Angfežev. "Mi smo Skoti tatici, a An« vijo. O«ltod
od in Bri-
gori ter se začel učiti srbohrvaščine. L. 1910 je izšlo njegovo delo o "Jugoslovenskem vprašanju" in 1. 1912 tlelo o ** Absolutizmu na Hrvatskem". Prepotoval je in temeljito proučil narodnostne, kulturne in soeijalne razmere po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, živel je v Splitu in ija Reki ter se sprija-teljil z vodilnimi možmi hrvatsko-
leži — nikoli r' pra-. srbskimi, kakor že prej s prof. Ma-
_________ r____________________________________jc razumeti tudi dr.Larjkom. S knjigo o "Rasnem prosi; i veri, a številne so se pričele od|Setona Watsona pisateljsko ime—jblemu ogi-skih narodov" si je dr. on. ga časa naprej zanimati za Septus ^ iat«<r
krščanstvo. Dve učenki imata moža. ki študirata na ameriških vseučiliščih. Neka nadaljna učenka Je ženi nekega kitajsk«*ga tajnika V M. <*. A.
Ena najbolj zanimivih učenk, žena nekega odvetnika v Hančatt. si ni še nikdar sama počesala las ali spravila svoje sobe v red. dokler tii prišla v š«>lo. Ker Je vedno j skrltela zanj neka sužnja, je bila skrajmi muhasta ter vsa pokvarjena. Nekega dne je čital njen mož o tej šoli iu posrečilo se mu je
pregovoriti jo, da se vdeleži po
Skot popotnik. Zgodovina Škotov je zgodovina malega naroda, borečega se stoletja za narodin* pravice; odtod nji-liovo zanimanje za borbe vseh malih narodov, in ker teče po njih žilah keltska kri, ki je bližja slovanski, nego germanski, ker je
Watson pridobil oksfordski doktorat že 1. 1910. a s svojimi članki je prvič opozoril Veliko Britanijo, da se mora v lastnem interesu živeje zanimati za .Jugoslovene in Balkan.
Ko se je vnela vojna, jc razširil dr. Watson svoj interes na Ru
za javno var-
I uVS^ | | j kV®
A. Tardieu, eden glavnih sodelavcev" Clemeueeauovih, je govoril te dni v Rneilu o obnovi Francije, da pobije očitke nasprotnikov, ki tide, da je Francija-za igrala mir ir da delo obnove ne napredluje. Tardieu uavaja: Francija je ime-, la 2.700,000 beguncev iz zasedene-«; ga ozemlja, vrnilo se jih je 1 mi-ljon 600,000, od 600.000 domov/ porušenoh v vojni, je zopet po-( .stavljenih 1»2.000. nekaj provizor-no. od 8.200.000 ha zemlje, poškodovane z jrazstrelbami in parki, je očiščenih že :?.000.000 in L000.000| je že sposobno /a obdelovanje, i Oil 5000 km uničenih železnic je, popravljenih 4000 k in. od 11."»00 uničenih tovarn jih deluje 3"»00. Navedel je celo vrsto številk, ki pričajo, kako lepo se obnavlja po; vojni prizadeti del Francije naj vseh poljih, vendar pa je to neka-i terim še vse prepočasno!
Francija si bo temeljito oporno
Severov i /dr «v 11 i v r<h
a •• s* - * v
sna tonika«
Nibta oe bo oporekal izjava^ tfa js splošno zdravje odvisno najvat od pravilne prebav«, če js prebaea slaba, počasna sli nezadostna, a* razvijejo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi. moral torej biki oprezen in gledati, da je prebava redna.
Seven's Balsam off Life
(Severov Življenski balsam) je za-željena toni k a, ki je znana, da deluje najuspeinejie. Ta balzam je spiosni stimulant in je dokazal svojo vrednost v zdravljenju nepreba-ve, dispepsije, pomanjkanje teka,
navade zabasanja in sploino hirajoče stanje. Cena 85 centov in 4c davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
VV. F. S£VE*A C0. C L D Art RAPiiJS, 10 «V A
Nov« zgradba za parlament.
V Bel grad u bodo začeli zraditi i novo poslopje za parlament. Stroški zgradbe so preračuujeni na i 4.279.S90 dinarjev 117 milijonov
jiia po vojni. l>a bi si mogli tako ^ on') tudi Jugoslovani, zadeti po tej veli *---ZZZZ-^!!!!
ki vojni!	OSS * BES BBS *
njih domovina po svoji formacij!,se. Maloruse, Poljake in.prav po
sličua krajem jugoslovanske drža ve. ki im^i zato tudi slične prilike in običaje, nam morajo biti razumljive simpatije Škotov za Jugoslovene. Ko je na umetniški razstavi v Londonu gledal eden naj-. j večjih škotskih umetnikov kipe
uka. Ko je konečno privolila v to. se je njen mož tako zelo bal, da bo izpremenila svoj sklep, da jo je od vedel še isto popoldne, (.'eprav je izprva godrnjala, ker je morale sama pošiljati ter delati taka navadna iu nizka dela kot kuhanje. je postala konečno vendar ena naj1*o)jaib učenk. Njen malr leček, ki je bil zanemarjen in ze-
Meštrovičeve in Roksandičeve ter slike Račkega in drugih naših slikarjev. je strmeč vzklikal nad sn-rodnostjo Škotske in jugosloven-ske umetnosti. Skoti so med Bri" tanci najagilnejsi in najpodjetnej-ši ter strastni potniki. Med tisočem britanskih žen. ki so prihitele na pomoč srbski vojski, zdravit in negovat ranjence in zatirat kužnr
lo neubogljiv, ko je prišel, se je'lM),e/nL ** .biU /^oraj polovica
kaj hitro izholjšal v obnašanju ter je sedaj eden najbolj uboglivih otr»»k v šoli.
Manj vesela je povest neke na-daljne učenke .udove tie&ega bogatega uradnika. Njen mož je privolil v to, da stopi v šolo in to kljub protestom njene ozkosrčne. poganske tašče. Ko pa jc njen mož umrl je tašča zahtevala, naj takoj stopt iz šole. Izjavila je. da bo razdedinila njo in njenega sina, ee je l*» ubogala. 17-enka pa tega ni ho tela storiti in tašča je izvedla svojo pretnjo. Oropana celo najem* nine za hišo svojega moža do katere je imela polno pravico, ae je vrnila udova v šolo v naslednjem letu ter prinesla s seboj svoj nakit ter par dragocenih kitajskih slik. katere je hotela prodati v namenu. da plača šolnino za sebe in svojega mladega dečka.
Ta šola ne more upat L da bi direktno dosegla veliko maso kitajskih mater, niti v mestu Kučov samem ne. Cilj te šole pa je izuriti enske, ki bodo postale voditeljice v svojih lastnih krogih in ki bodo po vedle s svojim lastnim vzgledom in potom vzgojnega dela med tovarišieami druge matere k višjem standardu odgovornosti. Učenke so ie sedaj pokazale
jeliko zanimanja za to, da drugim to, kar po se naučile ▼ io
Skotk. dasi ne štejejo Skoti#uiti petine stanovništva Velike Britanije.
Tako je dr. Watson najlepši tip Škota in za vse se zaniinajočega škotskega potnika, najboljši Skot in najpogumuejši prijatelj Jugo-slovenov. Dr. Watson pozna vrline iu napake naših plemen, kakor malokdo, saj ni postal naš prijatelj iz čutsva, nego po dolgih študijah in po temeljiti evoluciji. Spočetka ko je študiral problem Avstro-Ogrske. je spremljal s simpatijo napore Mad jar o v, a ko jih je proučil na licu mesta ter videl borim ogrskih narodnosti proti nasilj-stvom Madjarov, se je izpremenil v najstrašnejšega protivnika zatiral ic ni^lih narodov ter pobijal zahrbtne metode dun jaške politike in njenih eksponentov.
