SLOVENEC
Političen list- za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 f ld., za četrt leta 4 (ld., u jedca
meiec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 (Id., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inaerate) viprejema upravniStvo in ekepedielja| v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, imemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 264.
V Ljubljani, v soboto 16. novembra 1895.
Letnik XXIII.
Volilcem v deželni zbor kranjski!
Prihodnji četrtek dne 21. t. m. so poklicani volilni mo^je Kranjski, da izvolijo 16 poslancev, katere imajo pravico voliti kmetske občine na Kranjskem. Po Številu in po davku bi morali imeti kmetski okraji ie več poslancev, a ker tega sedaj ne moremo izpremeniti, zato je volilcem kmečkih občin tembolj skrbeti, da vsaj v vseh teh Šestnajst volilnih okrajih izvolijo dobre zastopnike.
Volitve volilnih mož so večinoma že končane. KatoliSka narodna stranka sme biti ž njimi zadovoljna. NaSi volilci so stali kakor skala za svoje može in v mnogih krajih so zmagali ie le po hudem boji. — Nadejamo se, da volilni možje povsod ostanejo mož-beseda, da bodo volili one kandidate, za katere so se samijin njih volilci izrekli že pred volitvijo volilnih mož.
Osrednji volilni odbor katoliško - narodne stranke je prepustU popolno prostost posameznim volilnim okrajem, da si sami določijo, katere kandidate si žele. Na podlagi teh poročil izvrSuje osrednji volilni odbor katoliSko-narodne stranke svojo najvažnejšo nalogo, ter po soglasnem naročilu zaupnih mož raznih krajev priporoča naslednje gg. kandidate, katerim naj naSi somišljeniki kot volilni možje oddajo dne 21. t. m. pri volitvi 16 poslancev za kmetske občine svoje glasove:
1.	Za Ljubljansko okolico (sodni okraj Ljubljana- 6. Vrhnika): Gabrijel Jelovšek, posestnik in župan na Vrhniki, in Fran Povše, državni poslanec, vodja 7. in posestnik v Ljubljani.
2.	Za okraj Kamnik-Brdo: Tomaž KajdiŽ, dekan
v Moravčah.	8
' j f
3.	Za okraj Kranj-Tržič-Loka: Oton Detela, grajščak, deželni glavar v Ljubljani, in Andrej Kalan, vikar in mestni odbornik v Ljubljani.
4.	Za okraj Rado vljica - Kranjska gora: Janez Ažman, župnik v Gorjah.	9.
5.	Za okraj Postojna-Planina-Senožeče-Lož-Bistrica: Franc flodic, posestnik in trgovec na Lahovem, in Josip Zeleil, posestnik v Seno- 10. ž e č a h.
Za okraj Vipava-Idrija: Matej LavrenČiČ, posestnik v Vrh polj i.
Za okraj N o v o m e s t o-Kostanjevica-Krško : Viljem Pteifer, državni poslanec in posestnik v Krškem.
Za okraj Trebnje-Zatičina-Žužemberk-Mokronog-Litija-Radeče: Franc KoŠak, posestnik in župan na Grosupljem; dr. Fran Papež, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani, in dr. Ignacij Žitllik, kurat v Ljubljani. Za okraj Kočevje-Ribnica : Karol Kluil, kanonik in državni poslanec v L j u b 1 j a n i, in Primož PakiŽ, posestnik v Sodražici. Za okraj Črnomelj- Metlika: Frančišek Scliweiger, župnik na Rado vi ci.
Volilci! Volite prihodnji četrtek soglasno te kandidate, katere ste si sami zbrali in jih mi po Vašem naročilu priporočamo. Volite jih soglasno za poslance, da bo zmaga tem večja in slavnejSa.
V Ljubljani, 14. novembra 1895.
Osrednji volilni odbor
KatoliSko-narodne stranke.
LI STE K,
0 Braziliji.
Iz Slavine, 14. novembra.
Pomladi leta 1878 je bilo na Notranjskem in Primorskem veliko govorjenja in zanimanja za Brazilijo. Odpravljalo se jih je mnogo tudi iz tukajšnje fare na pot, poprodajali so svoje stvari, a poslednjih so se skesali in ostali doma razven jednega, ki se je odpeljal, a ni bilo več slišati o njem; bržkone do Brazilije ni prišel živ.
Ob novem letu 1889 so se odpravili tje trije gospodarji, dva z družinama in jeden sam. Meseca avgusta 1890 se je ta vrnil domov po svojo družino, pripovedoval čudne reči o rodovitnosti in dobrotah brazilijske dežele ter jih spravil veliko na noge s Pivke in izpod Nanosa, da so zapustili domače kraje in se napotili čez morje proti novi obljubljeni deželi. Le samo iz slavinnke fare se jih je odpeljalo po angeljski nedelji okoli 90 oseb. Previdni in pametni ljudje so sprevideli in očitno govorili, da povrnivši se vabnik za Brazilijo je v zvezi z videmskim izselnim agentom Gergoletom in služi
S f </S
gotovo plačilo za vsako dušo, kolikor mu jih pripelje v Videm.
Tako je bilo tudi res. Eo se izseljenci pripeljejo čez morje, se jim je vabnik natihoma skrivaj izgubil, in ubili bi ga bili, ko bi ga bili precej v prvej jezi dobili. A bili so tam in si morali pomagati, kakorkoli so vedeli in znali. Razpeljali so jih večinoma po provinciji St. Pavlo; nekateri so šli v službe, največ njih pa delat v kavine nasade. Nekateri izmed izseljencev, ki ondi niso precej našli pričakovanih in obetanih pečenih ptic, s kavo posutih ceBt, po plotih rastočih in visečih mesenih klobas in suhih cekinov na kupih, a so od doma prinesli nekaj denarjev sabo, so se kmalu vrnili raztrgani in sestradani; drugi so ostali tam, in od Brazilije ni bilo več veliko slišati.
A zdaj čez pet let so se vrnili zopet nekateri sami, drugi z družinami, in so prinesli lepih ondi prisluženih denarjev sabo. To je hitro zašumelo po vsem okraju, zanimanje ia Brazilijo vnovič vzbudilo in jih mnogo nagnilo, zapustiti dom ter peljati se čez morje. Sredi meseca oktobra jih je šlo iz sla-vinske fare okoli 60, iz Orehka 26, in kmalu potem tudi iz Postojine in druge okolice v Videm, kjer jih

je zbiral Gergolet, od tod v Genovo in dalje čez morje. Eaj pripovedujejo izseljenci, ki so prišli domu, o Braziliji, kako se jim je godilo tam?
Prišli so nazaj močno postarani in shujšani ter blede rumenkaste polti. Čez morje so se vozili iz Genove v Brazilijo 22 dni, vožnja je bila dosti mirna in jako ugodna, da malokdaj tako. Na suho so jih postivili v primorskem mestu Santos, od tod jih peljali v St. Pavlo in nastanili tu v veliki prostorni hiši za izseljence, katero imenujejo ,,emigracijon". Ondi so bili postavljeni kakor na semenj. Vsak je dobil tablico in prišli so jih ogledovat zemljiški veleposestniki, lastniki kavinih nasadov, kateri so potrebovali delavcev. Prvi so izbirali »baroni" in na tablico zapisali svoja imena tistim, kateri so jim bili všeč. Potem še Ie so prišli drugi posestniki, „pa-dreni", katerim naši ljudje pravijo „grofi", in si jemali ostale ter dali jih odpeljati na svoja posestva. Večinoma so delali pri kavi; nekateri tudi druga dela pri gospodarjih.
Kavine nasade obdelujejo tako-le. Skopljejo po dva pedanja globoke, ratno toliko dolge in poldrugi pedenj široke jamice in posadijo vanje po več zrn kave, primeroma kakor pri nas fižol; zagrebejo jih
7
Delili j
Da je »Narod" sedaj hud, ni čuda. Zaupni shod, zaupni možje, zaupna pisma in vsa druga zaupnost, — vse je bilo zastonj. Dan za dnevom prihajajo poročila, ki mu javljajo nove, hude poraze. Ves izven sebe brska po razbolelih možganih, je-li je teh porazov morda on kriv.
Ali sem morebiti premalo napadal vero in cerkev ? Ali sem premalo lagal o duhovskem stanu, premalo ga obrekoval ? Ali sem ostavil kako priliko, pri kateri ne bi bil z vso silo lopil po ljubljanskem knezu in škofu? Ali sem bil sploh v boju s »klerikalci" kedaj premalo surov, premalo ciničen, premalo lažnjiv, premalo podel ?
Na ta vprašanja si ne more ničesar očitati. — Spominja se vseh nebrojnokrat se iz »Narodne Tiskarne" ponavljajočih gonj na vero in duhovstvo, na avtoriteto in nravnost. Odgovarja si, da so »Narod", »Zvon", „Rodoljub", preje tudi »Brus", »Škrat", »Pavliha" točno izvrševali svoje namene po najboljših vzorcih židovskih šmokov. In vender je — vse zastonj ! Ne more si prikrivati, da tistih par glasov, ki so jih zbobuali njegovi strankarji, ne pomenja nič, ker so večinoma glasovi nravno in gmotno naj-slabejših volilcev. Obup se mu sedaj meša z žalostjo in sram ga je.
V »Narodu" se javljajo čuvstva cele njegove stranke. Brez ovinkov izražamo, da se nam smili, ker ta čuvstva so v resnici grozna.
Rizsodnosti ali kake posebne bistroumnosti že preje nismo imeli prilike opažati v »Narodu" in njegovi stranki, a sedaj je še tista mrva možgan, kar mu jih je na razpolago, vsa zmedena. Slaboumnost se je izprevrgla v najhujši štadij besnosti in delirija. Če bi jim kaj pomagalo, bi jim svetovali mrzle kopeli in Kneippovo kavo, da si vtolažijo razburjene živce in vsaj kolikor je mogoče odvodijo kri iz možgan, toda bolnik in posebno še tak bolnik, o katerem lepše pravimo, da ni normalen, »ne sliši nič, ne vidi nič."
Za „Narod" je torej zastonj vsaka beseda in zavoljo njega ne pišemo teh vrstic; on se mora iz-rjoveti in izbesniti; dokler ne omaga, je vsaka beseda ž njim izgubljena. Poznamo predobro njegovo natoro iz nebrojnih izkušenj. Toda neka vrsta ljudij, ki pobira snov za svoje mišljenje samo iz potiskanih papirjev, zahteva, da se odgovarjamo. — Če bi mi nobene ne rekli, potem bi idfjotsko neumno raz-tegovali taki možički usta, kremžili ustne, ostrili nos in kazali za nami, češ: »dal jih je". — Vpoštevati moramo tudi te reveže, hkrati je pa sploh dobro, da si večkrat predočimo svoja lastna načela.
Težko je začeti, ker je „Narod" zadnji čas toliko neresnic nabruhal in še te brez vsacega reda, da je je križ prav razdeliti. Mi smo divja, hinavska, razuzdana tolpa, ki lažemo, hujskamo proti mirnim izobražencem; duhovniki so »pijanci, kvartopirci, zapeljevalci — —", ki »demoralizujejo" ljudstvo, izobraženi neduhovniki v katoliški stranki so hinavski kruhoborci; škof zapeljuje, hoče uničiti Slovence, nima iskre ljubezni do slovenskega naroda v sebi, zlorablja Najsvetejše, meša se po krivici v politiko, zahteva od duhovnikov pokorščine, ki mu je niso dolžni izkazovati; a kar je najpoglavitnejše: škof
in pokrijejo potem z lesom bombakovega drevesa, ki rado gnjije. Čez leto, ko kava^skali, puščajo skupaj po tri ali štiri rastike; kar jih je več pognalo iz jedne jame, jih presadijo drugam, in sicer po tri do štiri metre grmič od grmiča narazen.
Sadijo v vrsto na vse strani. Četrto leto začne roditi, okoli desetega leta je treba začeti grme ob-rezavati in obsekavati; ko je dorastlo do dvajsetega leta, se pri tleh poseka in iz štora in korenin vnovič požene mlado kavino grmičevje. Pleve se kavini nasad pet- do šestkrat na leto. Štejejo za vse obdelovanje 3000 grmov na mcžaka, kdor je trden in priden, jih opleve tudi do 4000 ali celo 5000. Ple-vejo skozi šest mesecev, ko pritisne suša, tudi plevel več ne raste. Od vsakih 1000 grmov se služi na leto po 100 gld. brazilijskega denarja, od starih nasadov, med katere se ne sme nič druzega saditi, do 120 gld. Brazilijski goldinar ima zdaj vrednosti polovico našega denarja ali jedne krone. Ko je kava dozorela, jo obirajo in služijo od mere, katero imenujejo »libj&r" (?) in ki drži 40 litrov naše mere, po 50 kr.; a nabrati je morajo za jeden libjer po 50 litrov, da je ni treba še posebej čistiti. Nabere je človek na dan šest do sedem libjerov.
