ZA IZBOLJŠANJE LISTA
GLAS NARODA
List slovenskih .delavcev v Ameriki.
★
CITATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: Chelsea 3—1242
Butenš mm Sccud Claw Blatter September Slut, 1003 at the Port Office at New York, N. Y- under Act ef CoofreM ef March 3rd. 187t.
ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK
No. 231.—Stev. 231.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 5, 19 38- SREDA, 5. OKTOBRA, 1938
Volume XLVL — Letnik XLVL
NEMOJA SI BAJE NI UPALA ZAČETI VOJNE S ČEŠKO
Predsednik priporoča spravo med AFLin GO
GOERING KI POZNA NEMČIJO BQU KOT KATERIKOLI DRUGI, JE VOJNO ODSVETOVAL
Navzlic premoči v zraku je Goering odsvetoval vojno. — Zaloge Nemčije in Italije so omejene. — Italija bi se mogla bojevati samo šest telnov. — Fašizem bi poraza ne preživel — Nemčija je pustila Franca na cedilu.
PARIZ, Francija, 4. okt. — Štiri velesile so v Monako vem rešile mir. Zakaj ? Ali pa ga morajo ohraniti v bodočnosti? In kako? To so najvažnejša vprašanja današnjega dne.
Štirje državniki so se v Monakovem sporazumeli samo zaradi ravnovesja nasprotujočih si držav.
Brez vsakega dvqma je resnično, da skupna angleška in francoska zračna sila ne more stopiti nasproti nemški zračni sili. Prvovrstnih vojaških aero-planov imata komaj četrtino nemškega števila.
To neenakost pa ovržejo viri demokratskih držav v- surovinah poleg tega pa morete Anglija in Francija dobiti aeroplane po celem svetu, zlasti iz Rusi je in Združenih drav. Vsled tega bi mogli izgubiva-ti aeroplane in jih nadomestiti, mogli bi jih poslati v boj v neomejenem številu in bolj popolne aeroplane. Nemčija pa ne bi imela dovolj materjala, da bi gradila nove.
Kar pa se tiče francoske armade in angleškega vojnega brodovja, ste to dve armadi, kateri Nemci visoko cenijo.
Tehnično je izgledala vojna zelo kruta in maršal Goering si o izidu ni ničesar do,mišljeval. Vsled tega je takoj, ko se je prepričal, da boste Francija in Anglija združili svoje vojaško silo, ako bi bila Ce-hoslovaška napadena, pričel z vsemi silami delati na to, da je vojna odvrnjena.
Druga Rooseveltova poslanica je tudi jasno pokazala, da bodo Združene države nasprotne onim državam sveta, na katere bi se mogel kancler Hitler zanašati za pomoč.
Na predvečer monakovske konference je Hitler prejel dvoje sporočil za nevtralnost. Eno sporočilo je prišlo od Madžarske, o kateri je Hitler pričakoval, da bo stala ob strani Nemčije, drugo pa od generala Franca, od katerega je pričakoval, da se bo iz hvaležnosti postavil na stran Nemčije.
Benito Mussolini je vodil veliko propagando in je govoril po dvakrat na dan. Zagotavljal je, da se bo Italija pridružila Nepnčiji, ako gre v vojno proti Ce-hoslovaški.
Toda pričele so prihajati govorice o italijanski kraljevi družini.
Pred nekaj dnevi je šel italijanski prestolonaslednik princ Umberto Piedmontski v opatijo Haute-combe v Savoji, kjer so pokopani njegovi predniki. V grobnici je ostal v molitvi dolgo časa. Pred svojim odhodom je rekel opatu, da s svojim očetom nikakor ne moreta iti v vojno s Francijo in Anglijo.
Hitler je imel mogočno oporo italijanskega diktatorja. Toda znano je, da Italija za to vojno ni bila nič kaj navdušena in da nima dovolj materijala, da bi se mogla vojevati dalje kot pa 6 tedonv. Italija bi bila blokirana v Sredozemskem morju, pregnana bi bila iz Abeainije in Libije in Španske in bi morala naglo kapitulirati. Fašizem ne bi preživel poraza.
Nemčija bi .morala poslati v Italijo močno armado, vsled česar bi bila doma oslabljena, toda to bi bilo za Italijo bolj resno kot pa poraz.