Dr. Set on "Watson se je narodilj v Londonu 1. 1879, študiral v Oks-fordu, Berlinu in Parizu ter se po svojem obisku Dunaja t. 1905. povsem posvetil zgodovini in prili-
sebno znova na Srbe in .Jugoslovene v obče. Pisal je takrat ogromno o Srbih in Srbiji ter lahko rečemo, da ni jugoslovenski stvari koristil nihče več kot dr. Watson. Njegovo delo je bilo uprav titan-sko. in tudi Jfjegova zasluga je, da sta padli Askitova in Grejova vlada. ki sta bili hladni napram Srbom in Jugoslovenom sploh. Ustanovil je posebno glasilo "Nova Kvropa'% da jc v njem zastopal svobodno hi z največjo energijo interese Jugoslovenov Organiziral je večjo družbo najintcligent-nejših časnikarjev, ki so delovali brez oddiha v njegovem smislu ter je osnoval več podpornih društev za srbske vojake in njih obi-telji. 2 besedo in dejanjem se je zavzemal dr .Watson pred vojno, ined vojno in iudi po vojni za svobodo. moč in ugled naše države, in le naša krivda je, če smo med jugoslo Venskim i plemeni še danes malo znani ter smo bili preti vojno skoraj popolnoma neznan narodič tam nekje 4,za turškim gričem'*.
Da nas pozna svet danes vsaj kot del jugoslovenske države, Je velika zasluga dr. Watsona!
Proračun Trsta.
Kakor poročajo listi, izkazuje proračun za občino Trst za leto 1920 61.549,221 lir dohodkov in 87,872.600 lir izdatkov, torej primanjkljaj 26.323,379 lir. Za pokritje ogromnih izdatkov je proračun med dr. post vi jen o znatno zvišanje mestnih naklad. Zvišajo se vse naklade na davke na stanovanja, vojne dobičke, pri-
kam v Avstro-Ogrski. Živel je mediras,ke na vrednosti, tantijeme, tr-SlovakL v Pesti, med Romuni ter!?cvine »*»	na predmete raz-
med Hrvati in Srbi. Kar je videl jkošja, pse, klavirje itd. in slišal,, ga je navdajalo z gnu-1
I Ha Brionskih otokih
li. Nekatere bolj napredne nčenke.P1^1 Pujjem so zgorele vse velike so ž,i sedaj organizirale ženske *n postaje pomorskih letal, klube v mesto, kojih namen je pro- Počne je bil velikanski. Vzrok poučevanje kigijene in -ekonomije. Izara je hrttuni"	" *
99
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta,
dopisi iz slovenskih naselbin,
novice iz starega kraja,
članki politični, gospodarski,
izvirna poročila iz starega kraja,
črtice, povesti, roman,
šaljivo satirična kolona Peter Zgaga ^
vsak dan razven nedelj in praznikov.

STANE:
Za vse leto - - -	$5.00
za pol leta - - -	$3.00
za mesto New York za vse leto	$6.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila,
okrožnice,
plakati,
koverte, pisemski papir
itd.
Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 Cffflaidt Slnet, No York City.


G1.AS NARODA. 29. JTN*. 1920
Nesrečni war.
Francoski spisal E. Bringer.
- A
Prebivalci Saint-Coud«*inats vrste demona, ki l»o prinesel ne-imeli lepo navado, vstajati s seln- »rečo vsemu trgu. Maver-Brnrk eeui viv.1. hoditi spat kadar se je se je namreč takoj lotil svojega močilo, jesti, kadar so bili lačni, dela.
piti, kadar so občutili žejo, in de-: Najpreje se je podal k županu lati, kadar niso imeli drugega o- ter mu zatrjeval, da je občinska pravda. Tako so živeli docdaj ti-'hiša brez ure na pročelju pv*lohna ho in »rečno |M»d okriljem goro v- lieu brez uči.
ja, ki jih je varovalo ostrili sever-' Iu ker bi stenska ura ne bila
ffirifalti 9 izvršitev hi (tonskega pakta
Te dni se je vršil v palači Veli *-zia velik shod za Dalmaeijo. General Reppino (iaribaldi je v svoj»_m dol«rem govoru razjasnil v>roke. zakaj je njegovo delovanje naperjeno proti Niltijevi zunanji politiki s posebnim ozirom na rešitev jadranskega vprašanja.
nih vetrov.	tako draga, da je ne bi mogel pre-j Kritiziral je vladno politiko, ome-
Ničesar j,m ni primanjkovalo nest i občinski proračun, je urar ni! preganjanje s strani polieije
za srečno in zadovoljno življenje.* Maver-Bruek obečal, da bi za to-
Nekaj oralov zemlje /-a vsakdanji'liko in toliko napravil na občin-kruh, kos vinograda, ki jiui je ro- akeni douiu lepo* čisto novo uro. dtl sladko vime, njiva rejie in z dolgim kazalcem in s kazalni-krompirja. da so mogli pitati svi-jkoin, bleščečim kakor polna luna,
in končal: — Zahtevam izvršitev londonskega pakta, posest Reke kot vmesne države, razdeljene v tri kantone. Narod zahteva, da se zasigura položaj Italije na Jadra-
ujr m da niso trpeli pomanjkanja ki In ra/loeno m veselo bila ure.i	,»	- .
, V.	- i-.'- , -	nil ni da se vrne prostost C rni-
v masti iu zabeli, vrti«- z z« .enja«-etrti, ]>ol 111 trieetrti	!	. M	.
, ; , i	,	I «v. i » •	i...	. gorim Albaniji. 1'ndovito d*-lo ve*
vo, t« j,- lola njihova skromna l><»dat j.- se. da bodo ^e pozni I- -	, ■ ,
imovina, t e mM njimi ni bilo bo rodovi hvalili in proslavljali ime *i8tVa adm,rala M,lla v
gatsšev, se vendar lahko reče, dažupana. ki je dal napraviti na ob- ^* <l4,UeS	*
ni bilo med njimi nobenega pravega siromaka.
U
lic od jutri, I>almatin«^£e«ra vprašanja ne bomo (»ozabili. Dnevno
činski hiši tako imenitno uro. In res se je posrečilo vražjemu Trg Saint-< 'oodunnat je leial možielju pregovoriti župana. <|a prejemam Pix,,,a iu komisije onih kol izgubljen za gorami. Železni-'je na lastno roko, brez *beinske,PrebivaIoev' ki prosijo pomoč Ita-ea tetlaj še ni bila na|>eljaua tam-1 seje. pooblastil urarja, da napraviZ^to me zasleduje (policija kaj skozi. Najbližja postaja je na pročelju občinske hiš** velikolVM* vrat mojega stanovanja, bila oddaljena dobrih štirideset stensko uro.	jtoda jaz se nanašam na svoje šo-
kih uuetrov. Not »ena državna ali| T«xla satanskemu urarju to ni,meščane, ker je treba začeti skup-de že l n a centa ni vezala tega osem bilo zadosti. Sedaj se j.* odpravil no delo, ki nas bo privedlo do ei-Ija. le navadna občinska pot je-k župniku, s katerim se je začel lja. Na shodu so govorili še razni
v«»dila v SauiM'oodonnat. To pa drugače pomenkovati, njegovih prt4»ivaleev prav nič ni	• ^ •
motilo, ker se jim je zdelo doma najbolje iu tudi nikoli niso obču tili potrebe, luMliti drugam.
Ker v Saiut-Coudoimatu ni bilo nobenega zgodovinskega
drugi govorniki. med njimi tajnik skupine N rodne obnove. Vsi so ostro na| ' di Nittijevo zunanjo politiko. I* » končanem sIkhIu je
I-epa stolpna ura. tako je zatrjeval Maver Bruck, bi zelo dobro
piistojala cerkvi, ker bi opomi-!P°'j ' ' " ranila vsako demon-
njala farane, kako čas beži. ki je'stracijo. f li kljub temu je pri-
.. . ..	n^H.vračljivo izgubljen,	ako ga'Ho do ostrih spopadov med zboro-
im-iitka m v okobei nikjer nobe . i „	.	.	,	.J ...
,	.i., jne porabi v to.	da moli valei m po!:eno, ki je morala za-
lila lepega razgleda, tnjceiii tudiiu....^ - ,. • -	l ......
nikoli „i prišlo aa mi J, da ob-i* *V"	»a	-
. ejo ta kr;u zlasti ker v trgu ni**^" -Ma>Tr*rUuk ^ "Popolo d'Italia", glasilo ita-bilo nobenega hotela nobene *o-	"V L	p ijanskih nac.jonalistov, je priob-
pr„ati župnika, kako sveto deloUjio na dan nameravanega držav bi storil in kakšno plačilo bi ga
4 , , .	ieo izjavo generala Beppiua Gari
viti na stolpu cerkve uro. In	tako'. . .- /, . i . .
