i Lajki.< za 60 ton in tulpe ha kiko stroju za 200 ton. Glede, na to bi bil proizvodni plan v kg in komadih po skupinah naslednji: kg .komadi RDBO 1,795.557 ‘8,277.400 Rg 248.642 455.000 MP 2.738,660 9,515.000 MDK 1,924.065 12,393.500 MDA 1,545.00 68,000.000 MDW 669.550 615.000 MDBO 553.150 4,000.000 MDR 1,245.180 3,426.000 Skupaj : 10,517.604 106,481.900 Znano je, da jè bilo v letu 1964 proizvedeno 10,455.702 kg in 90,554.785 komadov, torej osnovna orientacija v 1965 letu je proizvodnja večjega števila artiklov, toda z manjšo povprečno težo in in to takšnih artiklov pri katerih prodaja doseže najvišje cene. Od skupne proizvodnje je predvideno 2,569.980 kg ali 9,021.000 komadov za export v vrednosti 1,140.000 S. Takšen plan je že na prvi pogled visok, kar najbolje ilustrira tudi podatek, da je naša povprečna dnevna proizvodnja predvidena v višini 54.500 kg, a proizvodnja posameznih mesecev je planirana v višini preko. 900 ton. Proizvodni plan ekonomskih enot je vsklajen, toda vseeno pride do takšnih ascilacij v proizvodnji. da zasedenost kapacitet dodelavnih enot ni vedno enako izkoriščena. Osnovna naloga vodje teh enot, komerciale in tehničnega osebja je, da se striktno drže planiranega asortimana (kolikor je to mogoče v odnosu na tržišču), ter polagajo večjo pozornost na kontinuiteto zasedenosti kapacitet. VLOGA NABAVNE IN PRODAJNE SLUŽBE Obe službi imata večje in težje naloge kot v prejšnjih letih v čemer je nabava v nekaj težjem položaju. Osnovni plan nabavne službe je, da pravočasno oskrbi proizvodne in ostale enote, kar bo težko izvedljivo glede, na pomanjkanje poedinih surovin in materiala in na neprestani porast njihovih cen. Zato bo potrebna polna angažiranost in iznajdljivost vseh onih, ki so zadolženi za nabavo. Pri tem je potrebno, dà mislijo o minimumu in maksimumu zalog, a predvsem na ekonomičnost. Pri prodaji ni večjih problemov pri planiranju asortimana, toda planske prodajne cene 'so višje kot v preteklih letih in pred nami je naloga, da jih obvezno tudi dosežemo. To je posebno važno, če . želimo doseči predvideno stopnjo akumulacije in pokrit porast nabavnih cen, kakor tudi osigurati dovolj sredstev za osebne dohodke in sklade. Poleg tega je tudi ena od Tov. Miha Marinko je prisostvoval ob otvoritvi III. faze rekonstrukcije osnovnih nalog, da se drže plana asortimana, kót tudi čim tesnejše sodelovanje na liniji proizvodnja — tehnični sektor — prodaja?.. — povečati skrb' za znižanje stroškov proizvodnje, ki že zaradi objektivnih faktorjev zelo hitro rastejo: ■ vi;:: : — obdržati plansko število zä- Rušenje stare steklarske hale. Na tem mestu bo stalo novo skladišče gotovih izdelkov POMOŽNA DEJAVNOST MORA SKRBETI ZA NEMOTENO PROIZVODNJO Angažiranost pomožnih delavnic, za dajanje uslug proizvodnim enotam mora biti največja. Zaradi tega se letos ne predvidevajo usluge za osebe izven podjetja. Ob prevoiislveui nalogi oskrbe z energijo, uslug pomožnih delavnic in transporta za proizvodnjo, je v programu tudi investicijski del, del na remontih peči (vrednost 100,706.716 din) in velika popravila (vrednost 59.720.152 din). VZDRŽEVANJE VSEH PLANSKIH PROPORCIJ Postavljeni plan je izredno zahteven, tako v fizičnem kot v finančnem pogledu. Da hi dosegli predvideni bruto produkt, čisti dohodek, sklade itd. je