Vsled tega je imela Nemčija zadosten povod, da je pričela omahovati, in maršal Goering je priporočil umik.
Kak pa je izgled za bodočnost ? Za mir je popolnoma ugoden. Nemčija ni bila dovolj pripravljena in
CHAMBERLAIN ČEHI IŠČEJO
SE ZDAJ SKUŠA OPRATI
PRIJATELJSTVO Z NEMČIJO
V parlamentu mora sli- V revoluciji svojih ču-šati marsikatero gren- stev velja jeza nekda-ko besedo.—Najostrej-1 njim zaveznikom. — ši obtožitelj je bil Duff; Meje so zajamčene sa«
Cooper.
LONDON, Anglija, 4. okt.— Ministr-ki predsednik Neville Chamberlain je sklical parlament k posebnemu zasedanju, da mn .-poroči ]>odrobnosti sklepa konference Štirih držav v Monakovem.
V svojem govoru je bil pogosto prekinjen s klici: 14Sra mota!" Na to je Chamberlain odgovoril: Ničesar ni, česar bi se moral sramovati. In ko-I gar je sram, naj skloni glavo." | Najbolj ji- ob-ojal Chamber-' laina Alfred Duff Cooper, ki je odstopil kot prvi lord angleške admiraiitete. Povedal je, da je odstopil zato, ker se ni mogel strinjati s Chamber-la i novo vnanio politiko.
44 Wa kriza bi mogla biti odvrnjena,'* je rekel Cooper, 4 4ako bi Anglija zavzela svoje stališče ob pravem času. Tako stališče sem zahteval, pre-dno se je sestal nacijski kongres v Nuernbergu, toda rečeno nam je bilo, tla pod nobenim pogojeni ne smemo dražiti Hitlerja. »Posebno nevarno ga je bilo razjeziti, predno je i-inel svoj govor, kajti če bi bil razjarjen, bi mogoče povedal kake strašne stvari, od katerih pozneje mogoče ne bi mogel več odstopiti.
44 Spominjam se, da mi je ministrski predsednik rekel, da bi mobilizacija vojnega brodovja uničila njegovo poslanstvo. .Jaz pa sem mu odvrnil, da bi to dovedlo do uspeha.
4'To je bila največja razliki« med ministrskim predsednikom in menoj vse te dni. Ministrski predsednik je mislil, da mora nagovoriti Hitlerja s sladkimi besedami. Jaz pa sem mislil, da je bolj dostopen besedam železue r<fl^e.
Cooper je rekel, da je skušal 14 pogoltniti'* monakovske pogoje, da pa so mu obtičali v grlu.
"Svojo politično karjero sem sieer uničil," je zaključil svoj novor, 4 * toda to je le malo važno. Obdržal sem si nekaj, kai mi je mnogo dražje — še vedno morem hoditi po svetu ?. glavo pokonci." | Oster je bil v svojih besedah j t udi bivši vnanji minister An-| thorny Eden, ki je rekel, da je monakovska poravnava krivi-
mo v zvezi z Nemčijo.
PRAGA, Cehoslovaška, 4. oktobra. — V obupu, v katerega je bila Cehoslovaška vržen*-vsled monakovske odločitve, se čehoslovaški kabinet posvetuje, o tem, ako ne bi kazalo, da pride- Cehoslovaška do kakega sporazuma z Nemčijo, ker so jo zapustile njene zaveznice in ; prijateljice.
j Vlada se pogaja /. a g rare i. jčijih desno krilo se je vednt nagibalo k Nemčiji, da bi stopili: v Svrovvjev kabinet z M^a nom Hodžo, kot vnanjim ministrom. Vedno bolj se pojavlja I-poznanje, da Cehoslovaška ne more več zasledovati neod-
Ivisne vnanje politike in da je edino mogoče za jamčiti nove meje, ako stopi Cehoslovaška | v nemško okrožje, i Proti temu je seveda še ve-I dno veliko nasprotstvo in ni kdo ne ve, ako se bo novi kabinet sestavil v tem smislu, toda tako politično zavetje je v zra ku. V vsem češkem časopisju je mogoče videti tako čustveno revolucijo.