• . ..	,bs.ldija: i rnagora in Albanija, k
je /upnik res naroeil pri tem .	t ..T___T-	; .
vražjem urarju uro za eerkVeni
stilne ali navadne ktvme. Doma
n ni je namreč pov>eiu zadosto- - u. . t	""i11^* prevrata med drugim sletle-
< dK.iio idiii gori. ee bi ual uapra-
vala doma-'a kapljiea, pridelana v lastnih vinogradih.
Ne verjamem, da je m- kje na svetu tako srečen kraj. kot je bil i stolp" Saint-t 'osdassit,
Tem pot o in se uradno naznanja da se ho vršila gl. seja odbora dne 18. julija tega leta. Ako ima kako društvo kaj posebnega, naj sporoči do zgoraj omenjenega časa na gl. urad, da se potem vzame v pretres na glavni seji. •
Glede združenja bodeino najbrže morali imeti izvanredno konvencijo da ista potrdi rezultat splošnega glasovanja, ker konvencija je najvišja instanca. Le tam je postavnim potom priznano, kar se sprejme ali zavrže. Vsaj nekatere države so zelo stroge v tem oziru. Glede tega bodem takoj naznanil, kakorhitro bolj natančno izvem na pristojnem mestu.
Za sklicati izvanredno konvencijo je potreba dve tretiui društev in članov <ic)-
Z bratskim pozdravom,	Frank Skrsbec, gl. tajnik.
Iz zupiiiš.-a jo je mahnil uena-
bi morali biti neodvisni, sta iz-.dani. Vlade, ki so se (Higajale s iTrumbičem in Pašičem. so znale.
PEEMEMBE MED DRUŽITVI DT ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO
za mesec maj 1090.
Toda. gorje! Sreča na tem svetu nikjer ni stalna.
Nekega lepega jutra pride v Hsint« 'ondonnat usodepolen, majhen ur ar, s pa lien v rokah iu z nahrbtnikom na plečih.
Odkod se je neki vzel T... Nikoli nihee tega ui mogel zvedeti. Zakaj je prijel v Saint -Condon-nst ? To pa je postalo skoraj vsem < "mlonuata jasno.
V resnici je to bil naj/npemej
sitni urar v šolo. Ni preteklo iiiti'da 1a dva ,K* P^^vljata volje pol ure, da je nagovoril učitelja.iroiia*	posntunih
da dš napraviti na pročelju šol-isku^>iI,• To	temeljna napa-
kt ga poalopja lepo stensko uro. ki bi bila ure dela in odmora in brez katere sploh nobena šola ne more dobro Uspevati.
Ker po tem trojnem uspehu še ni l»il zadovoljen, se je lotil vsakega izmed prebivaleev Saint-posebe
ši človek, ki si ga moremo sploh•'aue.no,
misliti. Kil je rumeukast, kakor *»v «* I i - kajti zato. da človek kutina, suhljat kot kukavica, nje- dobro opravljati vsa »Voja dela, govo shujšano iu mržavo telo j»av Prv' vrsti potrebni natanč-je h do zvito, kakor vinska trta. \u,rsi '« >očn»»st. Oves iu pšenico. Imel je nizko zapogajeiio čelo, ve-P' s,a	manj vredna, meri-
li k IIOM, |
ščetinast
ka. Znano mi je. da je z našimi vojnimi zavezniki možna še bolj intimna zveza, ker so me o tem točno informirali številni prijatelji. zato sem brez obotavljanja stopil, v stik s pomembnimi ljudmi večjih italjanskih strank, s ka-dokazujoč,t< rimi sem razpravljal o jadran-
• >r
našega Ijud-
mu na široko in podrobno, da je'skem vprašanje. Oni so me infj « lovek, ki nuna ure in ne ve na mireli o mišljenju
koliko je ura. slabši od S(Va namr^ <la je kon,-.no priiel
more jg pretuhamo z neprestanim |-opuš«"-anjem in da zahtevamo od naših zaveznikov, kar je bilo naše na dan premirja. Sedaj ni čas. d«, se razpravlja o osebnostih.
o j narod, mora
»od kojini je štrlelo nekaj /ato hil° 'tunino, ako tega ^ ^ ^"»zpraviji
ih brk. brade takorvkoč u#* hi borili tudi z dragocenimi	. JU I hV
npotrebiti vse svoje sle za dva
ni bilo videti, tako da je ugledal kot prav ostudna ptica. Ob vsem tem ps njegove šk daste oči nikoli 11 niso gledale naravnost, njegova ^ velika ušesa pa so bila obrastla z dlako, kakor zajčje gnezdo... Zvedelo m- ja tudi, da se piše Mayer-liruck, kar seve<La ni po-selmo lepo krščanski* ime.
Takoj prvi dsn po Mvojeru pri-luslu si je ogledal <4»čiusko po-»lopj*. cerkev iu šole ter z zadovoljstvom opazil, da nobeno is-
casom. ki ga ne silletno prelallko-iniselno zapravljati, ker ga nikoli nimamo preveč na razpolaganje-eno Itesedo rečeno: nagovoril je vse »hI kraja tako spretno, da skoro v Ssint-i oudonnstu ni bilo več ne moža niti žene. ne dekleta niti fanta, ne starca niti otroka, ki ne bi bil kupil od njega ure, nekateri srebrno, drug! nikelna-Sto, tretji tudi od navadnega čr-m-tra jekla, toda vsi so dobili j»o-vrh. kakor se spodobi, od urarja
I navedenih poslopij ni imeio] V^',efno i*"™tvo. stenske ure. Nasmejal se je kot bi	* *
zahrvwealo v kle«»-evju ter si p*»-l In potem, ko je visela tia obcin-niel suhljate roke, da ve je čulo.lhiši, na cerkvenem stolpu in
kot bi iMlaril ob razcepljeno po
leno,
na Š4»lsketu j>oslopju ura, ko je
vsak posameznik imel v svojem Vprsšul je nato človeka, ki ga telovniku kovinasto žepno uro, se jm srečal, koliko je ura. Ta pa. ki'je sačeia v Saint C'cmd«»ni. at u ob-
vse
pioblema, ki nas stiskata za vrat: notranji in zunanji, toda v prvi vrsti jadransko vprašanje.
Ob priliki pete obletnice vstopa Italije v vojno so se vršile v Trstu razne proslave, katerih so se udeležili tudi zastopniki dalmatinskih in reških Italjanov.
D'Annunzio je poslal cb tej priliki poseben manifest, ki so ga cielili med množico. V kavarni "Speech i" so manifestanti napad-1* s palicami nekega italjanskega doktorja, bivšega prostovoljca, ker ni takoj vstal, ko se je pela G&rihaldijeva himna. Doktor se je moral braniti z revolverjem. Mestna policija jn častniki so ga morali odpeljati iz kavarno.
ni bd nihče drugi iiejpo sam jmkI-župeu. namesto da hi |H»Leguil uro
upna zmešnjava.