potrebno, da se strogo držimo reda in nalog, katere smo si po-postavili s planom v letošnjem letu in da se vsak poedinec angažira za njegovo izvršitev, kar pomeni: — dvigniti delovno disciplino na najvišji nivo; poslanih : — koordinacija med vsemi enotami. sektorji in službami; — čim večja angažiranost organov samoupravljanja v enotah pri reševanju problematike iz svojega delovanja. OSTALE PLANSKE NALOGE Potreba za čim boljšo Tornio stimulacije, .kakor tudi dovolj samostojnosti ekonomskih enot, nas navaja na obračun po ekonomskih enoitah. Predvidevamo, da bodo v teku 1, tromesečja poskusni obračuni. Istočasno bomo delali na analizah za možnosti prehoda na skrajšani delovni čas tako. da bi v teku leta bile vse priprave končane. Glede na to, da je to obširna tema in je nemogoče v parih besedah obravnavati vse materiale, vas prosimo, da uredništvu lista pošljete vprašanja, ki Vas zanimajo, in to na temo »plan — analiza — organizacija — obračun«, a odgovarjali bomo v rubriki »Vi sprašujete — mi odgovarjamo«. Kralj Boris Rekonstrukcija tovarne III. faze Namen tega sestavka je čisto informativnega značaja o obsegu iu predvidenem poteku del pri olinovi tovarne. Kljub temu, da «e obnovitvena dela normalno vrše v vseh delih tovarne nepri-kinjeno, pride v določenih časovnih obdobjih do stanja, ko je potrebna temeljitejša obnova; tak poseg imenujemo rekonstrukcijo. Pri takih temeljitejših obnovah gre največkrat za izboljšanje tehnoloških postopkov, ki so zvezana s povečano proizvodnjo in delovnih učinkov. Tudi v našem podjetju je prišlo do takega stanja. Tudi predhodno so se že vršila tovrstna dela in prav zaradi tega govorimo o fazni rekonstrukciji in obnovitvenih delih posameznih obratov v tovarni. Prejšnje rekonstrukcije v tovarni so bile orientirane predvsem na osnovni proizvodnji; obratov, tj. topilnice stekla. Zaradi povečane proizvodnje v tem obratu iin zastarelosti ostalih obratov pa delavnic v tovarni, se porajajo problemi za nakladitev teli faktorjev, kajti le v teh primerih imajo predhodne osnove svoj polni značaj. Ce v mislih preletimo današnje stanje po posameznih oddelkih opazimo, da posamezne naprave obratujejo in so izkoriščene v največji možni meri. Tak način obratovanja bi bil •sicer iz ekonomskega vidika idealen. Ne smemo pa pozabiti, da jo govora o takšnih tehnično in ekonomskih izrabljenih napravah, pri katerih prihaja v nedoločenih presledkih do okvar, l ake okvare pa povzročajo motnje tudi v drugih proizvodnih Nadaljevanje na 3. strani REKONSTRUKCIJA TOVARNE - II. FAZA Nadaljevanje z 2. strani oddelkih in logična jrošledica so zastoji v proizvodnji, ob enem pa slabša kakovost izdelkov, lak primer so naši plinski generatorji. Ker. ni ustrezne tehnične rezerve, pomeni izpad generatorja, na drugi strani zmanjšanje proizvodnje generatorskega plina za približno 20 %. Če je izpad daljši, potem moramo omejiti porabo plinu, kar pomeni zmanjšanje proizvodnje oziroma slabša kvaliteta staljene steklene mase in povečan odpadek ter slabša kvaliteta izdelkov. Seveda so takšni izpadi za podjetje zelo boleči, ter motijo plansko izpolnjevanje nalog. Prva predstojeća rekonstrukcija ima nalogo, da popravi to zelo kritično stanje. V programu obnove ni samo povečanje proizvodnje v osnovnem obratu, temveč tudi ureditev ostalih proizvodnih kapacitet. To so predvsem: 1. Zmeša ina, kjer se bo po modernih načelih in v ustreznih pogojih pripravljala osnova za stekleno maso. 2. Ureditev in zamenjava tehnološkega goriva. Sedanji način vplinjevanja premoga v tovarni ni več ne samo modern, ampak tudi neekonomičen. Novo predvideno tehnološko gorivo — mazut ali težko olje ima mnogo prednosti pred sedanjim generatorskim plinom. 