Na zborovanju čehoslo vaškega agrarskega odbora je vo-iditelj desnice R. Beran po-jvdarjal potrebo, da je vnanja ! politika premen jena. Njega je |v tem podpiral bivši notranji minister Josip Černv. j V časopisju v splošnem pre-; vladuje velikansko ogorčenje, ;— ne proti Nemčiji, temveč proti Franciji in Angliji, ka ter i ste označeni kot največji
FEDERACIJA BO NUDILA VSO POMOČ PROGRESSIVE MINERS
ŽENSKE JE LJUBIL, NATO
PA UMORIL HOUSTON, Texas, 4 oktobra. — Spor med.
V Texasu ae je ustrelil Ameriško delavsko federacija in 'Lewisovpm od-bogat podjetnik, o ka-!borom za industrijalno organizacijo traja že tri le-terem pravijo, da je u-j to<^a včeraj ni predsednik Roosevelt posegel smrtil in vrgel krokodi- vanj. Včeraj je pa to storil. Obe organizaciji je lom najmanj 6 žensk, javno pozval, naj uravnata medsebojne spore,
--...	reš, da bo to najbolje za deželo v splošnem in za
SA* ANTONIO, Texas, 4. delavstvQ
- V tukajšnji bližini
ROOSEVELT POČIVA V HYDE PARKU
oktobra.
je imel Joe Ball roadliouse in' na svojem pose>tvu umetno jezero, v katerem je redil krokodile. Bil je možak srednjih let in na glasu kot velik bab-jek. Trikrat je bil poročen, in vse tri njegove žene so na za- li\DE PARK, N. ^4. ok-goneten način izginile. Istota- j tobra. — Predsednik Roosc-ko je izginilo tudi nekaj žensk, velt je prišel sem počivat od ki so služile v njegovem pod- naporov zadnjih tednov, ki so -jetju.	bi'' zares viharni, tako v po-
Sosedje so začeli šepetati litičnem kot v naravnem po-vsa ko vrst ne* stvari: da je žen-ffledu. Evropa na robu vojne, ske umoril, razsekal in vrgel v Združenih državah pa vihar krok^lilom, ki jih je redil v j H povodu ji. majhnem ribniku za hišo. | Roonevelta je zelo razve>eii-Za zadevo so se začele zani-!la brzojavka angleškega mini-mati oblasti. Pred dvemi te-! strskega predsednika Cbamber-dni so i^a policisti zaslišali, laina. da je s svojim pozivom, Povedal jim je, da je bil res ki ^ j« Poslal Hitlerju in Be-
trikrat poročen, vselej postavno. Vse tri žene so mu umrle. Služabnice, ki jih je imel v domu, so pustile službo in odpotovale.
Naslednjega dne so se policisti vrnili, hoteč izvedeti še nekaj podrobnosti. Toda bilo i
nešu, dosti pripomogel k ugodni rešitvi evropske krize.
OČETA JE USTRELILA
sovražnici <"ehoslovaške.
Značilne so besede v listu 44Češke Slovo":
"Cehoslovaška od Hitlerja nikdar ni prejela ultimatuma, ultimatum je prišel od takoi-jmeuovanih prijateljic z gro-jžnjo, da boste popolnoma prepustili našo državo Nemčiji, ako se ne vklonimo nemškim zahtevam. *'
NEW LEXINGTON, Ohio, 4. oktobra. — V okrajni ječi se
je prepozno. Joe Ball >e je po'- \m}hi\]* "^nmaj.t letna Virgi-noči ustrelil.	' jma A™°n> kl ^ ustrelila sto
Njegov služabnik Clifford bf.letl?<'eta" Ko s"
Wheler, star zamorec, je izja- ar^ra1!' 3e r^k,la:1
vil, da je večkrat videl svoje-1 ~	<k>™v m
ga gospodarja, ko je metal ko-!"1	*latl m.aten denairJa;
se mesa krokodilom.	|^.ekai L'asa ** ->e Pf.f™1 / _ j njo, nato je pa zgrabil nož m
——;j0 je hotel zabosti. Jaz sem sne-
MARŠAL AVERESCU 0MRl!la pusko s ste,,e in sem ^ u
_	strelna.
j Annon je le redkokdaj delal, BUKAREŠTA, Romunska, dočim je morala njegova žena 3. oktobra. — Maršal Alexan- i skrbeti za osem otrok, dru Averescu, ki je poveljevali	-* ^ * —	i
romunski armadi v svetovni gJJJ^ j£ JAVEDLA V vojni, je umrl v svoji palači
Bukarešti v starosti 75 let. Bil	ZLOClN
je trikrat ministrski predsed-	^
]nik in vrhovni poveljnik ro-, munske armade leta 1913 pro-j ti Bolgarski.
ena, poniževalna in kruta in ue bo prinesla Evropi nič drugega kot mučno premirje. | " Vnanjih zadev ni mogoče brezkončno nadaljevati na podlagi stališča in dajanja,'* je rekel Eden. "'Ponovne kapitulacije prinašajo samo ponovna ponižanja in še bolj jioniževal-ne zahteve."
