Pravi značaj. V sedanji dobi se pritožuje vsak iskren rodoljub, da nimamo pravih zna6ajev: politi6na brezbarvnost mišljenja je znak naše dobe. Celega moža ne najdemo tako lahko, dovolj pa polovi6nih. Kakor vino, naraeSano z vodo, ni pravo vino in ga neradi pijemo, tako tudi nimamo radi 6loveka polovi6nega, ki gleda na vse strani, da bi se komu ne zameril. Na Dunaju sta bila dva častnika; jeden je bil mišljenja odločno katoliškega; pri vsaki priliki je pokazal svoje katoliško mišljenje in je bil povsod spoštovan. Drugi pa je bil tudi katoli6an, a samo s srcem, v svoji sobi je 6astil svojega Boga, toda javno se ni upal pokazati svojega mišljenja in je bil od vseh preziran. Neko6 je vprašal svojega tovariša, kaj je neki uzrok, da njega prezirajo, do6im je tovariS od vseh spoštovan. «Glej, dragi prijatelj, to je tako-le. Ker se ti skrivaš s svojim mišljenjem in ga javno ne pokažeS, se te upa vsak lotiti, vsak te zasmehuje; meni se nobeden ne predrzne kaj takega storiti, ker v6, da branim svoje prepri6anje. Skratka, uzrok je ta, da si samo polovi6en mož, jaz pa sem cel mož.» V Mnihovu je bil nedavno slovesen pogreb; za rakvijo je šlo na tiso6e revežev z naklonjenimi glavami in iskrenimi solzami v o6eh. Za kom so jokali reveži mesta? Umrl je velik 6lovekoljub, odlo6en katoli6an in prijatelj ljudstva. Bil je poprej pri vojakih major in enkrat se je vdeležil javno cerkvenega sprevoda na dan presv. Rešnj. Telesa. Ko je tako korakal v polni vojaški uniiormi, ozrl se je in glej 6udo — izmed vojakov je šel sam in sam. V tem trenotku se ga je vendar lotil strah pred ljudmi. Kaj bodo Ijudje o meni mislili, tako visok dostojanstvenik in gre v cerkvenem sprevcdu! Toda 6im dalje je šel, tem bolj je rastel njegov pogum. Premišljeval je namre6: Kaj sem ? Sem pagan ? Nikakor, sem katoličan. Po sv. krstu sem vstopil v Kristusovo ^fj^ev, po sv. birmi sem postal vojak Krisiusov; sem katoli6an in torej moram svojo vero pokazati. Ali ne more biti vojak pobožen? Sai je dosti izgledov, da so vojskovodje šli v boj mole6 javno sv. rožni venee za srečen izid boja. Ali ni bil na pr. Radecky slaven vojskovodja ? In vendar je bil zvest sin katoliške cerkve! S takim premišljevanjem okrep6an, šel je pogumno dalje po ulicah mnihovskih. Ljudje so nanj seveda kazali, toda mla6ni so se nad njim izgledovali in se pridružili k sprevodu. A po sprevodu se mu je od višje oblasti reklo, da bi ne nastopal tako odlo6no v katoliških stvareh, sicer bi to vtegnilo Skodovati njegovemu stanu. «Ne, jaz ostanem pri svojem prepri6anju. Služba božja stoji višje nego vse drugo, nego strah pred ljudmi!* In kar je pri6akoval, to se je zgodilo. Odpustili so ga od vojakov, 6eS, da takih 6astnikov armada ne potrebuje. Toda mož ni obupal; postal je sedaj Se bolj odlo6en kot poprej, in svoje mo6i je žrtvoval sedaj revežem. Obla6il se je skromno, skromno je živel, nabiral je denar za reveže in tako si je pridobil ljubezen vseh mnihovskih revežev — zato se je njegovega pogreba vdeležilo toliko revnih pogrebcev in iskrena molitev spremljala ga je v nebesa. Zakaj je bil tako priliubljen in spoštovan? — Ker je bil pravi zna6aj! V mestih in po deželi vidimo veliko neodlo6nost v veri, povsod le same ozire in povsod le strah pred ljudmi, da bi se kdo komu ne zameril. Verni so mnogi, samo da se bojijo svojo vero pokazati. Le brez strahu, prijatelj, z vero ven, ona te bo okrepila in ti boš spoštovan. Ali ni v zgodovini dovolj izgledov pogumnega, odlo6nega mišljenja katoliškega? Na dan s svojo vero, ne boj se, da boS od tega škodo imel. In ako bi ti tako ravnanje prineslo res tudi kakšno 6asno Skodo, ne žaluj, za tem živlienjem še pride v drugo življenie. Ali ho6eš neki biti katoli6an samo po imenu? Nikakor, bodi cel, odlo6en katoIi6an, tako se spodobi pred ljudmi in pred Bogom! Na dan v sedanjih 6asih z odlo6nim katoliškim miSljeniem! Sve6an.