3. Ureditev pomožnih dejavnosti in uporaba jeklenih odlitkov za izdelavo modelov je vse večja. Posebno pri strojni predelavi slekla so zahteve tako velike, da so ' potrebni sodobnejši stroji za izdelavo modelov. 4. Skladiščni prostori za surovine in končne izdelke. Sedanji prostori in oprema ni zadostila že za obstoječo proizvodnjo, povečana proizvodnja pa zahteva tako rešitev, da bo tudi ekonomsko ustrezna. 5. Avtomatska proizvodnja kot povečanje. Ko obravnavamo ta dela in naprave vidimo, da gre za nove instalirane proizvodne kapacitete. Ta proizvodnja naj omogoči ekonomičnejšo proizvodnjo, s katero se nadomestijo manj rentabilni proizvodni procesi. Rekonstrukcija topilnili peči in delni prehod na dnevne kadile peči namesto lončne pa naj omogoči večjo in cenejšo proizvodnjo ročno pihanih izdelkov, predvsem razsvetljavnega stekla. Ko smo si na ta način ogledali glavna dela, ki nas čakajo pri sedanji obnovi, naj navedem še kratek terminski potek teh del. Kot lahko vidimo, so gradbeni objekti za zmesarno, skladišče surovin in tehnološko gorivo že zaključeni. V izgradnji so trenutno podaljšek za osnovno proizvodnjo, obnova investicijskega tira in pripravljalna delà za zgraditev skladišč gotovih izdelkov, Vsi načrti so bili izdelani pred leti, ter je pri nekaterih prišlo do sprememb. Tu je pred-vsein omeniti konstrukcijo, kot pri prej zgrajenem delu. Sedanji projekt je spremenjen v naslednjem: 1. Višina stavbe je višja, kajti stroji za predelavo so drugačne konstrukcije, peči so dvignjene in bi sedanja višina ne ustrezala. 2. V prejšnji gradnji je nosilna konstrukcija izvedena v armiranem betonu, nova pa je želez- na. To spremembo je terjala tehnološka razvrstitev strojev in naprav. Razlika pa je v tein, .da so razpetine v jeklu premeščene v razdalji 23 metrov,- dočim je prej ta razdalja znašala 5 metrov. 5. Nova topiina hala je daljša za 5 metrov, vsled povečanih temeljev za nove glavne nosilce> Tudi pri skladišču gotovih izdelkov -so-nastale spremembe in sicer: . 1. Prej predvideni hodnik med brusil niču . in novim, skladiščem m ......... 1 i N,-V . 1 J- •- - y J Upokojeni delavci našega kolektiva s predstavniki podjetja boijio prekrili ter dio., služil kot koristni proizvodni prostor. 2, Skladišče j è dvignjeno še za eno etažo, ker na ta način pridobimo večje število površine izredno poceni, 3. Nakladalna rampa sé pokri- je, ter jv višjim obzida :/. zunanje strani fer. na ta način zopet dobimo prepotreben skladiščni prostor. ■ . j Tak je progrtini glavnin rekonstrukcijskih del, ki naj bi omogočila začetek dela. v novi proizvodni hali v začetku leta 1966 ter dokončanje vseh obnovitvenih del in proizvodnje do polovice letu 1966. Seveda je poleg navedenih objektov treba reorganizirati celotni kompleks proizvodnje od priprave surovin do odpreme gotovih izdelkov. Vsa ta dela so toliko zahtevnejša in težja, ker se deIno vršijo obnovitvena dela