(Konec slidi.)
je nelojalen' in ž njim vred cela klerikalna stranka.
Dokaz: ta stranka se bojuje proti šolskim zakonom, katere je potrdil sam presvetli cesar. O škofu pričajo isto dogodki o priliki smrti »nepozabnega cesarjeviča Rudolfa" in njegove besede, da je država odpadla od Kristusa. »Narodovci" se brezpogojno klanjajo cesarju z dušo in telesom, klerikalci pa cesarju ne, pač pa škofu.
To je nekaj vzklikov iz »Narodovega" delirija. Najznačilnejši so tisti, ki se tičejo našega milostlji-vega nadpastirja, zato ker so n a j z 1 o b n e j š i, n a j p o d 1 e j š i in najbolj neumni.
Nam katoličanom ni škof samo višji uradnik, katerega se je treba bati zato, ker ima moč v rokah, marveč nam je duhovni oče; zato ne merimo s cerkvenim pravom v roki njegove oblasti, marveč sinovsko zaupno v njegovo skrbnost za nas se ga oklepamo. Kot višji duhovni pastir ima pravieo in dolžnost, skrbeti za blagor svojih vernikov in sme v to uporabiti vsako pošteno sredstvo.
Volitve so važna stvar; to priča »Narod" sam, ker se tako briga zanje. Ali torej samo škof ali samo duhovstvo ne sme videti važnosti volitev? — Kristijani molimo pred vsakim važnejšim opravilom, pričakujoč razsvitljenja od Boga. — Ali je molitev samo pred volitvami prepovedana? Kdor smatra molitev v tem slučaju za samo agitacijsko sredstvo, taji s tem objektivnost naše vere; ž njim nimamo več besede. — Da, škof sme za nas skrbeti, sme nas napeljevati k dobremu, sme nas pozivati k molitvi v naš blagor. Žalostno je, da moramo to še dokazovati.
Vsak otrok sme že politikovati, vsak pribeglik ee sme v vse vtikati, samo škof nima — nobene pravice. Toda — »liberalci in naprednjaki itd." — nasprotniki naši:
Mi in z nami naše verno slovensko ljudstvo vemo dobro, kdo je naš Škof in kaj nam je. Mi vemo, kaj smo mu dolžni in zakaj ga imamo. — Za vas pa ne vemo druzega, nego da ste izleženci nemško-židovskega liberalizma, da pohujšujete naše ljudstvo, našo mladino v slovstvu, v politiki, da ru-jete iz src steber vsemu vrejenemu življenju — spoštovanje do avtoritete in da gmotno tlačite narod. Mi vemo, da vam nismo druzega dolžni, nego ne-brojno solz in revščine in duševnega razdejanja in da smo vam zato iz. ljubezni do naroda dolžni boj. To vemo mi in to \6 naše ljudstvo, ki vam bo vselej, ko se mu boste štulili za voditelje, pokazalo hrbet. Resnica je sicer britka, a zato je ne moremo zamolčati.
Zloben je torej vaš napad proti škofu, ko na jedni strani za-se zahtevate neomejenega gospodstva, škofu pa jemljete spoštovanje in mu odrekate vsake pravice. Ali naj ljubljanski škof v Narodni tiskarni, pri pisatelju »4000", pri vredništvu »Slovenskega Naroda" itd. išče sveta in navodila? Zlobni so vaši napadi, a vaša zlobnost je smešna in podla.
Naši liberalci so mojsterski petolizci. Kakor pohlevni kužki se drenjajo sedaj krog jednega, sedaj krog druzega in, če ni drugače celo — krog gosp. Schvvegla. Kedor nima za svoj namen resnice, nujno zaide na tako pot in si potem brez sramu izbere tudi tako sredstvo, s kakeršnim je Narod zadnje dni zopet nastopil proti nam, zlorabljajoč lojalnost in udanost do vladarja.
V prah se meče pred vlado, javka o svoji brezpogojni vdanosti, kazoč h krati na škofa in nas, češ: »ljuba vlada, vse kar hočeš, ti storim ; tudi zlažem se, kader je treba, samo — te-le mi pomagaj premagati.
To se nam zdi bizantinsko podlo. O stvari sami ne maramo govoriti, ker o vdanosti naši, in o pravi ljubezni do vladarja tudi naši nasprotniki ne dvomijo. Pač pa javno povdarjamo, da poznamo samo jedno brezpogojno vdanost, namreč vdanost do Boga in po njegovi volji smo vdani — duhovski in posvetni oblasti, ki jo je on postavil.
Neumnost Narodovih trditev je pa razvidna odtod, ker hoče celo slovensko duhovstvo vjeti v svoje mreže. Oel članek z zvenečim naslovom »obe-dientia vostra sit rationabilis" je posvetil razsodnim duhovnikom.
Skoda za čas in papir I Slovenski duhovniki se ubogo malo menijo za »Narodove" čenče. Preveč potrebnega dela imajo, da bi tratili čas ž njimi.
K pozitivnemu delu nas kliče naše ljudstvo.
Ubogati je hočemo. Mirno in neupogljivo poj-demo dalje po svojem natančno obrisanem potu. Za-
lajanje izza meje, za plotom se ne bomo menili. Živela dobra stvar, živel duševni in gmotni napredek našega naroda nam je geslo, ki se ga še vnetejše oklepamo, ko nam nalaga časnikarska dolžnost kon-štatirati take pojave nam nasprotnega časopisja, kakeršne smo v tem Članku osvetili.
Milijoiikrat zlagano!
»Narod" v lažeh in natolcevanju, s katerimi povodom volitev obsiplje našo stranko, presega že vse meje. Nekaj časa šlo je to bolj po malem, v si-nočnem članku pa »Narod" kar naravnost piše, da hoče klerikalna stranka oropati našo borno deželo, naše revno ljudstvo za cel milijon goldinarjev.
»Narod" piše:
»česar klerikalci iz svojih močij ne morejo storiti, to hočejo napraviti na dež. troške. Njih krogi tudi prav nič ne tajd, da je to povod vsemu boju za deželnozborsko večino. Jezuvitsko gimnazijo in jezuvitski konvikt hočejo klerikalci ustanoviti na deželne troške, na troške kmeta in meščana, ki se borita za svoj obstanek, opleniti hočejo siromašno kranjsko deželo za ogromno svoto, in ker vedo, da narodne stranke za to ni in ne bo dobiti, zato so odklonili kompromis, zato se poganjajo za absolutno večino v deželnem zboru in to je tudi povod njih prizadevanju, dobiti ljubljanski občinski zastop v svoje roke, da bi v rečene naklepe tudi Ljubljani »puščali".
»Klerikalci so svoje zmage že tako gotovi, da se že pripravljajo za ustanovitev jezuvitske gimnazije in jezuvitskega konvikta. Kupili so zato že primeren svet, tudi učitelji, nemški jezuitje, so se že naučili slovenskega jezika toliko, da bi mogli slovenski poučevati — ker učni jezik bi bil v nižjih razredih jezuvitske gimnazije slovenski — samo denarja je treba in stvar bi bila hitro gotova."
»Koliko pa bo treba za to jezuvitsko gimnazijo ? Če računamo, da bo poslopje za gimnazijo in konvikt veljalo 300.000 gld., notranja vredba in nabava potrebnih učil itd. pa tudi 200.000 gld., torej skupaj pol milijona, nismo računali preveč. To pa so Ie ustanovni troški. Sole pa se same ne morejo vzdrževati, nego veljajo vsako leto lepe krajcarje. Klerikalci bodo potrebovali za vzdrževanje imenovanih zavodov vsaj 20.000 gld. deželnega prispevka, ta repreientuje kapital pol milijona goldinarjev. Klerikalna stranka kani torej oropati našo borno deželo, naše revno ljudstvo za cel milijon goldinarjev."
»Zdaj je pač jasno, zakaj se delajo tako strahoviti poskusi, pridobiti v deželnem zboru večino. Vse govorjenje o gledališču, bolnišnici, legalizaciji, zajcu itd. je zgolj švindel, vse obljubovanje o gospodarstvu je le pesek v oči, opleniti dežela za milijon goldinarjev, to je cilj klerikalne vojne."
To vse je od besede do besede v »Narodu" zapisano v uvodnem članku dne 15. novembra t. 1. — Veliki so bili »Narodovci" v ostudnih lažeh vsi-kdar, a da bi mogli tako neskončno grdo lagati, tega vendar nismo mislili.
Zato izjavljamo kratko in odločno: Vse, kar »Narod" piše o jezuvitski gimnaziji in o jezuvitskem konviktu, ki se ima graditi za milijon goldinarjev na deželne troške, je ostudna laž, namenjena le za pesek v oči pred volitvami.
Ne omenimo druzega, nego da na prostoru, katerega so si kupili jezuiti, bodo komaj prostor dobili za cerkev, samostan in vrtiček, da za gimnazijo in konvikt absolutoo ni nobenega prostora. — Sploh pa je vsa ta stvar tako na debelo zlagana, da je noben razsodni človek ne more verjeti. Kdor pozna de-želuo premoženje, v^, da je nemogoče kaj tacega zahtevati. »Narodovci" si pač v pest smejajo, češ, morda smo pa le dobili kakega bedaka, ki bo verjel našim milijonskim lažem. Sram Vas bilo I
»Obedientia vostra sit rationabilis'.
Članek s tem naslovom objavljen v »Narodu" spričuje, da nervoznost naših nasprotnikov sega že do skrajne meje. V dokaz zato nekaj citatov iz »Naroda":
»Burja klerikalne agitacije besni po naši deželi in vrste nasprotnikov naših navdaja veselje, kakoršno je prešinjalo Petra Arbueza, ko je videl na grmadi goreti na stotine »brezvercev" ...
„Kar je slovenskemu narodu neprijazna vlada postavila dr. Missio na mesto ljubljanskega knezoškofa, da bi razbil jedinost slovenske stranke v kro-
novini, od takrat deluje knezoškof zoper narod slovenski ..."
»Duhovniki in najnižji sloji, vmes pa nekaj inteligentnih hinavcev in koristolovcev, to je stranka, kateri zapoveduje škof Missia..
»Kdo se ne spominja, kako je ravnal knezoškof Missia, ko je zatisnil za vedno oči naš blagi, nepozabni prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf? Prepovedal je zvoniti iu svojo prepoved preklical le vsled pritiska tedanjega dež. predsednika barona Winklerja. Ko je »Slov. Narod" nekoč pisal, da so Slovenci cesarju neomejeno vdani, tedaj je škofovo glasilo kričalo, da je to ateizem, ker se cesar postavlja nad Boga... Kdo more oporekati, da ne deluje škofovo glasilo na to, da bi bil slovenski narod na Kranjskem pač Škofu neomejeno udan, ne pa tudi cesarju? Se več!
V nekem postnem pastirskem listu je škof Missia očital avstrijskemu postavodajstvu, da je Kristusa zatajilo, da ga ne pozna več za pravega Boga, da so torej vsi naši zakoni od hudiča. In vse naše zakone je potrdil naš premilostai cesar in prisegel skrbeti, da se bodo pravično in vestno izvrševali."
»Mož, s takimi nazori nima pravice zahtevati, naj bi mu sledili lojalni cesarju in državi udani ljudje, tem manj, ker si on, kakor je to povedalo njegovo glasilo, prisvaja oblast, ki presega vsako posvetno oblast, se torej naravnost postavlja nad vladarja in držaro" . ..
Menimo, da smo dovolj povzeli iz »Naroda".
Vsa razdivjanost, vsa zloba, vsa podlost naših nasprotnikov se kaže v navedenih »Narodovih" stavkih. Najnerodnejše bizarstvo združeno z najnizko-tnejim bizantinstvom se javlja svetu v teh besedah lista, ki naj zastopa pravi liberalizem!
Nelojalnost se očita našemu škofu, katerega je cesar sam imenoval za svojega tajnega svetnika. Cesar sam mu ne more dati lepšega dokaza svojega zaupanja, kakor s to častjo in »Narod", oni »Narod", ki je objavljal izdajalska pisma iz Rusije, si drzne kaj tacega očitati našemu škofu, oni »Narod", ki jeruskega carja stavil za vzgled dobrotljivosti našemu po celem svetu znanemu kot veleradodarnemu cesarju, oni »Narod", čegar stranko je cesar svoječasno sam označil kot nelojalno. „Narod" očita škofu, da obsoja naše postavodajstvo, oni »Narod", ki je včeraj poveličeval ustavo, ki daje vsakemu pravico, da izraža svojo sodbo o ustavnem življenju, oni »Narod", katerega vsaki list je ugovor proti raznim zakonom avstrijskim. — S tem se »Narod" vnema za dobo absolutizma.