GEN. FRANCO POŽIVLJA NA PREDAJO
je raj še popustila, kot pa bi izsilila vojno, katere izid za njo je bil dvomljiv.
Italija želi Tešitev španskega vprašanja in bo skušala doseči časten konec španske državljanske vojne. Nemčija je popolnoma zapustila generala Franca in mu ne bo odpustila, ker se je odločil za nevtralnost. Vsled tega bo moral iskati kompromis, kakor tudi republikanska vlada.
BURGOS, Španska, 3. okt. — General Francisco Franco je po radio napovedal "zmagovit nlir,, za fašistično Špansko.
"To, kar se je dogodilo v Nemčiji." je rekel general Franco, "moremo imenovati bitko pri Monakovem in cena te zmage je bil mir.
"Izjavljam pod varstvom neba in pod močjo naše vojske, da bo tudi pri nas kmalu napočil dan zmagovitega miru."
Posredno je jfpneral Franco pozval republikansko vlado, da se poda ter rekel, da se o-nim, ki niso napravili nikakega zločina, ni treba ničesar bati.
NEW ALBANY, lad., 5. okt. • V tukajšnji ječi se nahaja 41letni Otto F. Sauer, ker je hotel od nekega trgovca izsiliti dvajset dolarjev. Šerifu je povedal, da je svoj načrt zasno val, ko je prečital knjigo Ed garja Hoovera, načelnika zveznega preiskovalnega urada. Hoover opisuje v knjigi razne metode, ki se jih poslužujejo
ci.
ŠOLNINA V NIKLJIH IN DAJMIH
PHILADELPHIA, Pa., 4. okt. — Dave Esrov, dijak tukajšnje Temple univerze, je šel plačat blagajniku šolnino, ki je znašala $152.40. To vseto mn je stresel na mizo v nikljih in dajmih in mu rekel, naj preste je.
Blagajnik je jezen začel šteti, ter slednjič dognal, da ni niti niklja preveč ali premalo.
Konvenciji Ameriške delav *ke federacije, ki se vrši od ponedeljka v tukajšnjem mestu, je poslal odprto pismo, v katerem je priporočil spravo, češ, da bi nadaljevanje spora občutno škodovalo ameriškemu delavstvu.
—	Ako se voditelji organiziranega delavstva pomirijo med seboj, — je rekel predsednik, — bo zadobilo delavstvo v deželi dosti večji ugleii in bo v mnogih ozirih na boljšem.
Ivo je bila prečitami predsednikova poslanica, je začel govoriti predsednik Federacija William Green ter dejal, tla se bo Federacija z vso *ilo zavzela za Progressive Miners of America, ki so izpostavljeni nasilju in napadom United Mine Workers of America, katerim načelu je John L. Lewi^.
—	Mi jih bomo podpirali v boju, — je grmel Green. — kajti amei^ški premogar je u pravičen do svobode in neodvisnosti.
'Predsednik Roosevelt je izrazil v svoji poslanici upanje, da bo konvencija ugladila pol za dosego miru in za napredek ameriškega organiziranega delavstva.
SLOVAKI ZAHTEVAJO NEODVISNOST
LONDON, Anglija, 4. okt. Reuterjevo poročilo pravi, da Slovaki zahtevajo v 24 urah neodvisnost od »Oehoslovaške.
Ta manever, ki bo Češko, ako bo uspel, skrčil na majhen o tok okoli Prage, vodi polkovnik £j^rmak, ki je vodja slovaškega avtonomnega gibanja in ki je bil pred kratkim sprejet v čehoslovaški kabinet, čegar namen je bil združiti češke iu slovaške politične stranke.
Kar še ostane Čehoslovaške, tvorijo Slovaki, ki jih je okoli 4,500,000, za Čehi največjo na rodno skupino.