Da veste, usodepolni urar je iz-
IZ iepa, pogleda proti solueu ter ginil nekega lepega dne, da potmi zelo priprosto odgovori, da bo ne**«* drugam svoj*» razdejanje, "koro čas kosila, kajti tudi xjuuj V trgu in v okolici p& j« postage čut* glad v ž« lode u in se ntu lo življenje kar naenkrat neradi tega mudi domov, kjer ga'znoseo.
ttajbrže že čaka juha na mizi. | Ker se posamezne ure med se-V Saiht CiMulonnatu res nikjer, boj niso mogle ujemati in je ena ni bilo javne stenske ure in tudi kazala šele pol, medtem ko je dru-euliedsn i*med prebivaleev ni iuiel aa bila že cele ure. in ker je žep-/epne ure. Zakaj bi jim neki bika? :ia ura Vsakega {»osameznika ho-Ker v teiu kraju ni bilo železnice, d Ha po svojem, ne oziraje se na »e nikoli ni bilo treba bati, da bi svoje sosede, je zavladal naenkrat kdo prišel prepozno in zamudil! velik nered v tme dozdaj tako vlsk, ob nedeljah pa je župnik,'mirnem in srečnem kraju, kadar je bil pripravljen, kratko-. Ljudje se niso ravnali več po
—.t. .1 _ i —. ______: •__l r________ .____. ... . ....
malo dal pozvoniti, in prebivalci
telega trga so prišli v cerkev.. • _ •
aolneu ter vstajali in hodili spet.
kakor je kazala njihova lastna ura, včasih prevzgodaj, včasih Ker ni bilo v SemMVudonnstu prepozno. Ob nedeljah so priha iioi»enegs hotela, nobene gostilne ja|i k maši mnogo prej. nego so sli nejfMrrpriMSejie krčme, si je Hi* prižgane snčf na oltarju, ali i nMfarffcB	- - - -
poiskati naš u^odepobii, p« šele tedaj, ko je župnik odpel ersr stanovanje prt enem iznedjže "ite missa est". Če je bits na-■taeovaleev trpe, ki ga je gosto-.povedana kakšas poroka, je hip
jc znižala ceno masti v svojih pro< lajal niča h od 13 na 12 dinar jev za kilogram.
Ijabno sprejel, ne sluteč niti naj- nik morsl čakati po cele ure in ko
, da je vzel pod svojo stre-* je ravno hotel ves obupen oditi To pe je
cerkvijo svat je. Če jc bil kak pogreb, je ranjki skoro čisto sam rajžal proti pokopališču, povabljeni pa so prišli šele tedaj, ko se je začela sedmina.
Tako so prebivalci Saint-Condon na ta sčasoma prišli do spoznanja. kaj pomenita besedi pre-porno ali prezgodaj. In v tem ve-dnein. nestrpljivem čakanju so se njihovi živci sčasoma silno raz-dražili; v trgu sa nastali prepiri, zdražbe in eelo pretepi; razporoke in ločitve so bile na dnevnem redn. In tako se je spremenil ta tihi. srečni kraj v pravcati pekeL
Ne zavedajoč se svoje nesreče, ampak prevzeti od želje, da se čimbolj povečajo in razfirijo, so ti nesrečni 1 jed je eelo zahtevali, da se naselje lokalna železnica...
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1906
17. OKTOBKi 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
_ mu
JOHN FKKBCL Ml WtA 8t,
Kwlliwdwilatt; JOHN rajt>IOa, Bos S3. Qhftl tajnik: VfeAMK BKRABEO, #M W Ceptelkar: KOBBBT ROBLECK. Sta. S, Glavni Mazajnik: JOSIP VIDETlC, 448S, um, ne w
iiA: JOBK G KRM. 734 lfoflkfc irs MIHAEL KAP8CH, BOB N. Sprnce »L, Colo. OBOIOI PAVLAKOV1CH, «717 Grant St,
ANTON KOCHEVAR, 120S Hi l lil— AfS. JOHN SOCMAN. 1908 Mehrca Are.. PeeMo. Cola FRANK CAN J AR, SOO^Ol — 48 Ave, Denver,
IHWiEVALNl ODBOR Predsednik: PRANK BOYTZ, RfL 2, Box 132. FRANK MARTIN JAK. Box 290, »j. PRTRR GBBHRLU 4404 Weak. St,
_ VRHOVNI ZDRAVNIK
Dr. R S. BURKETT, 4487 Wesklegton St.
IZ UKADA OLAVMSGA TAJNIKA Z. 8. Z.
Otl štev. 3. I'mrl John Kogovšek. cert. 832. zavarovan za $500. nmrl dne 19. maja 1920. Prestopil k štev. X od štev. 4. Ignac Mišma«. cert. 151, zavarovan za $500 Od štev. 5. John Težak čert. 1928 zavarovan za $500. Od štev. 24. Frank Jenko. cert. 2146. zavarovan
DOHODKI ZA MESEC NAJ 1990.
				Sč				4
•							j;	
>	^s jt i-X		X	X		ji	1 C	s
CJ KT.		■JL ft*	? X	ji *		y. N X Pi	(- N >	JC cc
1	95.11	95.25	12.60	1.10				204.06
3	149.50	155.25	21 r»0					326.25
4	2469	23.35	2.08	.25				50.27
5	108 >9	109.50	13.90	.25	.25	1.00		233.79
6	16.27	21.00	2.40					3967
7	65.:t6	63.75	8.50	.25				137.88
8	32.83	33.00	4.40	.25				70.48
9	50.47	53.25	6.13	.25		1.00		11.10
10	1.42	1.50	20					3.12
11	24.00	26.25	3.40	.25		1.00		. 54.90
12	8.14	12.00	1.40					21.54
13	17.81	I9.ro	2.r»o					39.81
14	25.46	30.00	3.50	.50				59.46
15	7.21	6.75	.90	•25				15.11
16	8713	96.00	13.00					196.13
17	23.23	24.00	3.10					50.33
19	8.70	9.75	1.30					19.75
20	14.17	17.25	2.30					33.72
21	45.23	45.80	5.40					96.43
22	35.07	15.00	2.43		.25	1.00		53.75
23	20.12	2175	2.GQ					44.47
24	13.54	11.25	1.68					26.47
25	6.19	9.00	.80		.25			16.24
	880.56	900.05	116.02	3.35	.75	4.00		1904.73
za $500. Ludvig Muhieh, cert. 2150. Frank Mnhuč. cert. 2158 in Je-ra Muhie, cert. 1869.
* Od štev. 5. Prestopil Joseph Ponikbar. cert. 1782 k štev- 23. Joseph Dornik, cert. 1444 prestopil k štev. 11. Suspendirani: Joseph Meglen, cert. 2162 in Mark JUrieh. cert. 2189. Xa novo pristopil Andy Sknfca, rojen 1S85, cert. 2275, zavarovan za $500. in .$1.00 dnevno bolne podpore.
Od štev. 10- Suspendiran Fran Krašovec. cert. 868.
K štev. 9. Pristopil Mark Popovich, rojen 1887., cert. 2276, zavarovan za $1000. in $2.00 dnevno bolne podpore.
O,l štev. 14. Odstopil Jernej Potočnik, cert. 1567.
Od štev. 16. Suspendirani: Anton Tomsich, cert- 2218: Anton Eg.iin. cert. 1737: John Klobas, cert. 1673; Anton Kremšek. cert. 1208; Frank Perko, cert. 1839; Anton Perme, cert. 2042; Jacob Princ, cert. 1494; Victorija Princ, eert. 1817; Joseph Skaro, cert. 2217 in Frank Tomsick. cert. 1168-
Suspendiran od štev. 21. Joseph Kvas. cert. 1942. Frances Ster-benk. cert. 2249; Agnes Medced, cert. 1343; Frank KoŠČak, cert. 1467; Frank Sterbenk. cert. 1547 in Mary Stefin. cert. 2185.
K štev. 22 pristopil John Hočevar, rojen 1878. zavarovan za $500. in $2.00 dnevno bolne podpore, cert. 2277.
Prestopil od štev. 5 k štev- 23. -Joseph Ponikvar. cert. 1782. Od štev. *i0. Frances Ponikvar, cert. 2420. Suspendirana Matt Eloivieh, cert. 1436 in Andy Može.cert. 2169.
Z bratskim pozdravom.__Frank Skrabec, gl. tajnik.
Direktna pot iz New Yerka v Jugoslavijo
Franklin,
Frsuk IjeskoTla Frontenac. Kansas:
Rok Firm. Rings. Kansas: Mike PencfL
j
Ivan Povfie. Virginia, Mino.:
j KitzmiHer, Mi:
LLOYD SABAUDO, ena naj- Frank VoUopivec.
lw»lj važnih italjanskih parobrod- CWsholm, Minn.:
rtih črt. je otvorila svoj nov urad Frsuk <iovit in Jakob Petrlck.