S tem je izgubila »Narodova" stranka zadnje pogoje za svoj obstanek, vrgla od sebe vsa svoja načela, zato sedaj vpije svetu : Pomagajte mi, vsaj sem pripravljena zatajiti vse, kar mi je bilo sveto — samo pomagajte, da se ohrani par oblastnih mogotcev na krmilu.
Taka stranka nima nobene časti in moči v sebi in tudi ne more imeti nobenega spoštovanja in vgleda nikjer. Njej veljajo besede: O factionem venalem, mature perituram, si emptorem iuveutris.
Duhovščina in vsi dobri katoličani pa bodo uprav iz tega »Nar." divjanja spoznali, da prav ravnajo, ker se oklepajo svojega škofa, in da njih pokorščina je pametna, kakor je neumno »Narodovo" divjanje proti škofu in naši stranki.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. novembra.
Dr. Smolka. Dne 5. t. m. so praznovali Poljaki 85. rojstni dan svojega velikega sina dr. H. Smolke. Vsi poljski listi slav^ njegovo demokratsko mišljenje, katerega ni nikdar zatajil; nezmerni in požrtvovalni patrijotizem, ki mu je prinesel pred 50 leti smrtno obsodbo, njegov čisti značaj, ki mu je pridobil spoštovanje vseh strank iu ga slavil tudi zunaj države. To vse se je pokazalo pri svečanosti v Levovu. Vse prodajalnice so bile zaprte, v mesto so došli zastopniki iz vseh stranij Poljske. Ob 10. uri so se zbrale korporacije in društva in obilno občinstva v deželni hiši. Vsi so se podali v cerkev, kamor je prišel tudi Smolka s posebno meščansko deputacijo. Na ulici so ga navdušeno pozdravljali in pred cerkvijo je igrala godba poljsko himno. — Službo božjo je opravil nadškof Izakovic. Cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena. Po maši je šel Blavljenec na strelišče, kjer je vsprejel deputacije. Dasiravno ima Smolka za seboj že 85 let, je starček še vedno čvrst in krepak.
Cerkveno-politični zakoni v zagrebški deželni zbornici. V predzadnji seji budgetnega odseka je zahteval poslanec Gjurkovič, naj vlada predloži zbornici načrt glede preosnove cerkveno-političnih zakonov, na kar je pravaš Jakčin pripomnil, da se tudi razširja vest o uvedbi civilnega zakona na Hrvatskem, ter vprašal bana, je li se ta vest potrjuje. Ban grof Kbuen-Hedervary je izjavil, da bi bila jako umestna preosnova cerkveno-poli-tičnih zakonov, da bi se s tem zjednačilo razmerje mej raznimi veroizpovedanji, vendar Hrvatska nekaj časa lahko še izhaja brez njih. Kar se pa tiče uvedbe civilnega zakona na Hrvatskem, na to vlada sedaj še ne misli. — Iz predloga poslanca Gjurkoviča je razvidno, da nekateri liberalni poslanci že komaj čakajo onega, »preblaženega" trenotka, ko se bodo morali tudi Hrvatje poročati pred matričnim maza-čem. Upajmo, da mažarski liberalizem še ni prešinil tolikega števila poslancev, da bi jim bilo mogoče z večino odobravati tak predlog.
V ogerski poslanski zbornici se je nadaljevalo predvčeraj posvetovanje o proračunu za bodoče leto. Potem ko je poslanec V&rady govoril proti proračunu, je spregovoril poslanec Ugron, ki je izjavil, da je Banffjrjev kabinet priljubljen samo v Avstriji, na Ogerskem pa ima premnogo sovražnikov. Govornik omenja potem zagrebških dogodkov ter nadaljuje, da si vlada samo prizadeva ohraniti si svojo moč in podaljšati življenje liberalni stranki. Popa-čenost vlada sedaj oovsod, v glavnem mestu, v ko-mitatih, po časnikih, pri volitvah in sploh v vsem javnem življenju. Slednjič omenja govornik strankarskih zmešnjav leta 1867 ter predlaga, naj se odkloni proračun, ker vlada ni zmožna zastopati de-želuih interesov, posebno pa v bližnjih pogajanjih z Avstrijo.
Ogersko. Kako gospodarijo požidovljeni Mažari, kažeta naslednja dogodka. Kakor poroča »Ha-zaak", je uaučni minister Wlassics obnovil deželni šolski svet in kroni priporočil v potrjenje 11 Židov in jednega »zgubljenega" duhovnika. Večina teh so prostozidarji, ki naj odločujejo v katoliških šolah. Listi zatrjujejo, da je bil tudi grof Bela Cziraky, drugi sekcijski načelnik v vnanjem ministerstvu, umirovljen, ker je imel toliko poguma, da je navzlic hudemu pritisku v magnatski zbornici trikrat glasoval proti cerkveno - političnim zakonom. To je mogoče na Ogerskem 1 Zato pa z veseljem pozdravljamo zmago katoliške ljudske stranke, ki se zbira in utrjuje nasproti židom in liberalcem. Tako je zmagala pri zadnjih volitvah v mnogih komitatih ljudska stranka, ki bode prihodnji mesec volila nove komitatske uradnike. Le v večjih mestih so prodrli liberalci. V trenčinskem komitatu pa se je zopet vršila »mažarska" volitev s pomočjo zvijač.
Francosko ministerstvo obstoji razven jednega iz samih framasonov. To je najjasneje pokazal ministerski predsednik Bourgeois, ko je uradno vsprejel načelnika prve francoske lože. »Laterne" dostavlja, da spada Bourgeois mej najodličneje vodje francoskih framasonov in si je pridobil že mnogo zaslug za framasou<tvo. Jednako zastopajo vsi ostali ministri častna mesta na raznih ložah ; le o zunanjem ministru Berthelotu se trdi, da ne pripada sedaj framasonstvu, vender pa je bogotajec in odločen nasprotnik katoliške cerkve.
Predsednik francoske republike Faure — prostozidar. Društveno glasilo prostozidarjev francoskih piše: Brat Feliks Faure, predsednik francoske republike je že od leta 1865 prostozidar. L. 1867 je postal »mojster" in vedno pripada loži »Prijateljstvo". Brat Feliks Faure je danes najstarejši član delavnih lož prostozidarskih, v katerih je tudi novi finančni minister brat Doumer. Izmej sedanjih francoskih ministrov je tudi prostozidar ministerski predsednik Bourgeois; nedavno je priredila loža »Svetlo" njemu v čast svečanost. Nadalje so prostozidarji ministri Mesureur, Lockroj, Ricard in Viger. Kakor se vidi, je osoda Francoske poverjena prostozidarjem. Pravi katoliki imajo dovolj razlogov, da jih skrb6 tužne razmere v njihovi domovini.
Rusija in Bolgarija. Nekateri bolgarski rusofili trdijo, da je sprava mej Rusijo in Bolgarijo takoj dognana, kakor hitro vsprejme princ Boris pravoslavno vero. Tej trditvi odločno ugovarja »No-voje Vremja". Omenjeni list pravi, da se Bolgari zelo motijo, ako menijo, da je s tem storjen zadnji korak za spravo z Rusijo. Bolgarska deputacija se je v Petrogradu lahko prepričala, da ima Borisov prestop k pravoslavju samo nekoliko olajšati rešitev zamotanega vprašanja, toraj bi bil s tem storjen še
le prvi korak. Vsled tega niti knez Ferdinand, niti bolgarski zastopniki ne smejo misliti, da Rusija ne zahteva ničesar druzega nego Borisov krst. Urediti je treba še tudi druge politične razmere, katerih omenja berolinska pogodba.
Turčija. Sele nekaj dnij se nahaja Rifaad-paša na svojem novem sedežu, in že dohajajo iz Carigrada mnogotera poročila o zopetni spremembi v velikem veziratu. Naslednikom velikega vezirja se imenuje Mahmud-Djelal Eddin-paša, katerega baje kandiduje vladina stranka, javni svet pa hoče podeliti to čast Kučuk-Said-u. Vsekako je gotovo, da v tem oziru ne bode poprej miru, dokler se ne najde mož, ki bo imel dovolj moči zadušiti vedno večji nemir. Govori se, da nameravajo Armenci drugo veliko demonstracijo, od katere pričakujejo večjega vspeha, kakor so ga imeli pri prvi. Takih demonstracij se pa boji turška vlada, ter je v to svrho odposlala nadaljna dva polka v nemirne kraje. Pred-včeranjim je odposlala turška vlada dva generala v Anatolijo, ki bodeta prevzela poveljstvo nad ondot-nimi četami, in ki imata stroga navodila glede na-daljnega postopanja.
Razgled po slovanskem svetu.
Levski, glavar bulgarskih aposteljnov.
V Zofiji so odkrili 3. t. m. z veliko slovesnostjo spomenik bulgarskemu revolucijonarju L e v s k i - j u , in sploh prvi spomenik, katerega so postavili dosedaj domačinu v Bulgariji. Ta spomenik se odlikuje s svojo zgodovino. 2e pred petnajstimi leti so začeli nabirati po deželi denar v ta namen. V kratkem so dobili potrebno svoto. Ko je bil spomenik že izgo-tovljen in na trgu postavljen, je naenkrat vse potihnilo. Iz neznanih razlogov (mogočneži se pogosto sramujejo priprostih mučenikov, ki so jim ugladili pot) je vedno odlašala vlada z odkritjem spomenika. Ze nad osem let je stal spomenik na trgu , zakrit s sivim ogrinjalom — značilno znamenje za ta-mošnje politične razmere I Konečno je občinstvu vendar presedalo tako ravnanje. Zahtevali so naravnost, naj odstranijo grdi zastor, in sedaj se je podala vlada. Levski je gotovo najbolj priljubljena in spoštovana oseba v novobulgarski zgodovini. Rodil se je 1. 1837 v mestu Karlovo pod Balkanom. Iz-prva je nameraval postati duhovnik in že so ga posvetili za dijakona. Toda kmslu je slekel meniško haljo z namenom, delovati sam6 za duševno in politično prostost svojega naroda. Predvsem zadnji dve leti njegovega življenja ste romantični. L. 1870 je sodeloval pri ustanovitvi skrivnega društva. Postal je glavar takozvanim aposteljnom t. j. zarotnikom, ki so po Bulgariji potovali preoblečeni in s p?na-rejenimi potnimi listi (v mestu Cirpan, sredi med samimi Turki, je stanoval bulgarsk slikar, ki je ponarejal turške potne liste in pečatnike). Ti aposteljni so prehodili vso deželo in pripravljali ljudstvo na nameravano ustajo. Najpredrznejši je bil njihov glavar Levski. Neprenehoma je hodil od kraja do kraja. Vsaki dan je bil drugače oblečen in vedno je potoval po drugem poslu. Predrznil se je navduševati sorojake, oblečen kot Turčin. Povsod je deloval. a niso ga mogli vjeti, čeprav ga je vedno zasledovala turška gosposka.
Tako je potoval dve leti po deželi, Bolgarom in Turuinom prava skrivnostna prikazen. Slednjič so ga vjeli vsled neprevidnosti njegovih pomočnikov. O Božiču leta 1872 so ga napadli turški vojaki v vaški gostilni. Po hudem boju so ga premagali in pripeljali nevarno ranjenega v Zofijo. Pred vojaškim sodiščem je ostal neprestrašen. Stanovitno se je branil, pojasniti najmanjšo stvar. Izjavil je le, da bode nadaljevalo započeto delo po njegovi smrti najmanj sto drugih. Zaletaval se je z glavo v zid, a zastonj: polmrtvega so vlekli na morišče. Na ravno tistem mestu stoji sedaj krasni spomenik, katerega mu je posvetilo mladeniško naudušenje in jako dolgo zadrževalo nesrečno strankarstvo.
Slovstvo.
