SLOVENSKI VESim CELOVEC SREDA 3. JULiJ 1991 Letnik XLV. Štev. 28 (2610) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenturt Cena: 8 šil. din. 20 P. b.b. Darujte za žrtve T uk vojaške agresrje: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je za pomoč žrtvam brutaine agresije jugosiovanske armade v Sloveniji pri Posojiinici Ceiovec odpria poseben konto sšteviiko 3,047.107 in poziva vse. da pomagajo rojakom v Slo-veniji. Zbran denar bo ZSO prenakazata Rdečemu križu Siovenije. Hvata! SoUdarni s Slovenijo! Komite slovensko in nemško govorečih osebnosti na Koroškem je v ponedeljek organizira) zborovanje pred generalnim konzulatom SFRJ v Celovcu. Pozval je k mirni razrešitvi jugoslovanske krize in zahteval takojšnje prenehanje vojaške agresije na Slovenijo. Glavni govornik je bil prorektor celovške univerze dr. Gunt-her Plodi, protestno resolucijo pa je prebral predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser. Slika: Schepul ..Srednja Evropa ne sme postati vojno prizorišče!'' Vsa Evropa, posebno še Avstrija oz. Koroška, kot najbližja soseda, ter koroški Slovenci, kot del slovenskega naroda, z globoko zaskrbljenostjo, hkrati pa z dejavno solidarnostjo spremljamo odločen in uspešen boj nove samostojne države Slovenije proti agresiji jugoslovanske armade, kije v zadnjih dneh z brezobzirno brutalnostjo poskušala okupirati bivšo jugoslovansko republiko. Nečloveška vojaška agresija proti samostojni državi Sloveniji, ki traja že skoraj teden dni, je po zadnjih podatkih terjala številna življenja, na stotine ranjenih in ogromno materialno škodo. Toda politično vodstvo, obrambne sile ter vse prebivalstvo Slovenije so v teh usodnih dneh dokazali, da nobena sila - posebej ne vojaška - ne more zlomiti na plebescitu 23. decembra lani izraženo voljo slovenskega naroda in preprečiti uresničevanja suverenih pravic tega, čeprav številčno majhnega naroda! Medtem ko je zahod šele v zadnjih dneh spoznal resnost in možne katastrofalne posledice jugoslovanske krize - da o vlogi ZDA sploh ne govorimo - se je Avstrija takoj po dnevu razglasitve neodvisnosti in suvernosti izkazala kot iskren sosed ogrožene nove države. Sprožila je mednarodno posredovanje in vključevanje varnostnih mehanizmov za ukinitev vojaške agresije nad Slovenijo ter mirno rarešitev celotne jugo- slovanske krize. Slovensko pot v neodvisnost pa množično podpira tudi avstrijska javnost: na neštetih zborovanjih po vsej državi in v neštetih resolucijah različne organizacije, politiki in drugi pomembni dejavniki javnega življenja izrekajo Sloveniji svojo solidarnost in podporo. Koroški Slovenci smo se kljub našim omejenim možnostim postavili na čelo številnih podpornih in solidarnostnih akcij. Ivan Lukan RESOLUCIJA udeležencev zborovanja „Za mirno rešitev krize v Jugoslaviji", dne 1. julija 1991, izročena generalnemu konzulu SFR Jugoslavije Marjanu Majcnu. Samo 25 kilometrov južno od Celovca vladajo vojne razmere. Predvsem nas Korošce - sosede so ta dogajanja globoko prizadela. Ne le naša varnost, temveč ogrožena je varnost vse Evrope. Na koncu 20. stoletja, v