^t. 3 State Street v New Yorku-j Cah"Bet' Mirf»-:
Njenih hitrih velikanskih naro-< - M K.K,A>e to **** Sckalts. i__j .. ,..	, ,, 1	-lursca, Minn.:
brotiov, ki plujejo med New Yor- ^ i^rušeL.	.a
kom in tienovo, naj se posehnojEveieti,, ui_ .	^
j»oslužujejo naši rojaki, ki name-j UmLs iiuvže.	' j
ravajo potovati v Jugoslavijo« :«ilert, Minn.:
Ta družba posebno pazi na kon- ^ VeaeL	- J
1 mentalno službo preko Genove, mhbinz. MIbb.:	,,
Nepotrebno je skiiraj pripovedovati, da je iz pristanišča Genove Frank Hrov>tlch. najkrajša in rajbolj pripravna Ejy> Minn.:	— - ——
pot v Jugoslavijo, Poljsko. fVlio-' ' Frank GovZe. Joseph J. Peshel ln slovaško. Nemško Avstrijo, Ogr- Anton Poljanee ko. Rumunsko, Bolgarsko itd. St. Louis. Me.:
Parn i k i, namenjeni za Genovo: Mlke Grsbrlan.	,
preko Napolja. v splošnem d«»spe-
Great Falls, Msateae:	i
jo v Genovo štiri dni zatem, ko I	•	:
-redo mimo Gibraltarja, dočim Gregor	„
parniki, ki gredo v Trst preko j
Napolja in grških pristanišč, po-i Kari Sternida.	' t
lavadi dospejo v Ti-sr šest ali se- Uttle Falls, N. ¥.;	'
leni dni zatem, ko gredo mimo Frank Mssle. Gibraltarja. Y Trst se pa zamore Razberts«, Oiiio: priti iz Genove v približno dva-L Frank 1>,,je Alb" najstih urah.
. , . . ,,	Msth. Slaplk.
Prihodnje odplutje iz New cte^enm^
Yorka se l>o izvršilo potom par- Frank Sakjier. Chsrles KsrUnser. l ika "REGINA D'ITALIA " in	in Jakob Kesnlk.
sicer v soboto 17. julija. Ker je Lorain, Ohio:
povpraševanje za ta paru i k jakoj Ix>uls Balant. J. KnmSe m M.
veliko, priporočamo, da naj si °®tanefc
* * •	.	J„ Niles, Ohio:	,r
vsak. ki namerava potovati v Ev-j ,, . _ _
.	.	...	.! r rank KogorSek.
ropo. prckomogoce preskrbi vozni Youngstoivn, Ohio:
listek.	Anton KikelJ.	' -4
Parniki tc družbe so prostorni. Oregon CHy, Oregsi
zelo udobni in postrežba tekom' M- Justil»-
potovanja. ki je jako prijetno v Alleghany, Pe.:
tem letnem času. je izborna. '' Amlirl^.
hrana je prvovrstna in obilna. } Frank Jakfls.
•	Bessemer. Pa.:
4	Louls Hribar.
A
IZDATKI ZA MESEC MAJ 1900.
kil
vsega. J^C^iik.
> >n	«8 JSS, C g 02	c. o CU "o C	_o 'Z <3 bi O O	i. •o o o ft.	o. pM 0Q
l		150.00			150.00
4		72.00	e		72.00
5	400 00	19.00			419.00
7			10.00		10.00
8		1900			19.00
9		176.00			176.00
12		1300			13-06
13		28.90			28.00
14		42.00			42.0T
16		296.00	20.00		316.00
17		2000			2000
20			10.00		10.00
22		49.00	10.00		59.00
Frank Skrabec za		mesec ma	j	75.00	75.00
Dom Sloven, društev za maj			rent	6^0	6.50
	460.00	884.00	50.00	81.50	1415.56
Maksimalne cene za sadje v Čeho- Brooghton. Pa.:
Slovaški.	i Ant(:? I paro«,
Bnrdine, Pa.:
m
•H
1 i i
^'ehoslovaški minister za prehrano, je določil cene zn sad je j C«
na drevju za kjr mehkega sadja 60 vin. Za kg trdega sadja pa 7o;tUridBe* Pm*:
John Demflsr. Bsugh, Pa.:
Ivaa Pajk ln Vid Roranflsk.
vin.
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri so pooblaščeni pobirati naročnin© za dnevnik MGl*s Naroda". Vsak zastopnik tzds potrdilo za svoto, <stero je prejel in jih rojakom prlpo roCamo.
Naroenins ss "Otss Naroda" Je:
Za celo leto $3 00; sa pol leU >3 00: i _____» —
.	_____- »o . __i... <waiM«ni, n..
Anton Jerlna glor.
Dnnlo, Pa.:
Anton Oshaben.
Export, Pa.:
Ix>nls SnpsnčlC.
Forest City. Pa.: Mat. Ksmla.
Farreli Pa.:
Anton Valencia.
Imperial. Pa.:
Valentine Peternel Greensburs. Pa:
Frank Novak.
tn Anton Koso*
m Stirl mesece $2.00; za Četrt leta «1.50.
CUL: Jacob LotMb. OseWi Cds s
l-onl« AndnlSek in Prank ft k r« two
PoeUo. Cole.:
Peter Cnllg. John Oerm, Frsnk
Jsnesb ln A. Kochevgr.
Oris: Lseis CnsteHo.
Colo.: Msth. KcrnelJ.
Alois Rndmss.
M:
Lcubert
J. Verbis. 835 Aurora Avenue.
ne.:
Joseph BooCK. Joseph Blisk
Frsnk BamMch. In John KsletoL
Lavricb
mesec maj so bili
Preostanek za mesec mej . Imovine v blagajni dne 31.
. 1415.50
.. 499.23 2572111
26210.34
Frsnk Csrenjs tn John Poleac. Luzerne, Pa.:
Anton Oaolnlk. Manor. Pa.:
Frank Demiar. Mosn Run, Pa.:
Frank Mafek ln Frank Pedali
iek.
Pittsburgh, Pa.:
U. Jakoblch. Z. Jakabe. Ms* *3a-rich In I. Magister. Pa:
Martin Korosebeta.
Pa.: J. Pesdlre. Steetton, Pa.:
Anton Hrv\ Tort le Creek. Ps:
Frsnk 8cbh*rer. Weal Newton. Pa.: Jnaepb Jnvao. WUte YaBry. Ph.: Jarij PrevUL
Pa.:	' ' '
J. PeternelL
,1
O. J. Porente.
If. Ta: Frank Koden.
W. Ta.: A. Korencksn.
Adolf Mantel tn Josip
John Ktsmpfel In H. Svatih West ARK Wis.: Frank Sknk.
to itnod oi to/

■ -	ne* f ■
C" itijlf^':


ANZE PITOV
ALI


{ \adal jeva U je.)
Sedemnajsto poglavje. POTOVANJE.
»LAS SAMCma 29. JH7N. 1930
Gilbert je Minil \ t«>w trenutku Bil lot a z veliko bilo v stran, kajti zapazil je, da kralj pritduakuje. Nato pa je rekel titio:
—	Ali ste blazni! Proti komu je bila zavzeta Bastila? Proti kraljestvu, se mi zdi. In vi hočtee, da bi kralj nosil trofeje vaše zmage t- r znak svojega poraza ? Kralj je poln dobrote in odkritosti ln vi hočete napraviti iz njega hiuavea *
Billot, ki je postfl pouižnejši. pa se kljub temu ni hotel popolnoma udati.
Rekel je v*led l«*ga:
—	Rastila ni bila zavzeta ravno proti kralju, temveč proti despot izum.
'Dalje prihodnji*.)
KRHANJE PARNIKOV
KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NtW VORKA.
Kje je moja žena
Koroške novice
Ko •I'-IX'I' O Ibrrt, Billot in Pitov Loorfno do kraljevega vo gymjJU ausifestkcijl ▼ PHbcrka. i »po ve je povzela
za, m* jf slednji pomikt« le po«-a*i in s težavo naprej.	-
To je bd čuden, n«-za*d.šau in naravnost nepojmljiv prizor, kaj tt dogodil »e je prvikiat. Vse te uarodne garde iz dežele, ti improvizirani vojaki, so z navdušenjem spremljali kralja ter mu nazdravljali. —
Ludovik XVI. j<* šapazil Gilberta, ki se je opiral «*a roko Bil lota. Za njima pa je korakal Pitov. ki je neprestano vlekel za sebo, »vojn dolg* s« M jo.
—	Ali, doktor. I«-|*» vreme i« l«-p narod.