»Matica Hrvatska" nam zopet obeta lepe knjige. Občno pozornost je vzbudil veliki roman Tomidev : »Za kralja — za dom", katerega I. del je izšel lani, letos mu izide nadaljevanje (II. del.) V Bosno in Hercegovino nas povede povest ondotnih rojakov Osmana Hadžiča in Ivana Miličevida »B e z nade". Z ruskim pripovedovalcem Potapenkom seznani "Matica Hrvatska" svoje člane s prevodom njegovih povestij: .Generalova hči" in »Selški roman". Ona izda izbrane pesmi zna-
menitega novejšega hrvaškega pesnika dr. Avgusta Hararabašiča ter dovrši izdanje pesniških del Mirka Bogovida s 3. zvezkom, obsegajočim dramo „F r a n-kopan", odbrane pesmi in pesnikov življenjepis. — Bogati bodo tudi letošnji naučni plodovi ,Matice Hrvatske". Profesor dunajskega vseučilišča dr. V. J a g i č je opisal 18. vek ruske književnosti. Ime pisateljevo nam je porok, da bode knjiga epohalna. Drugoval ji bode zgodovinski spis prerano umrlega prof. Radoslava Lopašiča »Oko Kupe i Korane". Dobro došla bode naposled knjiga prof. Otona Kučere: »Naše nebo", ki nam razloži vse, kar je treba vedeti izobražencu o zvezdoslovju. Tistim slovenskim članom, ki niso prejeli I. izdaje »Rječnika hrvatsko-sloven-s k e g a ", je obljubljena ta prepotrebna pomožna knjiga v II. izdaji. — Cim več Slovencev pristopi v kolo »Matice Hrvatske", tem preje in tem rajše nam postreže ž njo. — Pogostoma se naglaša pri nas vzajemnost in bratstvo s Hrvati, malo pa storimo zato, da bi se razširila mej nami hrvaška knjiga. Res, da mnogo potrošamo za domače slovstvene proizvode, da nam mnogo denarja pobe-rajo naša društva, toda svotico — 3 gld. — bi vendar le vsak imovitejši rodoljub lahko postavil v svoj vsakoletni proračun za bratsko »Matico Hiv.", saj mu ta neznatna denarna žrtev prinese toliko zanimivega, um in srce poživljajočega berila. Uljudno vabimo toraj slovstvene omikance, da se vpišejo v »Matico Hrv." Njene knjige izidejo krog božiča. Letnino (3 gld.) sprejemajo gg.: knjigovezec J. Bonač, knji-gotržec A. Zagorjan in ljubljanski poverjenik Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem.
Umetnost.
Društvo za krščansko umetnost
je imelo dne 7. t. m. svoj peti odborski shod ob navzočnosti deset odbornikov. — Pristopila sta društvu dva ustanovnika; odšel pa iz Ljubljane marljivi odbornik preč. P. Kalist Medič. — Sklep zadnjega shoda o imenovauju dopisnikov društvenih se je izvršil iu nadejati se je vspešnega sodelovanja. — Vprašanje, ali naj se skliče letos občni zbor, se je gledč nedostatka primernega zbirališča in letošnjih težavnih razmer rešilo zanikavno; s prihodnjeleten-skim se bo skušala združiti mala razstava raznih cerkvenih umetnin.
Predsednik je nadalje poročal o delovanju društvenih odsekov v zadnjih mesecih; štirim cerkvenim predstojništvom se je postreglo z nasveti ali načrti. — Predložil se je odbornikom tretji letnik društva za krščansko umetnost v Monakovem" z 11 krasnimi velikimi in nekaterimi manjšimi slikami, med njimi krasna soha Matere Božje umetnika kranjskega J. Ruppe-ja iz Šeflerjev na Kočevskem. — Potem darilo preč. gospoda kanonika J. Sušnika: »Ephemeris Salonitana, Spalatensis in Bihačensis", katerih poslednja podaja na več podobah krasne staro-slovanske okraske iz Kninskega pokopališča — lepe vzorce za cerkvene veznine; veščaki jih stavijo v drugo dobo starokrščanske umetnosti, 9. ali 10. stoletje. — Narisi šest kapelic »Božjega groba", ki se nahajajo na Kranjskem — lepo delo g. župnika M. Sitar-ja — so se poslali v Gradec vredniku „Kirchenschmucka"-a, preč. monsignoru J. Graus u, v začasno porabo svoji razpravi o tem predmetu.
Naročilo si je društvo za svojo knjižnico: »Kunstgeschichte" Alv. Schulze-jevo in Kuhn-ovo, Dengler-jev in graški »Kirchenschmuck" ; tudi umetniški časopis Leonove družbe dunajske se bo omislil.
—	Živahna razprava je nastala o nasvetu (zadrža nega) preč. odbornika Sitar-ja, da naj bi se dru-štvenikom podalo vsako leto kako delce s praktič nimi navodili za ohranitev in oskrbitev umetnin. Obveljal je o tem nasvet gospoda profesorja T. Zupana, da naj bi se raji izdajal lasten umetniški časopis v negotovih obrokih — kake štirikrat na leto
—	z nekaterimi podobami starih in novih umetnin kranjskih. Upravni odsek naj se o tem posvetuje in poroča v prihodnji seji.	S.
Deželnozborske volitve.
Odprto pismo liberalnemn »meščanskemu volilnemu odboru"
v Kranju.
Prejel sem Vaše vabilo na današnji volilni
shod.
Uvažujoč pa, da sem se na loškem volilnem shodu dne 10. t. m. nečuveno osebno žalil in da sem vrhu tega še včeraj prejel pretilno do-
pis n i e o, ki je sicer oddana bila t Tržiču, a brezdvomno t Kranju bila pisana, prišel sem do prepričanja, da od liberalne .narodne" strani nimam pričakovati dostojnega vedenja meni nasproti in zato izjavljam, da na napominani liberalni volilni shod ne bodem prišel.
Pač pa bodem porabil drugo primerno priliko, da stopim s krat jskimi gospodi volilci v dotiko.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1895.
Dr. Ivan Susteršič.
Iz Krke. Tudi pri nas je bila 11. t. m. huda volilna borba, ki kaže, da se ljudstvo vzbuja. Veliko bi lahko sporočil o naših volitvah pa naj za sedaj ob kratkem zadostuje, saj nBŠi nasprotniki so tako povsod jednaki; če zmagajo, nosijo pokonci glave, kakor da bi imeli že cel svet pod svojo oblastjo ; ako pa propadejo, potem pa kriče in se jeze, da je groza. Obnašanje jim je bilo kaj kratkovidno, pri druzemu so videli pezdir, v svojem očesu pa bruna niso čutili. Kaj lepo se je njim podal tudi volilni imenik, ker so nekatere volilce iz groba klicali, ko pa zopet druzih, ki imajo že blizo dve leti vso volilno pravico, niso pustili k glasovanju. Ugovor proti temu je bil: Zakaj niste prišli pogledat v volilni imenik, saj je bil na pregled položen pri županu. Odgovor na to samo to-le: Zato ga nismo šli pregledat, ker smo Vam več zaupali do sedaj, kakor Vam bodemo zanaprej. Pa naj bo za sedaj. Našim volilcem vsa čast, propadla stranka naj pa pazi, da si zopet pridobi zaupanje ljudij, sicer ne bo dobro zanjo.
Žirovci pozor! V vipavsko-idrijskem okraju so se volitve volilnih mož tako izvršile, da ima kandidat katoliško-narodne stranke, gospod Matej L a v -r e n č i č , nekaj glasov večine, ako ostanejo zvesti vsi volilni možje, voljeni za katoliško - nar. stranko. — Nasprotniki imajo dva kandidata, v idrijskem okraju so volili volilne može za dr. F e r j a n č i č a, za vipavski okraj pa iz podraške afere žalno znanega agitatorja za razkol, Božiča. Najbrže, da se bodo v zadnjem trenotku zjedinili mej seboj za Božiča, dasi se sedaj po »Edinosti" še prav lepo drug drugemu vest izprašuje, češ, da liberalni Vipavci ne marajo za dr. Ferjančiča, idrijski okoličani pa ne za Božiča. Vendar upajo kolovodje liberalne stranke, da bodo razdvojene liberalne volilne može združili in da bodo po vrhu dobili še v Žireh nekaj glasov za-se. Mi dobro poznamo volilne može, izvoljene v Žireh, in upamo, da bodo ostali mož beseda, tudi če jih bodo liberalci še tako nagovarjali za svojo stran. Žirovci, vsi poštenjaki bodo gledali na vas. Ostanite zvesti svoji besedi. Pozor torej Žirovci!
Iz Kranja. Naše čestitljivo mesto stoji v znamenju volilne borbe. Akoprav manjka še dober teden do odločilnega dne, vendar letajo agitatorji od hiše do hiše, obetajoč Kranju zlate gradove, če bi se meščanstvo tako daleč zmotilo, da bi volilo — notarja Globočnika v deželni zbor. Odlikujeta se zlasti močni Rakovec, ki se kakor melina vali po ulicah in pa mali Cirilček, ki kakor kobilica skače po mestu. Vendar „gšeft" noče prav izpod rok. Velik in sicer najboljši del meščanstva, noče o Globočnikovi kandidaturi nič slišati, to pa radi tega, ker ga od blizo pozna. Ta „mož" rekel je na volil-skem shodu v Škofji Loki mej drugim, da hoče v deželnem zboru »pomirljivo" delovati. No »pomirljivo" delovanje gospoda Globočnika poznamo tukaj v Kranju kakor slab denar.
Ni ga v našem mestu, ki bi več zdražbe in prepira napravil, kakor ravno notar Globočnik. On je bil isti, ki je vodil strastno in besno gonjo proti našemu čestitljivemu, mnogozaslužnemu gospodu županu Šavniku. On vodi tiste razbrzdane elemente v Kranju, ki hočejo vse v našem mestu preobrniti ud tal do vrha, ki hočejo staro, skušeno in zasluženo meščanstvo spraviti ob upliv in veljavo. On je v prvi vrsti kriv ostrega strankarstva v našem mestu. On je voditelj tiste naše stranke, ki se odlikuje po tem, da največ vpije in razgraja po gostilnah in zabavlja čez vse, kar je doslej Kranjskemu meščanstvu bilo sveto in Časti vredno. In ta mož si sedaj hinavsko prisvaja krinko miroljubnosti I Mi poznamo miroljubnost — lisjaka in zato vemo, kakošen odgovor mu imamo na dan volitve dati 1
Jedno dobro stran pa ima kandidatura našega notarja vendarle. Ta gospod kandidat skrbi za — smeh, kar je v teh resnih časih velikanske vred-noBti. Kedo se ne bi glasno smijal, če sliši gospoda Globočnika trditi, da je kranjska gimnazija — nje gova zasluga. Ta »debela" našega kandidata vzbudila je nekako čudno začudenje vseh razsodnih ljudi,
ki dobro vedo, da je kranjska gimnazija zasluga konservativne frakcije slovenske državnozborske delegacije. Kranj se ima konservativni stranki zahvaliti, da ima gimnazijo.
Agitatorji notarja Globočnika imajo seveda jako namazan jezik in niso v zadregi z argumenti za to kandidaturo. Zlasti radi vporabljajo razlog, da se bode gospod Globočnik, kot Kranjc, v prvi vrsti za Kranj potegoval. V tem oziru je pač treba pomisliti, da je ravno g. Globočnik spodrinil kandidaturo občespoštovanega kranjskega meščana g. O m e r s a, kojemu je uprav Globočnikova stranka še letošnje poletje ponujala deželnozborski mandat. Brez dvoma gospod Omersa veliko bolje pozna kranjske razmere in potrebe, nego g. Globočnik, kajti g. Omersa je že takrat živel in deloval v Kranju, ko se Kranjcem še sanjalo ni, da je Tržič rodil moža, ki bode poklican zastopati, voditi, komandirati in — notariti kranjsko meščanstvo I	K.
Iz Vodic, 15. nov. 1895. Pri nas se je 4. t. m. vršila prvotna volitev, pri kateri so bili izvoljeni štirje prav zanesljivi možje katoliško-narodne s t r a n k e. So pa ti-le: Vč. gosp. župnik Simon Žužek, župan Janez Sporn, Anton Kocijančič in Blaž Keržič. V to je prav posebno po-mogel volilni shod v bližnji Komendi, kamor je pohitelo veliko Vodičanov. Sploh pa so Vodičani vsi vneti za kat. kandidata vč. g. dekana Kajdiža, kije skozi 18 let pastiroval v Vodicah kot župnik in je bil prav priljubljen. Bog ga živi!
Tedenski koledar.
N e d e 1 j a , 17. nov.: 24. po Binkoštih, evang.: Nebeško kraljestvo je podobno goršičnemu zrnu. Mat. 13. Gregor škof. Ponedeljek, 18. novembra : Posveč. baz. sv. Petra. Torek, 19. novembra : Elizabeta, kralj. Sreda, 20. nov. : Feliks, Val. spoz. Četrtek, 21. nov.: Darovanje M. D. Petek, 22. nov.: Cecilija d. m. Sobota, 23ega novembra : Klemen p. m. Felicita m. — S o 1 u c e izide dne 20. novembra ob 7. uri 13 min. ; zaide ob 4. uri 19 min.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. novembra.
(V proslavo godu Nje Veličanstva presv. cesarice Elizabete) brala se bode prihodnjo nedeljo, 17. dan t. m. ob polu 9. uri predpoludne v tukajšnji mestni farni cerkvi sv. Jakoba sv. maša, ka-ero bo daroval gosp. kanonik Andrej Zamejic in katere se udeleži tukajšnji veteranski kor v paradni obleki.