v obratih, v'katerih se še obratuje, ali pa je ovirana proizvodnja. Naloga vseh članov kolektiva je, da a k ti vno sodelujejo pri ureditvi nove,tovarne, da smo skrajno disciplinirani in vestni. Ker že imamo izkušnje iz prejšnjih takih akcij, smo lahko prepričani, da bomo tudi to nalogo izvršili v splošno zadovoljstvo nas in družbe. ki nas pri tej dobavi-finančno podpira. Maks ing. Mrcina DELO KOMUNISTOV STEKLARNE PO VIII. KONGRESU ZKJ Že letna konferenca komunistov steklarne je obravnavala problem, s katerim smo se kot komunisti srečevali v preteklem obdobju. Povsem pravilno je bilo, da konferenca ni obravnavala o doseženih uspehih pri dosedanjem delu, marveč so bile vse razprave usmerjene k kritični obravnavi problemov predvsem v pogledu odpravljanja nepravilnosti pri dosedanjem delu, predvsem pri urejanju odnosov med sveti ekonomskih enot, kompetenc relacije kolegij-organi upravljanja, o aktivizaciji organizacije sindikata in mladine, službe obveščanja v kolektivu — predvsem je bilo govora o razvoju tovarne na predstoječe investicije in o izvajanju planskih nalog glede na izvoz. Vse razprave so prikazale jasno smer bodočega dela komunistov steklarne. Pred člane ZK je že Vili, kongres postavil jasen program dela, kajti od dela članov ZK je velikokrat odvisno v kako širokem obsegu bomo mobilizirali ustvarjalne sile samoupravnih organov, političnih organizacij, predvsem pa tudi od vseh zaposlenih članov kolektiva tako, da bomo naš program kongresa postopoma uresničili. Predvsem bo glavno delo, da bomo v bodočem težili za boljše in kvalitetnejše delo samoupravnih organov, pri tem pa stremeli za tem, da se uveljavijo še večje pravice in večja odgovornost neposrednih proizvajalcev. Zlasti sedaj, ko vlagamo vse sile za razširjenje produkcije. Pri vsem tem odgovornem delu bo treba več prizadevanja od vseh komunistov in članov kolektiva predvsem za rešitev perečega problema ureditve boljše organizacije proizvodnje in notranjega transporta. Na podlagi vseh razprav na osnovnih organizacijah in letni konferenci je bilo ugotovljeno, da stoje pred komunisti steklarne poleg zgoraj navedenih nalog, še naslednji problemi: — Potrebna je večja kontrola o izvrševanju vseh sklepov, katere sprejema I k ZK, osnovne organizacije, predvsem pa organi upravljanja, le na ta način bomo dosegli boljše delo v vseh organih upravljanja. Postavlja se nujnost utrditve dela po ekonom-skih enotah. Potrebno je, da se realizira sklep CDS o poskusnem obračunu po ekonomskih enotah. — Hitreje naj še pripravlja problematika okrog realizacije 42-urnega tednika. Smatra se, da se vse prepočasi dela ria tem sklepu. Potrebno bi bilo, da se člane kolektiva redno informira o problemih in pripravah ria prehod 42-11 ritega tednika. — Preko članov ZK nuditi vso pomoč delu sindikalne in mladinske organizacije, kakor tudi organizaciji socialistične zveze; Člane ZK bolj konkretno vključevati v delo po organi!