času pospešene evropske integracije in intenzivnih mirovnih prizadevanj so vojaške intervencije absurdne. Zato odločno obsojamo vojaško intervencijo jugoslovanske ljudske armade v Sloveniji in zahtevamo: - brezpogojno prenehanje vojaških ukrepov; - konec vojaškega nasilja jugoslovanske armade; - mirno razrešitev krize v Jugoslaviji; - pravico do samoodločbe narodov; - podporo demokratičnim silam v Jugoslaviji. Za komite osebnosti: dr. Peter Ambrozy, namestnik deželnega glavarja. Leopold Guggenberger, celovški župan; Helmut Manzen-reiter. beljaški župan; mag. Hcr-wig Burian. občinski odbornik; prof. Philipp Rauscher, Katoliška prosveta; dr. Matevž Grilc. NSKS; dipl. inž. Feliks Wicscr, ZSO; dr. Wcrncr Schneyder, kabaretist. RESOLUTION der Teilnehmer der Kundgebung „Eitr eine friedliche Losung der Krise in Jugoslawien" ant 1. Juli 1991, hbergehen an den Generalkonsul der SER Jugoslawien, Marjan Majcen: Nur 25 Kilometer sudlich von Klagcnfurt hcrrschcn kricgcrischc Auscinandcrsetzungcn. Insbcsondcre wir Karntncr sind als Nachbarn durch die jungsten Ereig-nisse zuticfst hetroffen. Nicht nur unserc, sondern Euro-pas Sichcrhcit ist gefahrdct. Am Endc des 20. Jahrhundcrts, in cincr Zcit verstiirk-ter curopaischcr Intcgration und intensiver Fricdcns-initiativen, sind Militarintcrvcntioncn absurd. Daher vcrurtcilcn wir cntschicdcn dic Militarintcrvcntion der jugos!awischcn Volksarmec in S!owcnicn und fordern: 1. ) Bcdingungslosc Einstcllung allcr militarischcn Kampi handlungen 2. ) Stop det militarischcn Aggrcssion durch dic jugosla-wischc Volksarmec 3. ) Einc fricdlichc Losungdcr Krise in Jugoslawicn 4. ) Sclbstbcstimmungsrccht der Volkcr 5. ) Untcrstutzung der demokratisehen Kraftc in Jugosla-wicn Fiir <)as Personenkomitee attgesehener Karntncr Persbnlichkciten: Or. Peter Amhrozy. Landeshauptmanstellvertreter; Or. Leopold Guggenberger. Burgermeister; Helmut Manzcmcitcr. Burgermeister; Mag. I lerwig Burian. Gemeinderat; Prof. Philipp Rauscher. Katholisches Bil-dungswcrk; Or. Matevž Grile. Rat der Karntncr Slosvcncn; Oipl. Ing. Feliks Wicscr. Zentralverband slosveniseher Organisationcn; Or. Wcr-ner Schncydcr. Kaharcttist. 3b' SLOVE! S/ovensA/ vojaA; so zasfraž/7; vse pomembne ob/eAfe Pnpadn<7( fenfor/a/ne obrambe po ponovnem prevzemu me/nega preboda ob avsmjsAo-s/ovensA; me/7 Slovenija ohranita svojo samostojnost! 7*anA; jugos/ovansAe armade so un;č;7; ceste /n b/oA/ra/; promet 7;;Aoj po zasedanja s/o venske sAupšdme prejsnp mreA. 23. janga, na Aaferem so /n/; sprejet/ še zadaj/ fr/je osa/no-svojaven/ a At/. je ponor/ s 23. na 26. ja/aj zvezna v/ar/a spre-je/a sA/epe /n aAaze, ,,A/ naj /n zagofov/b norn;a/no de/ova-nje države SF/Š.7". //; /nedre/n Aro so s/ovensA/ po//c/sd na s/ovensA/b rnejn/b prebod//; za/nenjevab nap/se .S7/Š./ z /šepabbAa .S7oven;ja /n obesa// s/ovensAe z as a; ve, so med zvezn/ma seAre/araaoma za notranje zadeve /n obrambo poreAa/e zadnje pr/prave za esAa/ar;jo prod .S7oven;j/ za /z vršne v feb sA/epov. A7/dm 7/aean, pred^edtuA predsedstva 3/overaje, je 26. jn/nja z veder v svojem s/avnosfnem govora /a; /jab//ansAen: /rgn revo/ar/je še deja/, da .S7ovezaja z osamosvoj/fv/jo ne pod/ra mosfov s preosfa/o 7ago-s/avzjo. še /sto nod pa j/b je s 3/ovemjo zade/a rnš/d jago-s/ovansAa ftrtmtda. Kr/f/dne fodAe vzdo/ž meje med S/oven;jo /n Koroško so za vsaA pr/mer še vedno zavarovane. V četrtek, 27. 