—	Vi vidite, gospod. — je odvrnil Gilbert.
Nato pa, se je sk^iiiil proti kralju ter dostavil:
—	Ksj sem otiljuh'1 vašemu veličanstvu T
—	Da, gospod moj na dostojen način ste držali svojo besedo.
Kralj je dvignil glavo ter govoril z namenom, da ga čujejo:
—	Mi korakamo zelo por a si.'a zdi se mi, da še vedno prehitro Zi vse to, kar je danes * i»leti.
Velieaustvo, — je rekel gos|Mid de Beavan, — na naein ko* korakajo, napravijo «i.o miljo v treh urah. Težko je voziti še bol. počasi.
Konji so se res v s* k i trenutek ustavljali. Izmenjavalo se je go vore iu <»dgovore. Nsic tlne garde so frateruizirale s telesno stražo nj« govega veličanstva.	*
—	Ah. — »i je mislil Gilbert, ki je opazoval ta prizor kot mo drijan, — če fraterniziiujo s telesno stražo, se je zgodilo to rad'tega ker so si bili sovražniki predtio so ostali prijatelji.
—	Povejte nam vendar gospod Gilbert, — je rekel Billot polu glasno, — jaz sem si kralja dobro ogledal ter ga čul govoriti. P« mojem mnenju Je kridj dober mož.
V	svojem navdušenju je Billot ponovil te zadnje besede tako da sta jih čula kralj m šef štaba.
Sef se je nasmehirl.
Kralj pa se je smehljal, pokimal z glavo ter rekel:
—	To je hvala, ki mi ugaja.
Te besede je izgo.oril kralj tako glasno, da jih je čul tudi Billot
—	Prav imate, veličanstvo, kajti jaz ne pohvalim vsakega, — je odvrnil Billot, ki se je spustil s kraljem v pogovor.
—	To mi tem bolj ugaja. — je odvrnil kralj, nekoliko v zadre gi, kajti ni vedel, na kak način naj prijazno govoreč ohrani svoj* kraljevsko dostojanstvo ter tudi sloves dobrega domoljuba.
' bogi človek ni bil vajen nazivati se kraljem Francozov.
Mislil je še vedno, da je kralj Francije.
V	svojem veselem navdušenju si Billot ni prizadeval razmišljati ,če je kralj s filozo.''enega stališča odložil svoj kraljeveski naslov, da sprejme naslov človeka.
Billot je ves vradoščeu. da razume kralja iu da tudi kralj razume njega. Od onega trenutka naprej ni Billot prenehal navduševati se za kralja. Neprestano se je oziral v kralja Icr svojo ljubav sporočil Pitovu, ki je kr'č.1 s lirešeeeim glasom:
—	Naj živi kralj! Naj živi o«"e naroda!
Pitov je bil Že popolnoma hripav, ko je dospel sprevod do Point-
du-Jour, kjer je gosp<*l de Lafayette, sede«- ua svojem slavnem be^ leni konju, držal v redu nedisciplinirane niase narodnih gard, ki so bile postavljene tam od petih zjutraj, da predstavljajo spremstvo kralja.
B lo je oh dveh popoldne.
Sestanek kralja z novim načelnikom francoske armade se Je iz
■vršil na na<~-iii, ki je zadovoljil vse navzoče.
Kralj je pričel postajati truden ter ni več go» oril, temveč se le še smehljal.
Vrhovni general pariške miliee pa ni več poveljeval, temveč le še gestikuliral z rokama.
Kralj je zapazil v svoje zadovoljstvo, da so klieali ljudje skoro prav tako pogosto: — Naj živi kralj!, kot: _ Naj živi Lafayette! — Za 11 bog pa je bilo zadnjikrat, ko je mogel na ta način ugoditi svoji alavoldepnosti.
tJfhiert je ostal .-vest obljubi, katero je dal kraljici in posrečilo se mu je odposlali že i:iri kurirje n* kraljico od časa naprej, ko je sprevod zapustil Versailles«
Ti kurirji so prinesli le dobre vesti, kajti povsod na j>oti j« Videl kralj, kako so skakale čepi.e v zrak. Na vseh teh čepicah pa je lula kokarda iz narodu* barv, neke vrste očitanje proti belim ko kardaui, katere je uosila kraljeva straža in kralj sam.
V	njegovem veselju in navdušenju je bila je neprijetno dirnila Billota.
Kralj je imel na ovojem klobuku belo kokardo in podiožniki niso imeli vsi*ti tega ist« ga oknsa kot kralj.
S to mislijo se jpečal tako zelo, da jo je sporočil Gilbertu v trenutku, ko se je sleduji odmaknil od kraljem.
— Gospod Gilbert, — je vprašal, zakaj ne kokardef
-A SAVO IC .A LORRAINE LA TOURAINC
BELVEDERE
FRANC REGINA NEW YORK
ROCHAMBEAU ROTTERDAM ST. PAUL PRES. WILSON NOOROAM PHILADELPHIA
N. AMSTERDAM
NEW YORK
3.	julija 10. julija.
13.	juliia.
U. julija.
r*. julij«. 17. julija. 17. julija. 1«. julija. 21. julija. M. julija. 27. julija.
4.	ivfl. — 7. avfl. —
10. t«o. —
14.	avg. —
—	Mavra
—	Havre
—	Mavra
—	Trat
—	Mavre
—	Genoa
—	Cherbourg
—	Havre
—	Boulogne
—	Cherbourg
—	Tret Boulogne Cherbourg Boulogne Cherbourg
besedo gospo-
Kakor je že bilo na kratko po- diena Pantarjeva, ki je prav ži-itH-ano. je manifestaeijtiki shod v vahno povdarjala pravice ženstva l*ltberku sijajuo uspel. Množice pri upravi države iu ljubezen do i j adstva so govornikom burno pri- rodne zemlje. Za njo je nastopila
i	je vale. ko so jim v lepih besedah gospa nadučiteljiea Klavorova, kij razložili pravično stvar. Sklenila je vzpodbujala navzoče k vztraj-i -e je soglasno nastopna resoluei- ueimi delu v času plebiscita. Naj ja: 1. Slovenske žene in dekleta, ne bo etie ženske, ki bi v odločil- j
ii	smo najbridkeje občutite o- nem času ostala doma za pee jo. j ;u moten je in zaničevanje našega Živahni medklici so pritrjevali j
»ezika, obljubljamo slovesno pred njenim besedam. Kaplanke so resj *seui svetom, da Imuiio z vsemi si- zavedna, pogumna četa. ki se ne ami branile domač jezik in stare bo dala od nikogar zapeljati k iz-laše običaje, kot naš največji za- dajstvu. Opoldne so dobile članice ilad. J. Vsa slovenska podjunska iz okolice kosilo, da lažje poča-h lina in z nami vsi bratje in se- kale popoldanske -predstave. Igra tre v coni A hočemo ostati na je izvrstno izpadla. Vse igralke so em našem slovenskem dehi Ko- prav dobre. Vdeležba je bila šte--oske samostojni gospodarji pod vilna. Hvala za to gre odboru, ki ■ kupno streho .Jugoslavije. :i. Pro- »*c« vzorno deluje, esfinio proti pisan ju avstrijske-
m časopisja, ki hoče s potvarja- Zopet doma is Ujetništva.
ijem resnice vedoin* in sltreno jz štebna pri Dobrli vasi poro-mvesti nase ljudstvo do tega. da ?jj#: Dne 3 malega travna se je litaji svoj materinski jezik in vrilii iz laškega ujetništva Mihael .retrga naravno v«z. ki ga veže z i>41tej. posestnikov edini sin V e talim jugoslovanskim narodom. Italiji je bil 17 mesecev in potoval
.domu 13 dni. Dne 8. yelikega.trav-• Modri izreki.	na pa je pr£el Goni er ni ko v sin
Koncem leta 1918. je rekel dr. Franc Ižep iz Rusije po petih le-*ngerer v Celovcu: 4 Wir stehen tih k bolniški postelji svoje mate-ii r auf jugoslavisehem Boden." re. Oba dobrodošla. Bog daj. da bi (Tukaj stojimo na jugoslovun- r.e kmalu vsi vrnili! ;kih tleh.) — Landesverweser dr.