} upravljanja. — Preiti po vseh oddelkih V tovarni temeljito analizo možnost sprejema novih članov v organizacijo ZK. Vse osnovne organizacije naj pregledajo možnost sprejema v ZK vse poštene, prizadevne in dela voljne člane kolektiva. — Analiza je pokazala, da je produktivnost dela v glavnem v redu. Potrebno bi bilo le bolj avtomatizirati proizvodnjo, tako, da se odpravijo ozka grla med posameznimi oddelki — predvsem brusilnice in slika mice; Člani ZK ugotavljajo, da je; že vse preveč nadurnega dela v podjetju. Vršiti je potrebno pritisk na organe upravljanja, da se iste odpravijo. — Razprave okrog realizacije nekaterih problemov v zvezi gradenj za družbeni standard v spodnjem delu Hrastnika se smatra, da mora TK ZK nadalje stremeti za tem, da se čimprej pripne z, gradnjo trgovine in mesnice— kot prioriteta, ker zavlačevanje teh problemov vpliva predvsem na razprave na zborih volivcev, kakor tudi sklepčnost. — Obravnavali so probleme kadrov v osnovni dejavnosti. Predvsem vzgoja istih naj se izvrši preko kadrovske službe in EE osnovne proizvodnje. Mladinska organizacija naj hitreje realizira sklep o formiranju Kluba mladih proizvajalcev. Planska služba v podjetju mora temeljiteje analizirati mesečne zaslužke po posameznih oddelkih tako, da je možnost gotova neskladja sproti reševati. — Realizira naj se sklep o boljšem informiranju članov kolektiva. Predvsem zaktivizirati vse sindikalne pododbore, da mesečno poročajo kolektivom o problematiki poteka proizvodnje in dela po Ekonomskih enotah. To je del zaključka, vendar v kolikor se bo isto realiziralo,, bomo storili svojo nalogo, katero je. postavil pred vse komuniste in državljane V HI. kongresa ZKJ. Rigo IIIIIMlIllllllllllllllllllllllIIllillllllllllfilllllllilllllllll'- Dopisujte v naš list! >imimiiii!;uiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kako smo zaključili poslovanje v preteklem letu Za nami je poslovno leto, v katerem smo dosegli nekatere zelo pomembne uspehe : 1. prvič smo dosegli nad 10.000 ton proizvodnje, 2. celotni izvoz je presegal milijon dolarjev. 5. osebne dohodke smo povečali na zadovoljivo raven. 4. odobreni so bili vse krediti za 111. etapo rekonstrukcije tovarne iu s tem uvoz visokopro-duktivnih popolnih avtomatov za izdelavo kozarcev in embalažnega stekla. Ko so organi delavskega samoupravljanje v sredini letošnjega februarja obravnavali v letu 1964 dosežene rezultate so ugotovili, da so naša skupna prizadevanja in povečana storilnost dali ugodne rezultate. Spomnimo se sklepa centralnega delavskega sveta iz marca 1964. da je treba stanje delovne šile zmanjšati na 1540 oseb zaposlenih. Stanje se je ra-pidno znižalo na 1554 oseb. Res je potem spet narastlo, a kij idr temu smo imeli povprečno po 25 oseb manj zaposlenih kot prejšnje leto. V proizvodnji se je težilo za povečanjem proizvodnje rentabii-nejših skupin izdelkov, ki so bili na domačem in tujem trgu tudi najbolj iskani. To so skupine ročno in polavtomatsko pihanih kozarcev in razsvctljavnih teles. Če merimo produktivnost dela samo na vskladiščeno proizvodnjo tedaj ugotovimo, da je le-ta porastla za 15 fl/0, kar pa je seveda v tesni povezavi z znižanjem proizvodnega odpadka, saj je znašal za 1.5 % manj kot v letu 1965. Skozi vse leto se je proizvodnja ravnala po povpraševanju na trgu in zato tudi ni odstopanj v količinah in asortimanu med proizvodnjo in prodajo. Važno je poudariti, da so se zaloge gotovih izdelkov na koncu leta zni- Vi nam - mi vam S tem člankom sporočamo, da bo del lista stalno namenjen posebni rubriki VI NAM VPRAŠANJA, MI VAM ODGOVORE, v katerem bomo odgovarjali vsem članom, ki bodo želeli imeti odgovor iz področja