6. ob 2.45 so tankovske enote zapustite kasarno na Vrhniki in krenite proti Ljubtjani. To je bit začetek prodiranja vojaških enot, ki so iz kasarn v Stoveniji in iz Hrvaške krenite proti mejnim prehodom z Avstrijo. Madžarsko in ttatijo. Vrhniška kotona je zavita proti tetatišču Brnik. Stovenska Tcrito-riatna obramba je takoj reagirata in v prvi fazi s postavtja-njem močnih btokad ovirata napredovanje enot JA. Predsedstvo Stovenije je na zju-trajšnji seji poseg armade ocenito za agresijo na Stove-nijo in temu ustrezno tudi dato naročito Tcritoriatni obrambi in poiiciji za obrambo. Najprej je nastopita vojna živcev. Enote JA se niso ustavtjate pred kamionskimi btokadami, ampak so jih s svojimi tanki in oktepnimi voziti uničevate, odstranjeval s cest in. če je bito potrebno, tudi razstretjevate. Da se vojska ne namerava ustaviti, je potrdito tudi dopotdansko pismo generata Konrada Kotška, takrat še komandanta 5. vojaške obta-sti, stovenski vtadi, v katerem je zagrozit, da bo vojska opravita svojo natogo brezpogojno in da bo ..vsak odpor ztomtjen." Že na dopotdanski tiskovni Po vse/ S/oven;)/ so z avfomob///, fovom/aš'/ /n m/nam/ osfa v//'a// vo/'sko Mo/a/o/ogos/ovans/^e armade so povsem a/i/č/V/ me/n/ prehod na Po/mcu pr/ P/zherku konferenci je predsednik slo-venske viade Peterle Jugoslovansko ljudsko armado preimenoval v okupatorsko in Slovenija je v tem smislu začela z njo tudi postopati. S spretno partizansko taktiko so enote Teritorialne obrambe in milice sprva le onesposabljale oklepna vozila z uničevanjem podvozja, posamezne enote obkoljevale in izločevale, v popoldanskih urah pa so se akcije že spremenile v oborožen spopad. Poročila so javljala o prodiranju sovražne vojske proti vsem mejnim prehodom. Prvi je padel prehod na Jezerskem, ki ga je vojska osvojila s težkim orožjem in pri tem poškodovala tudi stavbo avstrijskih obmejnih organov. Slovensko vojaško vodstvo sc je odločilo nekatere manj pomembne prehode prepustiti vojski in zvezni milici in se koncentrirati predvsem na obrambo pomembnejših mednarodnih prehodov kot so Škofije, Rožna dolina in Fernetiči z Italijo, Dravograd, Šentilj in Gornja Radgona z Avstrijo. Posebej ostri spopadi so potekali poleg navedenih tudi v Vrtojbi, na Holmcu in Kuzmi. Uspeh prvega dne je bil za vojsko nezadovoljiv. Zgubila je že tudi nekaj bojnih sredstev, helikopterjev, tankov, oklepnikov in transporterjev. Kazalo je, da se armada pripravlja na uporabo učinkovitejših borbenih sredstev, mejne točke so začeli preletavati avioni in pričelo se je bombardiranje blokad, ljubljanskega in mariborskega letališča, šentiljskega mejnega prehoda in Murske Sobote. Slovensko predsedstvo je takoj po začetku prodiranja odpoklicalo slovenske vojake in oficirje iz sestava JA, vojake iz ostalih republik