(Kandidati liberalne stranke v kmetskih občinah.) V današnjem »Rodoljubu" objavlja osrednji volilni odbor narodno-napredne stranke za kmetske občine naslednje kandidate : Za okraj Kamnik-Brdo Janko Krsnika, grajščaka na Brdu, za okraje Postojina • Logatec - Senožeče - Lož - Bistrica -Cerknica Jos. Dekle va, posestnika v Postojini in Fr. Ar-k o -1 a , posestnika v Postojni; za okraj Vipava-Idrija: Ivana Božiča, posestnika v Poddragi. Za okraje Trebnje-Zatičina-Žužemberk-Mokronog-Litija-Radeče: Luka Svete a, notarja v Litiji in Ljud. K o r a č i u a , posestnika ua Mirni; za okraje Ko-čevje-R.bnica-Velike Lašče Fr. V i š n i k a r j a , sodnika v R;bnici, in za okraja Črnomelj - Metlika Ri-hard-a D o 1 e n c - a , vodjo kmetijske šole na Grmu. — Za drugih osem volilnih okrajev do sedaj liberalna stranka ni postavila nobenih kandidatov. — Skrivaj pa bodo gotovo delali tudi po drugih volilnih okrajih, zato treba, da pridejo vsi volilni možje na volišče. — Torej v vipavsko-idrijskem okraju so se odločili za B o ž i č a. To ime vtisne pečat stranki, ki ga je postavila. Kar je katoliško-mislečih volilnih mož v vipavsko-idrijskem okraju, nobeden ne more dati glasu kandidatu Božiču, ki je bil največ kriv, da bi bila kmalu vsa podraška občina prestopila iz katoliške cerkve v razkolno. Tacega poslanca vendar ne sme imeti dežela Kranjska. Nadejamo se, da bodo to uvaževali tudi volilni možje iz idrijske okolice in da ne bodo oddali svojih glasov za tacega kandidata, tembolj, ker so jim agitatorji pravili, da bodo volili Ferjančiča. — Velike previdnosti in vstrajaosti treba je tudi našim volilcem v notranjskih občinah, kajti tam je protikandidat bogati Dekleva, ki bo sipal denar na vse strani. Tam treba stroge organizacije naših volilcev na dan volitve. Poštenje in denar se bodeta tukaj dvoboje-vala, torej pozor naši somišljeniki. — V obširnem trebanjskem okraju kandidujejo liberalci notarja Luka
Svetca, tistega moža, ki zadnjih šest let ni nikoli odprl ust za svoje volilce in ki je dejal mej letošnjim deželnozborskim zasedanjem, da se našemu kmetu še predobro godi. Moža s takimi lastnostmi in načeli pač ne bodo volili kmetski zastopniki. O dragem kandidatu gosp. KoraČin-n ne vemo, ali kaudiduje ali ne, ker nedavno je še izjavil, da ne vsprejme nobene kandidature; mož ima tudi prav, ker najpametneje stori, da na svojem posestvu dobro gospodari. — V kočevsko - ribniškem okraju naj slovenski volilci složno volijo naša kandidata kanonika K 1 u n - a iu posestnika Pikih. Treba je na volišču do zadnjega vseh volilcev, ker odločevalo bo le malo glasov. — O belokranjskem kandidatu g. R. D o 1 e n c u pa ae maramo veliko govoriti, tak šviga-švaga čez dva praga pač ni vreden, da bi se sploh pečali ž njim.
(»Narodne" denuucijacije). Narod piše:„Kako umevajo klerikalci jeduako pravico za vse, se vidi iz tega, da sami zlorabljajo cerkev in vero za agitacijo, pri vodstvu južne železnice pa so d e n u n • cirali nekaj železniških uradnikov, da bi utegnili agitovati za narodne kandidate. Južna železnica je tudi res vsem uradnikom naročila, naj se ne vtikajo v volilno borbo. Kanonik K I u n se bo zato uslugo še hvaležnega izkazal. Fej 1 — Mi, ki o vsej tej stvari ne vemo ničesar, pozivljemo »Narod", naj povč, kedo je denunciral, zakaj na take splošne fraze nihče ne da ničesar, marveč je prepričan, da so denuncijanti sami oni, ki drugim to podtikajo.
(Izpiti za nčiteljsko usposobljenost) so se vršili v Ljubljani od 4. do 11. t. m. Izpiie so prestali, za meščanske šole z nemškim učnim jezikom: I. Kerschbaumer in Klara Pfau; za francoski jezik: Olga Lavrenčič; za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: M. Matko ; za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: Fr Cuk, Fr. Greiland, Ferd. Rosenstein, A. Sadar, A. Schlenz, Antonija Avguštin, M. Bročko, G. Cidrih (z odliko), E. Ger-bac, M. Cimperšek, 0. Gasperiu (z odliko), M. Glo-bočnik, šolska sestra Uršula Gosak, Jos. Hayne, R Hfibal (z odliko), R. Inglič, A. Jereb, A. Krašovec, E. Kren, šolska sestra Nikolaja Kruleč, M. Lein-fellner, I. Mally, A. Mikuš, I. Piller, K. Pirh, I. Tomec, M. Vasič, E. Wrus, Fr. Zwirn; z nemškim poučuim jezikom: Fr. Makovec in gč. A. Krobat.
(Za poplavljene« na harjn) nam je izročil preč. gospod kauonik Audrej Zamejic 12 gld. — Bog povrni!
(Slovensko gledališče.) Bila je doba, ko je slava »Cavailerie rustieane" preletela ves glasbeu svet in tedaj se je ta opera pridružila tistemu malemu številu opernih del, katerih moč na občinstvo nikdar ne mine. »Oavalleria rostieana" je prava slika kipečega italijanskega življa; kdor je čul jedenkrat njeno ognjevito glasbo, je gotovo ni čul zadnjikrat. Z njo je pred leti slovensko gledališče nastopilo pot v svet — da smo dobili sedanjo opero, gotovo ni bil pri tem zadnji faktor tedanji vpliv »Kmetskih vitezov" na naše občinstvo. Občinstvo je kar čez noč zahtevalo redno opero in istotako čez noč jo je tudi dobilo. »Oavalleria rusti-cana" bode tedaj na našem odru imela vedno častno mesto! Ker je opera jako utrudl|iva in zahteva močnih glasov, bili smo radovedni na nastop gospice Sevčikove. Naša »dična" primadona pa je strastno, nesrečno »Santuzzo" tako verno predstavljala in pela, da je tudi to zadnjo »skušnjo" prav dobro prestala. Gospod Purkiabek je v »Turiddu" lahko razvil mnogo svoje umetnosti ter je posebno z »napitnico" izzival odobravanje občinstva. Ker je »Alfija" pel gospod Nolli in ker ste vlogi „Lole" in matere »Lucije" prevzeli gospa Inemanova in gospica Jungmanova, je ta del opere bil umetniško dovršen, zbor pa naj bi bil nekoliko boljši. Naj bo pri zboru skoro zopet vse pri starem! Pred opero so igrali duhovito veseloigro Jaroslava Vrhlickega: »V Dijogenovem sodu", kateri je včeraj kot origi-nelui filozof Dijogen priboril vspeh g. I ne man. Razven njega ne moremo nobenega sodelujočih pohvalno omenjati, ker so se vsi nagromadili okolu postrežljive šepetalke. — Jutri .Razbojniki". =
(Ljubljanski sejm in zaprte ulice.) V ponedeljek se pričue veliki sejm svete Elizabete. Ljudstva se ravno ta dan zbere silno veliko. Meščani poprašujejo, kako se bodo mogle množice premikati čez frančiškauski most skozi Spitalske ulice in proti šolskemu drevoredu, ker je Blavui magistrat v svoji bistroumnosti ravno te ulice skoraj popolnoma zaprl. Ali bi ne bilo pametno, da bi se podiranje
»kresije" samo na jedni strani pričelo ter tako olajšal dohod v središče mesta, in tudi če se ua obeh straneh podira, ni treba za podiranje toliko prostora. Modrim rotovškim gospodom ni prišla ta pametna misel. Kaj porekč trgovci na glavnem trgu? Kdo bode odgovoren za nesreče, ki se utegnejo pripetiti?
(Žrtva škofove nestrpnosti.) Pod tem naslovom je včerajšui »Narod" natisnil popravek č. g. provincijala Placida Fabiani, glede prestave o. Ka-lista Medic; ob enem se pa po svoji stari navadi naprej laže in obrekuje : rekoč »Saj je to javna in povse neprerekljiva tajnost, da je bil škof hud nasprotnik o. Mediča, prav ker se ta v volitvenih rečeh ni hotel ukloniti". Mi to danes prvokrat slišimo in gotovo tudi č. o. Kalist Medic sam.
(Brzojavna postaja v Dolenji vasi pri Ribnici.) Dne 12. novembra t. 1. odprla se je v Dolenji vasi pri Ribnici, v okraju kočevskem, brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamoš-njim poštnim uradom.
(Iz Gor. Kašlja) 15. nov. Danes ob ljJ>. uri čutili smo tu precei močen sunek, prej pa je precej močno zabobnelo. Hišna oprava v sobi je škripala. Že dolgo nismo čuli tako močnega sunka. Radovedni smo jako, zakaj da se nam toliko časa ne izplača državno posojilo. Zima je tu in večina biš je še taka, kakoršne nam jih je pustil potres. Ljudje so se zanašali na državno pomoč, a te ni sedaj. Županstvo veduo poprašuje, kdo je kaj popravil, tako tudi žandarmi, a večina nima — posebno pri letošnji slabi letini — s čim popraviti. Ljudje so se jeli splošno meniti, da jim je v Ljubljani zmanjkalo denarja. Razume se, da kdor je mogel, je popravil, a mnogo jih je, katerim tega storiti ni mogoče. Posojilo je vknjiženo, a ne izplača se, kaj vendar to pomeni. Marsikdo se skoraj kesa, da je kaj prosil. ; Nekemu posestniku iz Zadobrove je potres napravil i nad 500 gold. škode, posojila se mu je dovolilo ^50 gold. (petdeset), s pripravami že je imel nad 50 gold. stroškov, a navzlic temu dovolil se mu ie le prvi rok 20 gold. (beri dvajset goldinarjev), i li to velika dobrota ? I	»K"
(Ogenj.) Due 9. t. m. popoludne je v Rosalni-nicah na Belokranjskem posestniku Fr. Kermesecu pogorela kašča. Škode je bilo 250 gld. Zjpalili so otroci.
(»Povodenj" v gledališči.) Mej nemško predstavo v četrtek večer pripetila se je — kakor -se nam poroča, — pri vodovodni napravi poškodba, vsled katere je drla voda po prostorih. Predno so našli vodovodnega montčrja stanovanje na Emonski cesti (!), izteklo je iz cevi že mnogo vode ; stoprav po prihodu monterja zaustavilo se je nadaljno izlivanje. — Tu moramo neko odredbo mestnega magistrata odločno in brezozirno grajati: Poškodbe pri vodovodnih napravah in ceveh se zadnji čas kaj rade pripetč, a vodovodni monter, ki je imel do zdaj kot uslužbenec v uradnem poslopji sobo za straženje in aviziranje v Kleče , se je kot tak premestil ven, ter stanuje zdaj na kraju mesta, kjer ga je hišnim gospodarjem in upraviteljem iskati, če se kaj pripeti, vodovod pa nima odslej nobene stražnice. V ta uradni lokal pa se je dovolilo naseliti „eksercirmojstru" Daksu z vso družino in njega ogrskim psom, dasiravno vleče imenovani 600 plače in 140 gld. za privatno stanovanje in ima gasilno društvo itak že 25 let jedno stražnico v tem uradnem poslopju, vodovodni urad pa zdaj — prav nobene ! Ali ima mestni magistrat res prostorov odveč, da jih meče za privatna stanovanja ljudem, ki nimajo notri nič opraviti ? Komu je to gospodarstvo podobno ?!
(Usmilite se vender Opekarske ceste!) Lepo število hiš zgradilo se je zadnja leta na Opekarski cesti. Ali, kakor nekateri drugi, je tudi ta predmestni kraj glede luči in straže — prav cigansko zanemarjen ! — Okolu 70 hiš (!) broji ta kraj, pa če žene človeka posel ali pot pozno na večer v to predmestje, vtriemite, da se po vsej pravici mora bati, da se ne ponesreči ali ga kdo ne napade! Po cel dan — kamo li po noči, ne vidiš policijske straže, svetilnic pa tako malo in nad vso sramoto malovrednih, da se človeku naravnost gabi — gledati to nemarnost! Za Boga svetega! kaj ljudje pri občinski upravi res nimajo nobenega zmisla za gospodarstvo ter potrebe in interese davkoplačevalcev? Kaj bodemo res za vsako stvar morali iskati pomoči v javnih pritožbah ?
(Tatvina.) Angeli Cešnovar, krčmarici v Kolodvorski ulici št. 26, ukral je nek ondu prenočujoči
tujec, zoveč se baje Gjazo Gyagyrovski, zlato uro za dame, vredno 20 gld. in srebrno žlico, vredno 3 gld. Tat jo je popihal neki proti Celju. — Marjani Grandelli na Rebri št. 9. bila je 14. novembra iz nezaprte sobe ukradena stara cililnder ura vredna 16 gld. — Po tatovih iu ukradenih rečeh se policijsko zasleduje in poizveduje.