.emiseh se boji bolj za pas B, ka- Met k Vrbskemu jeseni tor za pas A; dokaz temu, da ima- •	.. . - , , . „.
ho v pasu B veliko pristašev. Ker j%ntn
ho pas A glasoval z veliko ve- % 'JU, J?".', f 12 "g- °b'skal •i:.o za Jugoslavijo, je pas K po '!'' B-^« jezero. Dne 15 n,a-
lr. I^emisehu gotovo izgubljen, to J" "r""'1"1 Powb-n vlak re-
Glede cen ca vozne listke In vea drugo pojasnila, obrnite ae na tvrdko
FRANK 8 A K S E R SS CortlagSt St. New York

Cosulich črta
Direktno potovanje i brovnik (Gravota) ta TnL
BELVEDERE ..
PHKH. WILSON
13. jaS*%
27- Julije
Poiom lletkev. IsSaniS u nt kre-JO v Jugoslaviji m Srbiji
m» lB tretjeaa
Mulkl tretjega razi
brassiaCno vin*.
PHELPS BROTHERS & CO.
4 W<
LLOYD SABAUDO
:t Stale Street New York
Prihodnje odplutje Iz New Yorka parnik na dva vijaka
"REGINA iriTALIA" 17. julija^
Izdajajo se direktni vozni listki do vseh glavnih mest v Jugoslaviji.
Brezplačno vino vsem potnikom tretjega razreda.
VABILO na gozdno veselico ali piknik, katero priredi slovenska Alexander godba v Canonsburgu, Pa., v ne-
e	S„„,, ki ~ ^^r^^iP^^- W
e zastop., kakor je pokazal pri .	Ljubljani Metel T ^ "a ^
* lehverwertungi, dobro na ksett , „ ..	.J J" 'J.~,\ '^ glavneg
- na svoj žep pri tem nikdar ne	T"dl Glasb™
bi pa je rekel, če glasuje	,Z	^ priredila
% i i	® t- v kratkem izlet k Vrbskemu jeze-
A za Jugoslaviji*, mora tudi	. . . ,	J
t, „.	T i -• ni- Slišale se bodo lepe naše oesmi
B glasovati za Jugoslavijo. ~ , , , ....	,	'
__	iako bodo videli naši mladi ljud-
Kje je JANT2Z IIO^IOVEC? Doma je iz Dolnje Brezovice, pošta Preserje. Prosim cenjene rojake. če kdo kaj ve o njegovem bivališču, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi na moj naslov: Matija liruin. 61 Brenner St.. Newark, X. J.	(2S :J0—6)
Kje jc moja mačeha MARIJA PvFPlO. rojena KI TAR v Borovnici pri Ljubljani? Leta 1!H4 ji? bivala v Trstu. Rovano, Pozneje lie vem nič več o njej. Prosim one. ki kaj vedo. da mi poročajo. — Andrew Repitch, 225t> Washington Avenue, New York. N. Y.	r-i'i —6)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potu-FANN IE BARBIŠ, roj. Dovgan je po državi Ohio nas rojak v Mali Bukovci pri Ilirski Bistrici? Una je pobegnila z nekim Srbom po imenu PKTAR I*OPOVI<\ Oba sta velike postave. Ona je stara :U) let iu širokega obraza ter se jo prav lahko spozna; on je star tudi okrog :J0 let, črnih las. krilih obrvi in ima.špirast nos. Cul sem, da sta se selila nekam v Pittsburgh in pozneje pa v New j York. Kdor mi naznani, kje se nahajata ta dva ti«7ka. d»>bi $11*1 najrrade. ee ju pa javi takoj, vsaj v teku 14 dni, potem dobi še $."►<) več. Podrobnosti o tej zadevi pošljite na moj naslov: Mike Bar-j biš. 16016 Sarauac Road. Cleveland, Ohio.	(26-2!> —tJ)
Rad bi i/.vedel, kje se nahaja J ERNE.T , VELI KANJA. Leta 1912. je prišel v Združene države iu se je potikal nekje po Yir-giniji. Leta 1914. se je nahajal v Oklahomi pod naslovom: Jernej Velikanja. Box 609. Wilbur-ton, Okla. Kdor cenjenih rojakov ve za njega, naj mi sporoči, za kar se že vnaprej zahvaljujem; ako pa doti« ,m sani čjta te vrstice, ga opominjam, naj se sam oglasi na naslov: John Dollar, Box 42, Riwllev. Kansas.
(29-80—6)
ta razlika edina, ki
voza ter prenehal govoriti t ni kralj sprejel narod-
je krasoto koroške zemlje.
Xs vrbske okolice.
Ker so Vrbljani fki se nahajajo v pasu B) zahtevali znižanje eene za liter mleka na 2 K, je imel te dni v gostilni pri Hoferju v Lipi nemški *' Bauernbund " svoj shod. Ko se je ta otvoril, so bili navzoči kmetje zavoljo tega znižanja razburjeni in začeli groziti s <4štraj-kom"'. Vrbljani so v tem zagle-
~ Moj dragi Biltot. raditepa ne. ker kralj mogoče ne ve, ds obstaja nova kokard« tli ker misli, da mora biti njegova kokarda ona naroda.
—	Ne. ne. ker j» njegova kokarda bela, naša pa trobarvna.
—	Potrpljenje. — je odvrnil Gilbert, ki je zadržal Billota j*-trenutku, ko je hotel planiti slednji v fraze. ,»obrane iz listov — kokarda kralja je b. Is, ker je zastava Francije bela. To ni krivda kralja. Kokarda in zastava šta bili beli ae predno je prišel kralj na svet. Bila je bela l okarda na klobuku Bailyde Suffrena. ko je na indijskem pol i toku ropet postavil našo zastavo. Bila je beia kokarda na klobuku maišiil« iz Saške, ko je nabil Angleže pri Fonte-noy. B la je konečno bela kokarda na klobuku goapoda de Tonde. ko je i a bil cesarske pri Roerov. pri Freiburgn in Len«. Vse te stvari je izvršila bela i oka nI«, moj dragi Billot, doe i m ni imela narodna kokarda. o kauri pravi Lafayette, da bo šla krog sveta, še čaaa storiti kaj in ta vvprifo dejstva, da je stara šele tri dni. Razumite, da notVm reet, da bo ostala brez činov. Ker pa ni ie ničesar iz* vršila, daje k tem krbijn pravico čakati, dokler se ne bo resnično i*>
—	Kaj narodna kokarda ri še ničesar izvršila 7 — je odvrnil Billot. — Ali ui za v tela Bastile?
—	Res je, je odvrnil Gilbert žalostno — Prav iauUe.
—	Raditega, — je rekel najemnik zmagoslavno, — bi jo »oral sprejeti todi k^alj. _ ______ ______
jozabi — ftt s
ȣis
>r. Angerer pa je na Kostanjah pasu B radi plebiscita tako čud-io govoril, da so vsi poslušalci h bili vtis: 1st unsicher, >*;t uusi-♦her, namreč pas B.
Imajo še vedno post.