pa je pozvalo, naj se ne borijo proti slovenskemu narodu, v primeru prebega na slovensko stran pa jim je zagotovilo Do hud/h spopadov med s/ovensk/m/ fer/fona/c/ /n vojak/ jugoslovanske vojske je pnš/o tud/ na mejnem prehodu Jezersko, k/je od ponedeljka dal/e spel odprl in v slovenskih rokah varnost. Odziv vojakov je bil velik, nekatere enote pa so se tudi same predale. V petek je zasijal prvi žarek upanja za ustavitev bojev. Popoldne je Markovič napovedal ustavitev vojaških dejavnosti, ki ga je vojaški vrh kmalu zatem demantiral, zvečer pa se je vendar nekoliko umirilo. Povod za to je bil napovedan interventni obisk trojice ministrov evropske dvanajsterice, Luksemburžana Poosa, Nizozemca Van-den Broeka in Italijana De Michelisa. Trojica je v Beogradu dosegla obljubo o premirju, na nočnem sestanku s predsednikom Kučanom in zunanjim ministrom Ruplom pa pritrdilne odgovore s slovenske strani o ustavitvi ognja, podpori Stipetu Mesiču za predsednika jugoslovanskega predsedstva in da se je Slovenija pripravljena za določen čas odreči sprejemanju novih razdružitvenih ukrepov. Lspch evropske misije pa VOJAŠKA AGREStJA NA SLOVENiJO Vojaška resnica Sovražnik je brezobzirno streljal na naša letala, ki so mirno bombandi-rala njegovo ozemlje. Karel Čapck je bil le kratkotrajen. Armadni vrh je napovedal nove akcije, prihajale so nove okrepitve, v spopadih pa je padalo tudi po civilnem prebivalstvu. Mejni prehodi so prehajali iz posesti enih v roke drugih, letališče Brnik so okupirale tankovske enote in ga obdržale v zasedbi. Intervencije slovenske vojske in policije pa so potekale tudi v notranjosti Slovenije, saj so vojski preprečevali premike za pomoč izoliranim enotam, Razplet na posameznih področjih in bojiščih je v veliki meri odločala prekinitev oskrbe posameznih enot vojske, ki so se začele tudi zaradi tega predajati sloven- (Da/je na 4 .s /ran/ j Stovenija obranila svojo samostojnost! HEUTE !M SLOVEI\SM VESTNIK Dic Seite furunsere deutschspiuchigen Leser/innen Enfsch/ecfene ^ertvrte/Zung der m///tar/schen ^gress/on Kam ten so/fdar/scb m/t dem neuen Sfaaf S/oMfen/en/ D/e mer/sc/ie/n/erachfende, b/ubge /nfervenbon deryugos/a-w/scben Armee /m neuen unabbang/gen and souveranen Sfaaf S/owen/en baf /n ganz Osferre/cd, /nsbesonders be/ den Karr/fen S/owenen, e/ne lMe//e des Profesfes aasge/osf. /n u/izab/zgen Peso/abonen and Demonsfraf/onen iv/rd d/e m/7/far/scbe Agress/on, d/e bere/fs aber 70 Menscben/ebe/i, daranferaacOZ/V/V/sfen, Pandede 1/er/efzeL/ndg/ganf/scben Sacbscbaden anger/cbfef baf, m/f a//er Enfscb/edenbe/f and a//er Scbarfe abge/ebn7 and zar fr/ed//cden Lbsang der yago-s/aw/scben Kr/se aafgerafen. /AHr7a/yevaa/c\ ' '///////) skim enotam. Prebegli in zajeti vojaki so, po slovenskih vesteh, pripovedaii, da so se boriii za obrambo jugoslo-vanske meje pred zunanjim sovražnikom, ki grozi Jugoslaviji z zahoda. Po nedeijskem protiletalskemu alarmu po vsej Sloveniji in grozi prebivalstva v pričakovanju bombnih napadov letal, ki so se dvignila z vojaških letališč na Hrvaškem, po silovitih spopadih na posameznih bojiščih