(V barakah zabiti.) Poroča se nam s tržaške ceste, da so danes prišla dva policaja s tesarjem ter začela zabijati barake, dočim so bili še otroci in žene v barakah. — Tako postopanje je vender le preveč neprijazno — žive ljudi zabijati v barake. — To je bil baje odgovor na prošnjo, naj jim magistrat dovoli še nekaj časa ondi prebivati.
(Samomor.) V četrtek večer okolu polu 8. ure skočil je s št. Jakobskega nabrežja neki baje delavskim krogom pripadajoč moški, srednje velikosti, star 28—30 let, temno oblečen, v Ljubljanico ter v njej utonil. Uzrok samomoru iu ime moškega nista znana.
(Potres.) Iz Brda 15. nov. Danes zjutraj malo pred pol peto uro čulo se je pri nas prav močno podzemeljsko bobnenje in nato se je zemlja stresla, da so zaropotala okna in vrata, tudi zidovje je zaškripalo. Tudi 10. t. m. zjutraj malo pred eno uro se je čulo bobnenje in se je zemlja lahno zazibala. Kakor se vidi, se niso še umirile podzemeljske moči. Bog nas varuj hujšega.
(Iz Vodic) 15. novembra : Danes zjutraj se je čutil ob V<5- uro kratek valovit potres. Ravno tako pripoveduiejo, da se je čutil v torek zjutraj ob l/tQ. uri pa vertikalen sunljej.
(Policijska kronika.) Od četrtka (14.) do petka (15. novembra) v jutro je prijela mestna policija troje oseb, in sicer: 1 zaradi beračenja, 2 pa zaradi pijauosti, razgrajanja in zlobnega poškodovanja tuje lastnine.
*
* *
(Duh. spremembe v tržaški škofiji.) Iz Trsta: Škofijski kancelar doktor Ivanič je imenovan nemškim propovednikom pri Sv. Antonu novem v Trstu ; za kancelarja in škofovega tajnika je imenovan dr. Mecchia. — Glede naslednika odsto-pivšemu škofu dr. G lav i ni mnogo pišejo italijanski židovsko liberalni listi, ki se sicer za cerkvene zadeve niti ne brigajo. Kar soglasno trobijo mej svet, da je za naslednika dr. Glavini odločen po-reško puljski škof dr. Fl app in da je ta stvar že dogovorjena mej R mom in Dunajem. Seveda o tem nimamo nobenih zanesl|ivih poročil, vendar se bojimo, da bi bile resnične, zato ker italijanski listi s toliko silo delajo javno mnenje glede te stvari. Pa s tem nenasitni Italijani tudi še niso zadovoljni, marveč hočejo tudi za poreško - pulisko stolico svojega moža. — Dal Bog, da bi bile te želje samo želje ter da bi imeli v Trstu in Poreču ondotni katoličani slovanski in italijanski res dobrih višjih pastirjev.
* *
(Iz celovške škofije.) Mil. gosp. knezoškof bodo podelili duš 17., 18. in 26. nov. višje redove br. Maks. Zaplatal in Hub. Madlener iz kapucinskega reda. — Mesto kanonika v Strasburgu se je podelilo vč. gosp. Val. Podgorc u, vikarju v Mari-janišču. — C. gosp. Jorrer. župnik v Zg. Milstatu je dobil župnijo Sviuica. — Mi sij on bodo pričeli četrto adventuo nedeljo, dnč 22. dec. v Libeličah. Vodila ga bodeta č. oo. Fr. Doljak in J. Vrhovec, S. J.
(Iz Velikovca), dnč 14 nov. Minulo nedeljo poročal je dež. poslanec Plaveč svojim tukajšnim volilcem, osoljeno in robato, kakor zna le »koroški Kuotz". Udrihal je po celem svetu, celo po učiteljih, ker mu je jeden ugovarjal, in posebno nesramno po vpok. ministru Pino-tu. Sekundiral mu je Pinterič, odločno ugovarjali pa so vladni nadin-ženir Holl, dr. Kulterer in župan Cehner. Shod se je razšel, ne da bi bili navzoči izrekli poslancu običajno »zaupanje".
(Iz Celovca), dnč 15. novembra. Pevsko društvo »Eintracht" bode dnč 8. decem. slovesno obhajalo 25 letnico svojega obstanka. — Potrebščine tukajšne trgovinske zbornice za I. 1896 so pn računjene na 13.644 gld. — Oktobra meseca zglasilo se je v Celovcu 1666 tujcev, od novega leta vkup 17.560. Umrlo je v istem mesecu 45 ljudij, od novega leta vkup 550. — Obsoieu je bil duč 13. t. m. od tu-kajšnega c. kr. okr. sodišč* baron Ferd. Heldorf, ker je prehitro vozeč povozil 9-letno šolarico A. Rauter, in jo tako poškodoval, da je bila 14 dnij v bolnišnici. Baron mora plačati 200 gld. kazni ali
5 dnij pihati kašo, dati šolarici 300 gld. in plačati vse stroške.
*
* *
(Darilo škofu Strossmayerju.) Te dui je izročila slovanska deputacija škofu Strossmayerju krasno izdelano mašno oblačilo kot dar bratov Cehov. Po-samni kosovi so izdelaui v češkem narodnem slogu in bogato z zlatom okrašeui. Opravo so izdelale učenke mestne obrtne šole v Pragi, katero so potem izložili na narodopisni zastavi, koder je žela splošno pohvalo. V zahvalnem pismu izraža škof željo, naj bi se izpolnile vse plemenite želje vrlega češkega naroda.
*
* *
(Svet napreduje.) Amerikausko vojno ministerstvo bode imelo v bodoče velike zasluge za napredek človeštva, česar dosedaj še nobeden ni trdil o vojnih miuisterstvih. Zmaprej bode nosil vsak voiak potrebno hrano v žepu. Japonci, ki so prodirali v Kitaisko, niso nikdar trpeli lakote. Vsakdo je imel seboi sveženj, a v njem na amerikauski uačiu pripravljene jedi za več tednov. Ce je hotel piti čaj, je stresel v vročo vodo jeden prašek in čaj je bil gotov. Mesnate hrane je nosil seboj na izbiro. Ako je želel pečenke, jo je imel ; dotični kosec je bil velik kakor smodka, a uare|en je iz pol kilograma mesa. Tudi raznovrstne prikuhe je bilo na izbiro, da celo kognac so imeli seboj. Vsa ta hrana je bila na amerikanski način stisnjena in pripravljena in japonski vojaki so uživali pečenko, med tem ko so pošiljali Kitajce na drugi svet
*
* *
(Semiiji po Slovenskem od 18.—23. novembra.)
Na Kranjskem: 18. v L)ubl|am (8 dni), 19. na Raki; 20. v Gorenii Planiui; 21. v Hotedršici (za živino iu blago); 22 na Slapu pri Vipavi; 23. v Mojstrani, pri Sv. Lovrencu na Temenici. — Na Slovenskem Štajerskem: 19. v Podsredi; 21. v Slov. Bistrici, St. Jurji ob Tabru. — Na Koroškem: 18. v Starem Dvoru. — Na Primorskem: 22. v Smariji.
Darila vsled potresa.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so za po potresu poškodovane še sledeča darila: Od administracije časopisa „Obzor" v Zagrebu nadaljna zbirka 163 gld. 90 kr.; neka druga zbirka 101 gld. 45 kr.; gospa K. Grein v Aigeuu je poslala zbirko 10 gld. 40 kr.; gospod pl. Bernrieder v Pressburgu poslal zbirko 10 gld. 30 kr.; gospa Marija Rettin v Meranu poslala 8 gld. ; gospod g. Martioides v Linzu poslal 5 gld. 25 kr.; gospod E. Grade v Meranu poslal 5 gld. 20 kr.; pevsko društvo „Lechu v Kourimu poslalo zuesek 4 gld. 70 kr.; gospa grefinja Borubelles v Filekhaza doposlala znesek 2 gld.
iiruštva,
(Vabilo k zabavnemu večeru), ki ga priredi „Katoliška družba za delavke" v nedeljo due 17. novembra, ob 6. uri zvečer v društveni dvorani na Žabjeku št. 8. — Vspored : 1. P. Angelik Hribar : Društvena, po|e zbor. 2. Pozdrav. 3. Čestitka blag. g. sp. pevovodju Leopoldu Belar-ju, prednašava Marija Klepee. 4. Leop. B-lar : Dneva nam pripelji žar, poje zbor. 5. Heidrich: Cerkvica, po|e zbor. 6. Ipavic . Mrak, poje zbor. 7. Indijski siroti. (Igrokaz v treh dejauiih. — Spisal Fr. Finžgar. 8. Nedved : Zvezna, po|e zbor. Vstop samo rednim in podpornim članom dovoljen. K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
(Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki.) Vabilo k veselici katero priredi „ Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Skof)i Loki" v nedeljo, due 17. nov. 1895 v svojih prostorih. Vspored: 1. Moj dom, Jos. Va šak. 2. Tičic« gozdna, Fr. Mayvr. 3. Govor. Dr. Al Useničuik. 4. Pri zibeli, K. Mhšek. 5. Za dom med bojni grom, P. H. Sattner. 6. Stara škatlja. Salo igra v jednem dejaniu. 7. Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina za ude 10 kr., za neude 30 kr. — Cisti dohodek je namenjen dru štveni bolniški blagajni. — Najuljudneje vabi
odbor.
(„Katol. pol. društvo v Konjicah") ima v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri popoldne občni zbor. Državni poslanec g. prof. Robič je obljubil pri tem zborovanju svojim volilcem poročati o najnovejših dogodkih dunajskih. K obilni udeležbi vabi
Od ior.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Podružnica na Greti 8 gld. 52 kr.; gospod Ivan Cater na Du-naiu za velikovško šolo 1 gld.; gospod A. Tancig, predsednik bralnega društva v Krški Vasi, je nabral v veseli družbi 6 gld.; podružnica v Konjicah
28 gld. 50 kr.; vesela dru/.ba pri „Maroku" v Kostanjevici 2 gld. 60 kr.; šenklavško - frenčiškanska ženska podružnica po gospe Fianji dr. Tavčarjevi 79 gld. 9 kr.; gospa Matilda Sebeuikar na Rakeku iz nabiralnika 12 gld. 50 kr.; slavna posojilnica v Šoštanju 10 gld. — „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!"
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Celjska čitalnica) imela je due 10. t. m. svoj redni občni zbor. Po poročilu gg. odbor nikov o gibanju in napredku društva v preteklem letu volil se je za ustanovitev in razvoj društva velezaslužen član in večletni odbornik častiti gosp. duhovni svetovalec I v a n K r u š i č , c. kr. šolski svetnik, profesor veronauka v. p., itd. jednoglasno častnim članom. Novi odbor konstituiral se je sledeče: Predsednik dr. Josip Sernc podpredsednik dr. Ivan Dečko, tajnik dr. Hinko Suklje, blagajnik dr. Juro Hrašovec, knjižničar notar Lovro Baš, odborniki: poslanec M ba Vošniak, vikar Anton Raučigaj, dr. Josip Vrečko, Ivan R^bek. Odbo-rovim namestnikom izvoljeni so bili: dr. Staroslav PipuS, Framo Lončar, Janko Va^ken, Ivan Bouha.
Telegrami,
Dunaj, 15. novembra. Na današnjem slavnostnem shodu katoliškega šulvereina, kateremu so mej drugimi prisostvovali škof Rossler, poslanci princ Liechtenstein, Morsey, Dipauli in Ebenhoch, so govorniki razpravljali Luegerjevo vprašanje. Poslanec princ Liechtenstein je imel slavnostni govor, ki je bil živahno odobravan.
Dunaj, 15. novembra. Konservativni klub je s 14 proti 7 glasovom odklonil predlog poslanca Dipaulija in tovarišev, v katerem zahtevajo, da se v jutrajšnji seji poslanske zbornice stavi interpelacija glede razpuščenja dunajskega občinskega zbora. V manjšini ostali poslanci Dipauli, Morsey, Ebenhoch, Fuchs, Gasser, Schorn in Peitler so izjavili, da si pridrži nadaljne korake.
Dunaj, 15. novembra. Od avstro-ogrske vlade v Levante odposlano brodovje sestoji iz naslednjih vojnih ladij: cesarica Elizabeta, Tegetthof, Donau in Meteor, pod poveljstvom kontreadmirala Seemanna. Poleg teh se nahaja ladija Sebenicco v Smirni in Faurus v Carigradu.