Čermak je naznanil, da bo izstopil vi čehoslovaškega kabineta, ako Slovaki v 24 urah ne dobijo avtonomije.
IZGNANI ŽIDJE MORAJO IMETI VIZEJE
BERN, Švica, 5. okt. — Švicarski zvezni svet je danes odredil, da morajo imeti židovski begunci, ki prihajajo iz Nemčije v Švico, na svojih potnih listih švicarske vizeje.
k
"«LXB HXIODr-Awlii
Wednesday, October 5, 1938
THf UTOUST mJOVEMM DAILY BrtT.fl.fc
!V \r»
i "GLAS NARODA"
ANI
J.
of tbore officers:
i - -.	45th	Year	
■WB) ITIBI DAT EXCEPT BUNDfIB AND HOLIDAYS			
	i ii ' i	on Agreement	
		Ba New York aa celo Za pol lete ......... trn tnoeematvo aa esAo Za pol leta .........	----,— lato . . $7 00 ... ■ • ■ ■ »a.r-o leto .. 91*» ....... $3JS0
to ■	ase®® •••••••• ktILOt ■ itoe 01.30 _____ ' Jtr y v-		
		Yearly f^—	
"QLAB « - .	NABODA" IZHAJA TIAH DAN IZVZKMfil PRAZNIKOV		NEDELJ V|(
NABOOA-. tU
DOPISI
podpiaa in oaebnoett se ne priobtajejo. Denar aa naročnino pomjatl po Mom? order. Pri sprememM kraja naraS <U w aaat tudi prejšnje MrsllMe naznani, da hitre> najde-
ROOSEVELT KOT POSREDOVALEC
Predsednik Boosevelt je prejšnji teden omenil evropsko kriao. Po dolgem času je prekinil svoj molk. Najbrž se mu ui ^mestno, da bi glavar najbolj mogočnega naroda na svetu molčal v času, ko dva evropska diktatorja netita svetovni požar.
Predsednik je sicer spregovoril, toda Združene države niso prevzele odločilne vloge, ki bi jo morale igrati v svetovni politiki.
predsednik je govoril kot govori stari očka iz zapečka po rednim otrokom, ki se preganjajo po hiši.
Njegove besede so bile lepe, pa so izvenele v prazno. Vse je biJo lepo zamišljeno, vse je bilo lepo rečeno. Dokler pa ameriški predsednik ne stav i pozitivnih predlogov, doklei ne pove, kakšno stališče bi zavzele Združene države ob izbruhu vojne: dolder se neposluži silnega vpliva, ki bi ga lahko izvaja la Amerika, tako dolgo ne bodo prijazni očetovski nasveti prav nič zalegli.
Predsednik Theodore Roosevelt pravi v svojih spominih: — Če bi namestu nezmožnega pastorjevega sina in profesorja Wilsona jaz sedel leta 1914 v Beli hiši, bi takoj poklical k sebi nemškega poslanika in mu rekel: Kakorhitro boste vkorakali v tuje ozemlje, bodo Združene države postavile nasproti vso svojo silo ljudi, strojev in orožja. Nemci bi si ne upali začeti vojne, in svet bi se lahko izognil strašnemu polomu. • ' • Mogoče bi ne bil Theodore dosegel svojega cilja, Franklin bi ga pa prav gotovo.
AMERIŠKO BOGASTVO
Tretjina ameriškega prebivalstva je imela v letih 1935-3G za družinsko življenje samo 470 dolarjev dohodkov na leto. Polovica -vseh ameriških družin je imela manj kot 1070 dolarjev na Jeto, dve tretjini manj ko 1450 dolarjev in devet desetin manj kot 2500 dolarjev dohodkov na leto.
Po dragi plati pa sta imsla dva odstotka prebivalstva 5 tisoč dolarjev ali več na leto; manj kot en odstotek pa je imel 10,000 dolarjev ali več dohodkov na leto. Večji dohodki so tako le porazdeljeni: 13,000 družin je imelo 50,000^100,000 dolarjev letnih dohodkov; 4000 družin 100,000—250,000 dolarjev; 916 družin, 250,000 dolarjev; 240 družin pol do enega milijona dolarjev, in 87 družin več kot 1 milijon dolarjev dohodkov na leto.