in ponekod tudi okrog kasarn, se je evropska trojica odločila za ponoven obisk v Jugoslaviji. V poznih večernih urah se je v Beogradu sestala s pre-mierom Markovičem, zunanjim ministrom Lončarjem, srbskim predsednikom Miloševičem, prisostvovala seji zveznega predsedstva in botrovala končni potrditvi Stipeta Mesiča za predsednika, po polnoči pa se je v Zagrebu ponovno sešla s predsednikoma Kučanom in Tud-jmanom. Soglasni sklepi so za obe strani, slovensko in jugoslovansko, obvezujoči. Ponovno je bilo sklenjeno premirje in umik enot JA v kasarne, ustanovitev medvladnih komisij za razrešitev vojnega stanja in umika vojske, Slovenija pa je obljubila zamrznitev sprejemanja novih osamosvojitvenih aktov za obdobje treh mesecev. Tudi po tokratnem dogovoru ni šlo vse gladko. Armadni vrh v Beogradu je po svoje interpretiral pogoje Sobdarnostno pism predsedstvu Repubdke Stovenije Spoštovani! Prizadeti ob tragičnih dogodkih, ki jih povzroča agresija jugoslovanske vojske, izrekamo solidarnost vodstvu in prebivalcem suverene Republike Slovenije. Upamo, da bodo takoj ustavljeni napadi na samostojno Republiko Slovenijo in želimo, da bi mogla čimprej preiti na reševanje perečih gospodarskih problemov in da bi spet zaživelo nemoteno kulturno delovanje. SPD ..Danica" Šent-primož, SPD „Trta" Žitara vas, SKD v Globasnici, SPD ..Valentin Polanšek" Obirsko, SPD ..Zarja" Železna Kapla. SPD ..Vinko Poljanec" škoci-jan, SŠK ..Obir" Železna Kapla. SPD ..Edinost" Pliberk. MoPZ ..Kralj Matjaž" Libuče, Društvo ..Godba na pihala" Šmihel, SPD ..Edinost" Škofiče. SPD v Šentjanžu. ___________________ za umik enot, zvezna vlada še drugi dan po dogovoru ni imenovala pogajalske komisije, iz Beograda prihajajo strašne obtožbe na račun nehumanega ravnanja slovenskih oblasti z ujetimi vojaki in srbskim civilnim prebivalstvom, predvsem družinami oficirjev, v Sloveniji, zapletlo se je pri umiku nekaterih enot, nadaljevalo se je preletavanje letal in helikopterjev, vojska pa grozi z novo eskalacijo. Kljub vsemu pa se je v času ko to poročamo, stanje v severni, severovzhodni in severozahodni Sloveniji skoraj normaliziralo. Mejni prehodi se odpirajo, komisije ocenjujejo materialno škodo, ki je ogromna, v južni Sloveniji, v Krakovskem gozdu, teče odločilen pritisk slovenske TO za umik večje tankovske enote JA, v Slovenijo prihaja nemški zunanji minister Ccnschcr, skratka, stanje se iz vojnega trenutno spreminja v izrazito politično z visoko stopnjo dinamike in napetosti, vojna pa lahko izbruhne v še ostrejši obliki. Jože Rovšek General Rašeta iz 5. vojaške oblasti v Zagrebu je Avstrijo obtožil, da so njene enote ob avstrijski meji pomagale enotam slovenske Teritorialne obrambe. Avstrijski obrambni minister Faselabend je obtožbe ostro zavrnil in jugoslovanskega generala opozoril, „da se s takimi izjavami ne gre igrati!" Slovenskemu narodu in njegovemu izvoljenemu vodstvu čestitamo k razglasitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije, v kateri bodo spoštovane v deklaraciji OZN in drugih mednarodnih dokumentih zapisane človekove pravice vsakega posameznika, naroda ter narodnih in etničnih skupnosti. Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji smo zainteresirani za še tesnejše in plodno sodelovanje obeh držav na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, kar ho v perspektivi zagotovo privedlo tudi do diplomatskega priznanja Republike Slovenije in razrešitve trenutnih gospodarskih in političnih zapletov. Republiki Sloveniji in vsem njenim prebivalcem želimo mnogo uspeha na tej „trnovi poti", kot jo je imenoval predsednik predsedstva Milan Kučan. Česf/Mo so pre/e// predsednik predsedstva S/o-ven/)e M/fan Kočan, predsednik /S S/oven/)e Lo/že Pefer/e ter predsednik skupšč/ne nove s/ovenske države France Bučar. Gleichzeitig wird dem jung-sten Staat Europas die volle Unterstutzung im seinem opfervollen Kampf um die Verteidigung seiner erst vor wenigen Tagen ausgerufenen Souveranitat und Unabhan-gigkeit ausgesprochen. Auch andere Aktionen, wie die kostenlose Versor-gung und Unterbringung von slowenischen Staatsburgern, die aufgrund der gesperrten Grenze nicht in ihre Heimat zuruckkehren konnten, waren fur die slowenischen Organisationen, etwa das slowenische Schulerheim/ Mladinski dom in Klagen-furt/Celovec, eine Geste der Selbstverstandlichkeit. Der Zentralverband slo-wenische Organisationen/ Zveza slovenskih organizacij na Koroškem hat dariiberhi-naus bei der Posojilnica-Bank in Klagenfurt/Celovec ein Hilfskonto fur die Opfer der militarischen Aggression eroffnet und bittet Spenden fur die leidgeprupfte Bevol-kerung Sioweniens. Die Spenden werden dem Roten Kreuz Sloweniens uberge-ben. Die Kontonummer ist 3,047.107. Hvala/Danke! fm folgenden veroffentli-chen wir auf dieser Seite einen Tei! der zahlreichen Protestresolutionen slowe-nischer Organisationen in Karnten gegen die brutale Aggression der jugoslawisc-hen Armee in Slowenien, sowie Solidaritatserklarun-gen fur ein souveranes, unabhangiges Slowenicn als neues, jungstes Mitglied der europaischen Staatenge-mein-schaft. Erktarung des Zentratverbandes s!owenischer Organisationen Besorgt iihcr dic ver-scharfte politische Situa-tion in der Republik Slo-wenien verurteilte der Zentralverband sloweni-scher Organisationen in Karnten den Einsatz der Gewalt der jugoslawischen Armee in Slowenien. „Wir sind iiberzeugt, daB dic bestehcnden und neu hinzugekommcnen Probleme in den Bc-zichungen zwischcn der selbstandigcn Republik Sowenicn und den jugosla-wischen Behordcn aus-schlieBlich auf dem Wcgc der Toleranz und des Dia-logs einer zufriedcnstel-lenden Ldsung zugcfuhrt wcrdcn kdnncn. Jeder Einsatz von Gcwalt wird fur langcrc Zcitcn die Bc-ziehungcn miter den Vdl-kern Jugoslawiens schwcr belasten. Der Zentralvcr-band s)owcnischcr Organisationen in Karnten erkliirt sich solidarisch mit den Burgcrn und Burgc-rinnen der Republik Slo-wcnicn. Scbon n/enige Sfunden nacb dem Einmarscb von E/nbe/ten der /ugos/a-n/iscbe/i Armee uberre/cbfen d/e skwen/scben Organ/sat/onen /n karaten - auf dem Foto Dr. danko MaZ/e und Mag. Magan P/pp - dem Gene-ra/konsu/ der SEP-Jugos/au//en e/nen sebarfen Protest. /Va skup/// A