Dunaj, 16. novembra. (Državni zbor.) Poslanec Levakovski je dobil odpust za šest tednov. — Pri volitvi v odbor za nabiranje vojaških novincev je Scheicher ponovil lansko resolucijo, v kateri se poživlja vlada, naj glede omejitve militarizma dela pri prijateljskih državah nato, da se vstanovi mejnarodno razsodišče, kateremu naj bo načelnik papež. — Nadalje je tožil glede trpinčenja vojakov ter stavil resolucijo, naj vlada še v tem zasedanju predloži, načrt zakona, po katerem bo mogoče kmetskemu in obrtnemu stanu doseči, da se v slučaju potrebe njih sinovi vojaki pokličejo v nadomestno rezervo. Suess ne upa mnogo od mejnarodnega sodišča ter je proti stavljeni resoluciji, ker se s tem iz-podbije načelo o splošni orožni dolžnosti, zahteva pa, naj se spremeni vojaški kazenski zakonik, naj se olajša prostovoljcem drugo službeno leto ter naj se jim všteje kot leto v državni službi. B i a n k i n i toži o mučenju vojakov v Istri in Dalmaciji in zahteva, da se zopet vstanovi šola za hrvatske bram-bovce v Zagrebu. Nadalje opozarja na strogo vršečo se sodno obravnavo z dijaki v Zagrebu in vpraša, če še živimo v pravni državi ter izjavlja, da Hrvati upanje stavijo na pravičnost svojega kralja.
Zagreb, 15. novembra. Pri današnji sodnijski obravnavi so nastali mej govorom državnega pravdnika veliki nemiri. Dijaki so vstali raz sedežev ter mej burnim hrupom izjavili, da se nočejo pokoriti sklepu sodnijskega dvora. Ker je bilo prigovarjanje zaman, je pozval pravdnik orožnike, ki so dijake iztirali iz sobe. — Obsodba so objavi jutri.
Petrograd, 15. novembra. Danes zvečer ob deveti uri je srečno povila carinja sina-velikega kneza.
Carigrad, 15. nov. Vojno ministerstvo marljivo deluje, toda manjka mu denarnih sredstev. Dotično posvetovanje je bilo brez-
vspešno in trdi se, da se bodo nabirala darila.
Carigrad, 15. novembra. Sultan je vsprejel včeraj avstro-ogerskega poslanika barona Oalice v posebni avdijenci.
Hi
d °-<N Sj.g g
's
i-H a. ;
S
'2 o i
® > S ® 2 £ D-o ^
•■S N a.
O« ?
^ s
tH O"
Is
9
Za otroške bolezni,
za katere jo tako pogostem potrebno kisline ima jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
J3LAVN o skladište
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini, ikrofeljnlh, krvioah, otoku žlez itd., in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika Los^hnerja monogra-IV.	fija o Giesshiibl Sauerbrunn.) 6 46
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
ITmrii so:
15. novembra. Marija Pfefferer, zasebnica, 88 let, Rimska eesta 19. bronebial catarrh. — Jožef Lokar, uradnikov sin 8 let, Vegove ulico 10, ošpice. — Ivan Jamnik, delavec, 79 let Florjanske uliee 38, ostarelost.
MeteorologiČno poročilo.
| Dan	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
15	9. zvečer	746-7	4.4	sl. svzh.	megla	
16	7. zjutraj 2. popol.	747 4 7466	1-5 53	sl. sever sl. vzsvzh.	megla n	00
Srednja včerajšna temperatura 5-0°, in za 1-3 nad normalom.
Poslano *) 6(59 11
Gosp Jos. Kozaku, mestnemu odborniku,
mesarju in hišnemu posestniku v Ljubljani.
V	,.izjavi" priobčeni v „Slov. Narodu" z dne 12. t. m. odpovedali ste se iz „tehtnih" razlogov predsedništvu Konservativnega obrtnega društva, ob jednem pa z izstopom iz društva pokazali ljubezen do istega. Da bi pa izbrisali povsem spomin na konserv. obrtno društvo, bilo bi pač logično, da bi se bili odpovedali tudi časti mestnega odborništva, katero ste dosegli le kot predsednik označenega društva. Ker ste na to menia pozabili, usoja se Vas opozoriti
odbor konserv. obrtnega društva.
V	Ljubljani, dno 16. novembra 1895.
*) Za vsebino priobčeno pod tem naslovom ne prevzame uredništvo nikake odgovornosti
Štev. 34181
Ustanove.
668 1-1
Dne 2. decembra letos oddati je
mestne cesar Fran Josipove jubilejne ustanove,
namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Teh ustanov je dvanajst, dve po 25 gld. in deset po 20 gld., in je vložiti prošnje za njih podelitev do 28. novembra t. 1. pri podpisanem magistratu.
Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane,
16. dan novembra 1895.
Zupanov namestnik: Vončina.
dd se v najem, in na prodajo sta
dva velika soda
v Vodmatu št. 28.	666 2-1
Na Najvišje povelje Nj. c in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po o. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena	21 6—4
XXX. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
3135 dobitkov v skupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60 000 gld. z dvema preddobi»koma in dvema podobitkoma it 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z l preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld., naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30 000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dni 19. decembra 1895. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj, I., Riemergasse 7, II. Stock, im J.ikoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Na Dunaju, v septembru 1895.	285 b'—4
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek driavne loterije.

Razpisana je 601 2~2
služba organista m cerkovnika

m
!! Zahtevajte!!
obširni cenik, katerega brezplačno in franko razpošiljajo
bratje Placht,
prva ln mednarodna
tovarna za strm in orodje,
Schijnbach 379 pri Hebu, Češko.
Za slavnoznana svoja godala in strune jamčimo.
Gosli brez loka od gld. loO, 2, 3,
4. 5. 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od
gld. 25 do gld. 50. Citre z najči&tejšim ročnikom od gld. 7-50,"l 1,13,18, 25 do gld. 50. ^iiare z najčistejšim ročnikom od ! gld. 3 50, 4, 7, 9. 10 do gld 30. Piščali (flavte) za koncerte iz gro-nadilnega lesa C, H, Fuss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grensdilnega lesa C, D, Es, D, od
gld. 8. 12 15, 16. 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld 2 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd.
Pošilja se po poStnem povzetju. — Kar ne ugnjti, se rado zamenja.
Naslov prosimo „Bratje Placht" ali „Bratii Placht".
Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko.
Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26_ao
Naznanilo.
Podpisani si usoja uljudno naznaniti svojim odjemalcem, da je premestil
svojo delarno
iz nekdanje deželnobrambovske vojaSnice, Rimska cesta St. 9
y hišo št. 17 na isti cesti.
Svojim p. n. gospodom odjemalcem se najtopleje zahvaljujem za dosedaj izkazano mi zaupanje in se priporočam pri nadaljnih prilikah njihovi dobrohotnosti.
Gnst. Gahrich
1-1	sedlar.
« <
I «
I fl
< C
Želodčne kapljice. j
1
1
\ \ t
Te kapljice so zel6 pro-speSne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapedenoatl preobloženem želodoiz jedili in pijačami itd.
Steklenioa z rabilnim navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate aamo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
Sw
lekarna ftofeie^j
449 62 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. I
SGSSSeSSSS^ISSSSm^^

Važno za kmetijstvo, tehnike in industrijo.
katere niso zvarjene
iz tovarno tvrdko
f & Oomp, ? iti! peči
Q e X: ©. n, j @ Is ©.
Unzerreissban
Prednosti nasproti zvarjeni verigi: 1.) 2Va večja gotovost proti prelomu; 2.) prihranitev pri teži; 3.) brezpogojna varnost.
Izdelujejo se vsakovrstne verige za na noge in vodilne, adjustovane verige za krave, konje, pse, ojesa itd. itd. močne 18 do 65 mm.
Edina zaloga za Kranjsko pri
5151211 EltNESTU HAMMEHSCHMIDT-ii v Ljubljani
na Nemškem trgu.
O b|av a.
Lakek, dobro ln lepo ohranjen
yoz »dunajski landauer",
kaki-r tudi jeden
brum z dvema sedežema,
prevlečen z višnjevim svilenim blagom, je z dvojno konjsko opravo vrrd ceno na prodaj pri sedlarju Gustavu Garichu na R rnski cesti sr. 17.	659 1—1
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
C3>
Ker
iu o m m v.«l« d katastrofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih ulicah Št. 12 in na Sv. Jakoba trgu št. 9 in ne morem vkljub marljivega povpraševanja najti primernega prostora in ker fem moral spraviti blago iz jednega uže izpraznjenega skladišča v tako slabo kolarnico, d* bi se v njej blago pri jesenskem vremenu gotovo poškodovalo, zato sem prisiljen, prodati nekaj svojega blaga
W pod kupno ceno
in vabim p. n. občinstvo, da me počasti z obilnim obiskom, z zagotovilom, da se ne bo nihče kfisal, ki bo vporabil to za nakup ugodno priliko, ker ne bode nikdar več tako oend kupil. — Z odličnim spoštovanjem
M. Pakič,
trgovec z lesno robo, košarami, »iti in rešeti,
žimo in morsko travo
v Ljubljani, šolski drevored. 415 12-12
P. n. P av posebno si usojam opozarjati na
gara utira no pristno žimo,
katero so predli moji delavci in jo nakupujem kot surovino v Rosni, na Ogerskem, Štajerskem in Kranjskem in jo potem dam presti, tedaj gotovo lahko najoenejo oddajam; ravno tako tudi na
Crin (V Afriqne (morsko travo),
za katero sem prevzel od Exportatlon Usine a vapeur de Crin včgčtal d' Afrlque v Alglru samorazprodajo za Ljubljano in Kranjsko vsled pisma z dnč 15. sept. 1894.
Ravno tako priporočam svojo veliko zalogo finih košar za trg in potovanje, žičnih tkanin, omrežij ln pletenin za vrtne ograje, preprog iz lesa, torblo za šolo ln
za dom, podnožnio lz slame in kokosa itd.
P. n. vnanjim naročnikom se pri meni kupljeni predmeti brez daljnih stroškov dostav-
ljajo na kolodvor k dotičnemu vlaku.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
Naznanilo premembe tvrdke.
Usojam se velečast. duhovščini, stavbenim podjetnikom, hišnim gospodarjem in si. občinstvu v niestu in na deželi uljudno javiti, da sem prevzel doslej pod tvrdko Uran & Večaj
v Igriških ulicah poslujoči
^ ficčarski obrt
1Ke-

na svoj račun in da ga bodem vodil nadalje pod lastnim Imenom.
Zahvaljujem se pr»v toplo za doslr-j izkazano mi naklonjenost ter prosim tudi nadaljne podporo z obilnimi naročili, jaz pa se bodem vestno trudil, da zadovolji z dobrim, trpežnim blagom in nizko ceno.
Naročila naslavljajo naj se in naročniki obračajo na ime 670 3—1
Janez Uran, p86ar"ki^it?ruuoeL3u,"Ja°1'
Jakob Zalaznik
slaščičarski in pekovski mojster v I^ubljani, Stari trg št, 21
priporoča slav. ibčinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih
slaščičarskih izdelkov
primernih za
Miklavževa darila
kakor tudi štirikrat na dan sveže ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, posebno pa vsakovrstne 667 3—1
potviee in pinee«
PRIPOROČILNA NAZNANILA
domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj cenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-venca" blagovolijo uvaževati.
mmmm
j m -v"	priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega
J^etPlC ^ blaSa za moške in ženske obleke
*	vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, celir, tkanino, vsakovrstno hlače-
ir i11l»liQ1«i	vino' vso Podlofl° in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste
V U Dljalll,	ss	i ■■ iepne ■•■s to. ~
$ 6 n j + o I C U Iilirp mr Izborno» trPežno Srno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd
s2 O p I l rt I O IN. C Ull O Ostanki nqjraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago.

izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
-'v Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzijevišča
priporoča se prečastiti duhovščini. cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejša izdelovanje
1 monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine pa poljubnem slogu in po nizki ceni.
Filip Fajdiga
mizar in založnik pohištva
v Ljubljani
Slonove ulice št. 50
opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo
najraznovrstnejšega pohištva
izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa.
Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno
hišno opravo
po nizki ceni. lustrovani ceniki
so na razpolago.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. Itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
a
rt	o
•5-B
a	S
O	u
rt
.	ja . S.
n
r
«5 rt
O te
ti

£ Fr. Breskvar pr. Sverljuga %
T	knjlgores 7 LJubljani	J
♦	Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. S « občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. +
♦	Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦
J dela; vse po najnižji ceni.	J
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦Exzzzac3«ezx3:zz3^
M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek N
U v Ljubljani, Poljske ulice 49 u
»» priporoča preč. duhovščini zalogo razno- " K vrstnih nagrobnih spomenikov, pre-
Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in || stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. JJ
♦C Z7CZZ3" 24K ZZZSZaK
GABRIJEL OZELJ
^ tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št. 19
se priporoča preč. duhovščini in si. ob-ffi činstvu v izdelovanje vsehvnjegovo stroko spadajočih predmetov, kakor: garnitur, ^ divanov, žimnatih in modrocevna peresih )it itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-a ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka-. nj tere tudi špalira. Osobito se priporoča za i delo na deželi.