Dem _
.	—m——wm—m
pošujatve	ssss
DENA&NA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
f RAUN
Ee f ' 6JS............Lir 169
f BJT............lir 200
•	aojto............i ta ooo
•	07.00............lir 1000
$11230............lir 20QD
$101JBD.........»..lir $000
fM i m I 8a $ l.H
$ 5J00 ••••••••••••
9 T M............
Sd$
••••••••••••
Dta.
S |M | IIJI | P II ,
i$ o$ni. MftDJU huso mciuo bo kivnm omra
GOBI AU DOLI
i J
•> rv' K ... \
T
■i * It
W tapV ameriških dolarjih
i
t»*s usiii
COMPANY
& Mm
Zaradi 800 din ga je zaklal.
V	Sremski Mitrovici je bil sejem, na katerem je Kos ta Vu-kojevič zaklal Stanka Štiibeč-kega. Prepirala sta se zaradi dolga 800 din, katere je bil Štr-bački dolžan Vukojeviču za prodanega konja. Tukojevič na sejmu »aihteval svoj denar. Štrbacki mu ga pa tli hotel vrniti. Tedaj je Vukojevič potegnil nož in -zabodel Štrbae-Itega v vrat, potem pa še v trebuh, da je bil takoj mrtev.
Divji lovec ustrelil lovskega čuvaja.
V	gozdu pri vasi Dren ovac folizu Slavonskega Broda je ustrelil divji lovec Mijo Sovražil lovskega čuvaja Josipa Jo-sipoviča. SovražH ^a je zato ustrelil, ker ga Josipovič že večkrat ovadil. Počakal ga je v zasedi in se mu maščeval.
Delavec ubil bogataša.
V	Daruvarju je goodni delavec Peter Tepšič zaklal z nožem bogatega trgovca, posestnika in gostilničarja Dimitra Kosa-noviea Zabodd ga je Štirikrat v trebuh in mu prerenal ivsa ičreva, tako da je Kosanovič v velikih mukah kmalu izdihnil. Tepšič je storil zločin, ker je <bil Kosanovič kriv. da je bil kot orožnik odpuščen iz službe. Pred tremi meseci je popival v 'Kosanovičevi gostilni, Icjer je navalil na Kosanoviča i« zato je bil odpmšee niz službe.
Grozen zločin duševno bolnega.
>. •
V	Vinkovoih je bil ^'jrjen groben zločin, kakršnega niti najstarejši ljudje v mestu ni pomnijo. I^elavec Josip Pšenica rz Vin'kovepv, star 28 let je zaklal lŽ-»letno dekle Brigito Orešnikovič, potem 6i je pa trikrat zasadil nož v iprsi. Zadel se je v .sroe in bil je takoj mrtev. Brigita je šla s sošolkami iz šole in naenkrat se ji je približal Pšenica. Zamahnil je z velikim kuhinjskim nožem pro-'ti nji in zaklical: ''Ti si kriva moje ljubezni!" Potem je pa zgrabil prestrašeno deklico za vrat, in jo jel obdelava ti z nožem. Zadel jo je štirikrat tako močno, da ji je prebodel vse telo. Po zločinu je skočil na dmigo stran uflice, Tcjer si je končal življenje.
Soseda je ustrelil z lovsko puško.
V	vasi Kudič 'blizu Gazina je med ličkanjem koruze -bogati posestnik Sulejman Kudič z lovsko puško ustrelil -svojega soseda Derviša Mu^kiša. Soseda sta se že dolgo prepirala zaradi neznatne škode na polju
odnosno ztmljišča. Zvečer sta Irekiaia koruzo pri sosedu Mal-tiču, kjer ?*ta se znova sprla. Kudič je streljal an Muskiča dvakrat in ga obakrat zadel v srce.
Tragedija žene in matere.
V	Sivcu je umrla pod snmlji vi mi okofctčiiiami mlada, lepa Jelisaveta Gernot, stara 34 let Oblasti so/ugotovile, da je podlegla zastrupljenju kot posledici splava. Roditi bi morala še desetega otroka. Trije njeni otroci so podlegli neki na-leeljivi bolezni na povratku iz Amerike in njihova trupelca so spustili v morje. Pozneje ji je pa umrlo še šest ostalih otrok. Zarto ni hotel« več roditi in od ločrla se je za splav.
Tragedija.