delovne, social-'ne, samoupravne in druge zakonodaje. Poleg tega bomo v tem delu istočasno obveščali člane o vseli manjših, a pomembnejših novostih iz naše zakonodaje, ki na bistveno vplivajo na medsebojne odnose. Vsak član kolektiva lahko poda pismeno vprašanje ali ustno na zapisnik v kadrovski službi podjetja. Z odgovori bomo skušali biti točni in popolni, v kolikor pa bi bilo o zadevi razpravljati obširno in bi taka zadeva pomenila kompleksnost, bomo takim vprašanjem posvetili posebne članke. Preko takega sodelovanja med čitalci in redakcijo bo pač mogoče rešiti marsikatero pereče vprašanje, ki se pojavlja v vsakdanji praksi. Člani kolektiva pa bodo imeli izredno možnost da bodo o zadevah točno seznanjeni, ter da bodo imeli pravno osnovo za uveljavljanje svojih pravic. Sušiti žale napram začetku lata za 65 ton in da na zalogi ni zastarelih in neidočih izdelkov. . V želji, da čimbolj razumljivo prikažemo napredek, ki smo ga dosegli pri uveljavitvi na zunanjem trgu moramo navesti nekaj najpomembnejših številk: — leta 1956 smo izvozili za 58.000 dolarjev, po povprečni ceni 2S6 dolarjev za tono; — leta I960 smo izvozili za 518.000 dolarjev, po povprečni ceni 5.9: dolarjev za tono; — leta 1964 smo izvozili za 1.096.000 dolarjev, po povprečni ceni 492 dolarjev za tono. Y S letih se je izvoz povečal za 19-krat, kar tudi dokazuje, da je kolektiv postal zrelejši za mednarodno Blagovno menjavo. Prodaja stekla na domačem in tujem trgu je znašala skupaj 5.556 milijonov ali za 951 milijonov več kot v letu 1965. Odprodaje odpade 52 % na izvoz, na domačem trgu pa si republike po višini odjema slede takole: Hrvatska, Slovenija, Srbija, Bosna itd. Porast proizvodnje, povečanje storilnosti, zvišana vrednost proizvodnje, predvsem pa spremem- Ko govorimo o investiciji oziroma o tretji eta])i bi bilo prav, da pobliže pogledamo kakšno postrojenje bo prišlo v podaljšek hale, od kod bo to postrojenje, zakaj ravno to in kaj pričakujemo od njega. Omejil se bom samo na stroje za predelavo steklene mase, dodelavo steklenih izdelkov in notranjega transporta. Danes bi pregledali na-splošno. v naslednjih listih ozi-ma izdajah : Steklarja« pa si bomo vsako izmed teh postrojenj pogledali pobliže, tako, da bi bilo prev, da bi vse liste Steklarja: spravili in imeli splošen pregled v nova postrojenja. V novem obratu bosta na eni peči postavljena dva avtomata za izdelavo drobne embalaže na drugi talilni peči pa linija za izdelavo kozarcev in avtomatska stiskalnica. Sedanji avtomati firme schwatzkopf delajo po sistemu sesanja-pihanja in se vrtijo. Dočim novi avtomati za izdelavo drobne embalaže ne sesajo sami iz talilne peči, temveč jim dodajamo kapljo preko feedra (dodajalca). So linijske izvedbe (sekcijski stroj) kar pomeni, da je v eni liniji 6 enakih postaj. Že prej smo' omenili, da je tu potrebno kapljo oziroma količino stekla dodati zato bomo uporabili Hardfordov sistem, to je ca. 4 tu dolg kanal' potegnjen iz osnovne talilne peči, ki ima na koncu mehanizem za reguliranje veličine kaplje, v samem kanalu pa se temperatura lahko regulira po predpisani krivulji. Stroj izdelan za .embalažo bo 6-sekcijski. celotni mehanizem se regulira s pomočjo komprimiranoga zraka, različnih regulacij je možno 19. Navajam nekaj izdelkov in kapaciteto na teh strojih. Če dela str