*
i *
i *
Josip
preje Ahčin
Rebek
ključavničar Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ' priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ' predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako-' vrstna stavbinska kllučarska dela 1 1 Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej 1 še se priporoča v izdelovanje cerkvenih , spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov telefonov.
Delo trpežno in natančno, cene nizke.
Frane Pavšner
krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji
j se priporoča prečast. duhovščini v izde-I lovanje vsakovrstne
JfcS* duhovniške obleke "«A
in si. občinstvu v naročila na izvrševanje i civilne obleke po poljubnem kroju zago- J j tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno ' I postrežbo in kar možno nizko ceno.
Ci HSaSESHSHSHS^HSasaSHSHSHsln
BMBIMMI«^^
S Zajamčeno pristne čebelno-voščene I sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC
! svečar In lectar, trgovina z medom in voskom
v Ljubljani, Gledališčne ulice št. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec | in medenina prav po nizki ceni. Zaloga ! in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, 1 medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko oerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicali. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
i
Anton Belec-a
delalnloa kleparskih, ključarsklh In kovlno-Specijalist tiskarskih del Specijalist
m \
--------j.........ov in raznih streh; za izde- 0
lovanje železnih vzidanih štediluih ognjišč, a I Cerkvene svetilnice so na izbero v raz- f ličnih velikostih in oblikah.	p
•	v Št Vidu nad Ljubljano	jfc
Friderik Pauer
pek
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I
priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež
kruh in razno pecivo.
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
S&ŠT Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen
kruh, fino namizno) in slaščičarsko pecivo
iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvlca tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob prl-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih._
r«. TOMEC
| pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 j ; se priporoča preč. duhovščini in si. ob- j ! činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del \ i in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, j ' križevih potov, podob svetnikov itd. zagotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno.
HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani
St. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, svetilnlo, kadllnlo itd. r raznem zlogu izvršenih. Vsprejoma tudi naročila na nove predmete ter prenavlja staro, obrabljeno. Delo pošteno iz zanesljive kovino po nizki coni.
FRANC VELKAVERH
sedlar in jermenar v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene sedlarske ln jermenarske proizvode I in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter jo izvrši po prav nizki ceni.
j£3-E3-E3-E3-€3€3«3£3€3^3-E3-E3BI (■ ******** * * ****** ***** * tf Franjo Toman t
! podobar ln pozlatar, Križevniski trg 1, LJubljana jj
se priporoča preč. duhovščini za izdelo-vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- £ logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^
4 Karol Hinterleehner 4
; čevljarski mojster v Ljubljani T Francovo nabrežje št. 23	T
J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu a t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T f čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T
♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
iDrag. atkovič li
11	brivec in vljasuljar
h v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11 rt
J se priporoča v najtančnejše izvrševanje [4.
se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt
n spadajočih del. Postrežba je uljudna in jI vsestranski pozorna.
-----------S®
■OOOOOO^OOOOOOH
0 Lorenc Blaznik 0
Q v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q
• priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno	v
— zaloga galanterijskega blaga — i
po najnižji ceni od 6 kr. ln višje. V
Zaloga in prodaja smodok in raznega tobaka. Q
■ooooooeooooooa
Sm
JERNEJ CERMELJ
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v
gospodinjstvo spadajočega blaga
po ga^niž.ii ceni._
S
Fleeell
„pri angelu" v Ljubljani, Dunajska eesta
KalOj^n
šib. »ediJsameatsT.
največji izberi
priporoča
L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg IS. ^vvnn^vvrvvvrvvvvvvrvvvvr1
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceu<5.
| EVs-KL,© 33 Q »peta? I I pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f
* se priporoča preč. duhovščini in si ob- 4 |i činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- J,
?skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ♦ novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * f incend.Prenavljatudiobrabljenepredmete. J
IVAN ŠTRUKELJ
slikar v Ljubljani
- na Dunajski cesti štev. 7 -
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela.
Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost. naročnikov. Cene doknj nizke.
^ Mej dobrimi stvarmi najboljša^
Je kemično čisti zdravilstvenl
i&isSs
J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo
Ta specljallteta prve vrste
glede dobrote in vplivanja na prebavne ..organe se dobiva pri izdelovatelju in v vseb boljših špecerijah in v kavarnah.
*
Aleksander Gotzl podobar in pozlatar v Ljubljani |
Glediške ulice št. 8
' opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo ' 1 na svojo izborno urejeno podobarsko In I i pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa 1 dela natančno incen6. Obrisi na razpolago.
Tesarski obrt
▼ KjvMfsatt
Nove ulice št. O
■ •»"»•■»■■»»■»»•»■■▼■•»■■»»■»M •uiHlMfMfUlUViif NfHVbmdVUfHVUVufuVMTMVinMfkmd
Ivan Zakotnik
tesarski mojster
in zapriseženi izvedeneo o. kr. deželne sodnije.
PIAHAPIMr^f^^AflArtAP^AP^Ai^I^tf	ft" '^l^iAHAaukaiAiiAatAriAiiiAi ^■AMAMAMAIIAMIAIII
Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela.
— Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke.
Domača tvrdkat	Domača tvrdka!
658 20-2
Prva žrehljarska zadruga
t Kropi na Gorenjskem
ponuja vsem velesp. trgovcem, podjetnikom, (brtnikom in si. občinstvu iz najboljše kovine solidno izdelano
kakor:
žreblje, verige, posebno za stavbe potrebno blago
po najniiji ceni, zagotavljajoč točno postrežbo.	300 10—9
Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj.
»OOOOOO OOOOOO*
"v/
<5E>
urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu
priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših
Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua.
W po zdatno znižani ceni."
Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje.
V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 °/0.
V prav obilno nakupovanje se priporočam naj-uljudneje.
A.	Vidiš krasno uro, katera točno	m	,	.....
in zanesljivo ka«o?	g^r Ceniki se zastonj razpošiljajo.
B.	Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in kolibo velja?
A,	Pri znanem urarju Clldnu v Ljubljaui za res Čudovito ceno.
B.	Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro.
.^KimV\."V.tfVHin^^t i ▼T,iJ^un..^•'li^S^J■ t^r,l^l^iž^TMiVlNn
B»" Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu. ~m	285 34
♦
♦ ♦ ♦ ♦
5
i! »
Ki
»
'i
i
zrn
Premeščenje prodajalne.
Ivan Frisch
naznmja tem potom, da je svojo
prodajalno z in usnjatim galanterijskim blagom
premestil iz svoje hiša na Marijinem trgu št. 3 v
GKLecLališke ulice št. 8
v hišo gosp. Aehtsehina.
Pri tej priliki se toplo zahvaljuje vsem p. n. odjemnikom in naročnikom za dosedaj mu izkazauo naklonjeuost in zaupanje, ter uljudno prosi, da mu taisto tudi v bodoče v novi prodajalni ohranijo.
Ob jednem priporoča p. n. občinstvu svojo
bogato zalogo
vozarskih, jahalnih in potovalnih potrebščin, kovčegov,
ročnih in obramnih torb za dame in gospode, kakor tudi vsako-vtstn.b portemonaies, mošnjičkov za denar, tobolčičev za bankovce in vizitke, portefeuilles, tobolčičev za smodke, zavitke in za tabak v največji izberi, ter zagotavlja najboljšo postrežbo pri primernih nizkih cenah.	562 6—2
flfllllrnVflTia ZRra<*i njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.I11S.U V O/Ud slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu.
Tinktura za želodec
lekarnarja
Piecolija v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdr&vi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre.
To tinkturo za želodec razpošilja izdc'ovatelj lekarnar Fioooli v Ljubljani proti povzetju.
Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1'36, po 55 steklenic, gld. 5-26 (zaboj telita 6 kgr.). 1'oštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-48
Jubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisuje za 1. 1895
osem cesar Frančišek-Jožefovih ustanov po 25 gld.
za onemogle obrtnike vojvodine kranjske.
Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 20. novembra 1.1. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog.	638 3—3
V Ljubljani, dne 2. novembra 1895.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v
« 111 •
O. in Iti*.
dvorni
zvonar
60 12-11
Albert Samassa
v Ljubljani.
Livarna harmonično in melodično ubranih
3SJT
zvonov.

Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd.
najboljše konstrukcije za razno uporabo: za pivovarne, tovarne, rudnike itd. itd.
Vodnjake (štirne)
popolne vodovodne naprave, klefne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi,
Ho M
kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, maziine priprave itd.
Livarna za medenino in kovino po modelih.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
flienic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
01936071
Ustanovljeno lota 1H70.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
o
Srajoe za gospode,
beli ehiffon, gladko na prsih, brei ovratnika, brez manSet, 27 vrst jedna od gld. 110 do S'70 <e«t n „ c-85 „ 15-— Srajoe za deike, ▼ 4 velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1 — do 1-40 »est „ ,, 5 75 „ 7 J5 Svltloe za gospode, 6 vrst
jedno 80 kr. do gld. 1'40 Sest gld. 4-50 do gld. 7'50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 8-20. Dvanajst manšet od gld. S'30 do 4-60.
12 predlog
(Vorhemden) od gld. 3-25 do 5*—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•T. O. Hamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 «4
Prodam
5 15—11
Vse zavarovalne stroke obsezajoča zavarovalna družba prve vrste išče za Ljubljano in deželo Kranjske
delavnega strokovnjaškega
Anton Gregorič, 103
posojilnični tajnik in posestnik v Ptuji.
proti stalni plači in proviziji. Kavcije je želeti.
Ponudbe vpošljejo naj se pod „£xistenz oder Neben-verdlenst" »n die Annoncen-Expedition Lndvrig von Sclitinhofer ln Graz.	653 2—2
J. Hafnerjeva pivarna
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47
priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 895 26-24
gossko marčno pivo,
katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenioah.
Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za konoerte, družbe, druitva itd., ter lepim senčnatim vrtom.
JH"Kegljiš6e je na razpolago.fS
Vhod tudi v Poljskih ulicah.
Za jesenski in zimski čas.
m
afe
Normalne srajoe za gospode in dečke. Spodnje srajoe, telovniki, hlače, v poljubni
velikosti in razno kakovosti. Obujki lz ovčje volne, pleteni. Nogavice, patentovane, za gospe in otroke. Spalne obleke, otročje.
Spodnja krila iz triko, kazana in pletena, v
raznih bojab. Triko - telovniki, najboljše kakovosti. Volnene obleke, kamaše, avbloe za otroke. Kravate, žepne roboe, ovratnike, manšete
v največji izberi. Ovčjo volno za plesti. Preveze (Eoharps), svilnate ln volnene priporoča vse po najnižji ceni
velespoštovanjem 615 13—9
Karol Recknagel
v Ijubljani, mestni trg št. 24,
nasproti rotovžu.
; 3 v kožuhovlni. C
i*
m
Vele
častiti
duhov-
v -v
scim
usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
Izdelujem sama paramente v peljubnej obliki, " istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovolč vpoštsvati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako. iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej moram postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-. rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili.	Velespoštovanjem
din a cJCofGauor
vdova dež. tajnika,
v Ljubljani, Gledališke ulice.
Ustanovljeno 1. 1870
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar, 64 26-22 na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hndilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. ■RS" Poprave se dobro iu solidno izvrSujejo.
X> u n a j 8 k a borza.
Dn6 16. novembra.
Sknpni državni dolg v notah .... Bkupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4 %.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4 %......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj
80 mark..........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
99 gld. 15 kr.
. 99		40	0
. 120		65	
. 100		45	
. 120		95	
. 98		05	n
. 1018		—	n
. 374		—	
. 120		76	n
j. 58		95	m
. 11		79	
		61	m
		70	n
	n	69	n
Dn6 14. novembra.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	147	gld.	—	kr.
6 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........198	.	75	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	„	—	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......139	B	50	„
Dnnavske vravaavne srečke 6% . . . .	128	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . .	107	„	60	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....99	„	25	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke4%	98	„	75	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	217	„	50	„
„ „ južne železnice 3% .	162	„	50	„
„ „ južne železaice 5 % .	131	,	51)	,
dolenjskih lelecnic 4%	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld. — kr,
srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	_
Salmove srečke, 40 gld................68	_
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70	"	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	»	_
Ljubljanske srečke..................23	"	_
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	164	*	—
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3340	.	--
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	475	.	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99	,	50
Dunajskih lokal, železnic delaiSka družba .	—	.	—
Montanska družba avstr. plan.....83	„	50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169	.	—
Papirnih rubljev 100 ................129	„	75
j80r Nakup in prodaja *£B vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgu^ j pri žrebanjih, pri iižrebanju
najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„JH EBCV
Wolizeile it. 10 Dunaj, lariaMfirstrasse 74 B.
6*
papirjev
obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (jlnvnic,
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrodnik: Ivan Rakeveo.
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.