Iz Bekštanja pri Beljaku, ki je Nemški Avstriji, poročajo: Pri las traja post še po Veliki noči. Dva tedna smo bili popolnoma ►rez mesa. J mamo sicer Vichauf-»ringungsausschuss, a ta ni spra-.'il niti enega repa živine za kla-lje na dan. Naš nakupovalec ži-/ine je bil med vojno oproščen vo- ee,° 15 seveda le zavo-ii*ke službe. Ker se je bal kano-	da bi »* kmetom priku
tov in strela, se je nioral izkaza- pi,i- VrbUant imajo pa v srcu i: '"Glejte, toliko živine sem!dri,gr° raisel in **]e P° P^biscitu cmetom pobral", pa mu ni treba1-"'"1 bodo isto
>il'» iti v vojno. Sedaj seveda nil	----
živine, tudi konj ni iu le z veliko j VABILO NA VSSELICO, ežavo smo vsejali. A tudi moke katero priredi društvo sv. Aloj-n-imanjkuje. Do župana, ki sedi sija iter. 36 J8KJ. r Conemaugb, »ri {xdni skletli, seveda ne sega'Fa^ v pondcljek 5. julija. Tem
p »tom vljudno vabimo vse rojake iu rojakinje iz okolice, da nas Koroško blagovolijo posetiti na omenjeni e je otvoril ob binkoštnih praz-J^an. Za dobro zabavo bo skrbela likih. Za enkrat se je otvorila kot izvrstna godba pod vodstvom V. prva proga Krauj-Jezersko~-Želez-!^»avinšfka in tudi slovenska de-na Kapla. Avtomobil ima za dva- Savska godba bo zaigrala nekaj najst oseb prostora. Ta proga ima!komadov, da bo zabava tem bolj-*vezo z ljubljanskim vlakom, ki «a- * Začetek ob 2. uri popoldne, -dliaja ob ll.aU iz Ljubljane. Iz'v«topnina za moške 40f, za žen-j 2el< zne Kaple odhaja avtomobil ^e 10f*. K obilni vdeležbi vabi • v smeri proti Kranju ob 5. uri zjutraj ter prispe ob 8. uri v
Kranj, tako da je tu vpostavljena	_	w „ __ „
veza z 4lakom. ki prihaja z Go- v de leže omenjene veselice. Izvzeti
nega ravnatelja Canonsburg Citizens Trust Banke C. C. John-; son. deset minut hoda od železniške postaje Houston, Pa., ali na levo stran Železnike proge, par minut hoda od C. C. Johnsonove-| ga stanovanja. Tem potom god beniki prav prijazno vabimo vse rojake in rojakinje iz Canonsbur-' ga in Meadow Lands, da bi se te' gozdne veselice v mnogobrojneni* številu vdeležili. Rojaki in rojaki-j nje, ki ljubite milo slovensko glasbo in godbo, vdeležite se te' zabave v prosti naravi! Godba bo ves čas svirala koračnice, poskoč-nice, overture in drugo. Za lačne želodce bo pečeno jagnje, za že j
SLUŽBO DOBI
.Slovenka ali Hrvatica, bodisi stara ali mlada; tudi z enim otrokom je l ihko. Opravljala bo liiAna dela ter gospodinjila in čuvala troje malih otrok. Podpisani sem vdovec in vsaki dan delam, na otroke pa nihče pazi, torej bo sama svoj "boss". Stalna služba za pošteno žensko. Pišite ali pa se oglasite osebno na 15006 Ridpath Avenue, Collimvood, Cleveland. Ohio, da se pogodimo za plačo. — Jacob Jamnik (blizu Memorial publične šole).	(26-29_6)
GEORGE WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda iu izdajati pravoveljevua potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Upravništvo Olaa Naroda;
SANTAL
CAPSULES
MIDY
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.
Vseka pilule tMlD^)
Varajte se ponsredb
Doctor
KOLER
EJioi •levcotki gevsreci liriT-aik. ipecijslict — ikik koleni,
638 PENN AVE Pittsburgh, Pa.
Jaz ozdravim zastrupljenjr krvi. bolezni mehurja, kilo, trganje, bolečine, otekline. srbečice in druge bolezni, ki na* stanejo vsled nečiste krvi.
dali nevarnost za bližajoči se ple- na grla pa vsakovrstne hladilne biseit in sedaj baje plačujejo mle- pijače. Torej na veselo svidenje
4. julija!
Godbeniki.
(28-29—6)
: ad ljudstva. Avtomobilski
promet

PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI.
Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik.
Jaz jiuaQi toliko zatiranja v svoj uxfteb in rimjsoO-nost. »la vas morem uzilraviti. <la za svoje prizadevanje pri vašem zdravljenju ne zahtevam niti renta vnaprej. Pla/'ajte za mojo uslugo, ko boste zdravi. Jaz sem najstarejši Specialist r Pittsburgbu, s 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizu in daleč, da jib bilro ozdravim. Govori ae slovensko
Dr. B. F. MULLiN, špecijalist. 411 FOURTH AVE.. 2 nadstropje. PITTSBURGH
Pazite ua Stev. 411 četrta Ave.	PENNA.
Mr. LOUIB AMDOLŠEK,
renj :kega ob 9:1« in 10^8 v Ljubljano. Ob zadostni vdeležbi se vpeljejo ob nedeljah in praznikih tudi še posebne avtomobilne vožnje, ki bodo imele pripravne zveze z jutranjim turistovskim vlakom. V juniju se otvori ob Vrbskem jezeru transverzalna avto vožnja ob Vubskem jezeru iz Logevesi v Ve-trinj in nazaj, kar bo za tujski promet ob tem najlepšem jezeru; Jugoslavije največjega pomena.
«)iso niti oddaljeni člani. Kateri se ne vdeleži, plača $1.00 v društveno blagajno. Pridite vsi! (3* 28-29—6 & 1—7)
Veliko zmanjšanje cen
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
Suha, Importirano iz starega kraja. Najboljša vrsta 1M funtov $34.06 druga vrsta 100 funtov $21.M
MO&T, svežega grozdja 51 gal fS&M. MOŠT. sveiega grozdja 2C gal (M.
Zdravilna vina Ferro China 12 steklenic $18.M. Naročite, dokler je čaa, ker se vse eene veljavne le za kratek čas. Peeekna cena na debelo. Denar se poOje v priporočenem pismo ali ps
MenegOtdem.	S.KUCICH
Dalmatian CnL Grapes Co. M CORTLANDT STREET	- NEW YORK CITY
Odbor. biv«ti večletni upravnik Glas Xa-Opomba: Članom tega društva r«da in zadnja leta uradnik pri se tem potom naznanja, da se naselniakem oddelku Združenih
držav, namerava uporabiti svoj •iOdnevni dopust v to, da obiače nieseea julija rojake v Pennsvl-vaniji. West Virgin i ji in morda del Ohio kot zastopnik Glas Naroda. Pooblaščen je nabirati i}a-ročnino in oglase ter ga rojakom kar najtopleje priporočamo.
Upravniatvo Glasa Naroda. (29—6 v d)
Žensko društvo za 2elezno Ki-plo in okolico je imelo v Gregor jevem damn sestanek vseh članic. Vdeležba je bila prav velik«, zlasti ae. če vpoiteva slabo vreme. Pevke so lepo ubrano zapele "Nafto pesen" in ie več drugih. Po poadrmVnea govoru gdč. Hnder-
Spodaj podpisani iščem JOHANO BOBEN, doma iz Lipja, fara Hinje. Pred 11. leti -je bivala v Jolietu, lil., kjer sva bila poročena pred 25. leti. Cenjene rojake prosim, če kdo ve, kje se nahaja, ali če je umrla, da mi naznani proti nagradi $10.00, katere dobi oni, kdor mi naznani, kje živi (naslov), ali če. je mrtva. Tozadevna poročila naslovite: "Radoznat", e/o Fr. Sakser, 6104 St. Clair, Avenue, Cleveland, Ohio. - <28-6-^3-7)
Sum Grozdje
					
«881					
22 oenior funt. Boksa 50 fantov $1140
BJU.KAH mPOBCTMO OO
U tt Obnj n*m Terk. V. Y. Z naročilom pngjito fS. ▼ upn^ 1
DOCTORLORENZ
KOINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iCCCUALIST MOiKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni Jaz san| le zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih In ke* znam slovezsko, zato vas motem popolnoma razumeti in spozna ti vaio belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškit bolezni. Zato #a morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. No odlašajte, ampak pridit« čimprej«.
Jos	tmnoHm krt. iwmljo In Um po i...... »olocnl v prta, to-
potanja lasu Sslstlno v kosteh, staro rano. tlvlm, bcteznl. oeiabslost. tiTssr IJJJJjjJwtfc IsOesS, Strah Mi tstiScu. rmonlco. revmatllzam, kater* slate tS^
Uroeno «f mi V >snSsl|sk. sroSsk In petkih oe S. tire sintral So S. pspeMnSb V iMUfe, tetrtfclh ln sobotah od S. ur* ilutraj o* a. are mnr. Ofc noOoriali pa tfo Z uro pIpoMno. ro eodvi NI ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZAMTB 1MB |M
NASLOV.
Dr. LORENZ ««at«. Pittsburgh, pa.
sSramlkt raMje totmaAo. Se v
«e. Se v - ^azumaio. ias leflje m' stan. Nr m rs
tMiU
f