V	vasi Loža no pri Virovitici se je obesil 65-letni kmet Gjuro Keserica. Že več let ga je mučila neozdravljiva bolezen, tako da ni mogel delati in njegova kmetija je bila vedno bolj zapuščena. Končno je obupal nad življenjem in se olbesil.
Čudno naključje.
V	Soniboru so pokopali znanega krojaškega dbrtnika Iva-vana Jurišiča. Njegova žena se ni mogla udeležiti pogreba, kfr se ni počutila dobro. Ko se je pomikal žalni sprevod proti pokopališču, je žena doma porodila isinčak. Skoraj istočasno je pa prišla brzojavka, da je v Ameriki umrl Ju-rišičev ibrat Franjo, obenem pa t/udi njegov 3-letni sinček Josip. Oba sta /podlegla neki nalezljivi bolezni.
Samomor stare učiteljice
V	Osijeku so potegnili iz Drave truplo 70-letno učiteljice Emi'lije Fopovič. Pokojna je bila nekoč premožna pa je prišla na* beraško ipalico. Skočila je v Dravo v samomorilnem namenu pa jo je neki ribič potegnil rz vode in pu:»ti na bregu, sam je pa odšel po policijo in reševalce. Ta čas je pa Popo-vičeva drugič skočila v Dravo in utonila.
Slaba vinska letina v savski banovini.
Po ipodatkih iz raznih krajev saVske banovine se da sklepati, da bo letos vinska letina slabša od lanske. Vzrok tiči v tem, ker jp bilo zgodnje poletje deževno. Lieitina bo gla'bSa zlasti glede »kakovosti grozdja. Odstotek sladkorja bo znašel letos komaj 16. dočim je znašal prejšnja leta 20 ali pa še več. Trgatev je bila letos 15 dni kasneje kakor lalii.
Tujo ženo je ugrabil*
Bosanec Smail Ibrafaimovič je bil pri vojakih. Ta čas je ;bila pa ugrabljena njegova žena Kevra. Žena ni hotela o-stati saana na gruntu in je odšla k svojimi sta riše m v vas Ivančič. V tej vasi pa je bil zaljubljen v njo f'ainil Ferič še ko je bila dekle. Zdaj ko je odšel njen mož k vojakom, je fant smatral, da je to ugodna prilika, da pride do ljubljene » ne. Zvečer je prišel v hišo njenih staršev in kf r je bila sama doma, jo je kratskomalo ugrabil in rdnese1! domov. £'im je njena mati to zvedela, je odšla za njo in ostala v Feričevi hiši, da bi hčerka ne bila ?amal z zaljubljenim fantom.
Brata ustrelil zaradi koščka zemlje.
V Gornjih Stativah blizu Karlovea je bil storjen te-žak zločin. 18-letni Dragotin Kor-deš-Trpčič se je spri s -svojim bratom Ni kolo zaradi koščka zemlje, ki je njuna skupna last. Iz prepira se je razvil pretep, v katerem je Dragotin potegnil saanokris in ustrelil brata.

| 'GLAS NARODA" f
»»pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho- £ ^ Če naročiti za svoje ^sorodnike ali pri jate-8 lje, to lahko stori. — J Naročnina
za stari I kraj stane $7. — V 8 [talijo lista ne posili I jamo.

Iz Slovenije*
VELIK POŽAR . V KAMNIŠKI
OKOLICI
22. septembra okrog poldne se je raznesla po Kamniku vest, da je izbruhnil v Tunjski mlaki pri Kamniku silovit požar. Rdeei petelin je zapel na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih posestnika Kosirnika Janeza, delavca v kamniški smodil išnici.
Oh izbruhu požaru >o bili domači na bližnji njivi in so prihiteli takoj, ko so zagledali ogenj in skušali rešiti, kar se je pač dalo. Rt-šili so lahko samo živino iz hleva, iz pritličja stanovanjske liiše pa nekaj 7>dhištva. Vse drugo so morali prepustiti uničujočemu ognju, ki je bil medtem že Objel vsa poslopja. S kakšno nagiico se je požar razširil, nam dokazuje dejstvo, da niso mogli rešiti iz podstrešne tsobioe denarja, v zneslcu okro<* 45,000 din, ka-•tetega imeli 4 sinovi in 1
hčerka prihranjenega in spravljenega v omari.
Skoda, katero je požar |>o-vzročil, znaša nad 1000,000 din, zavarovan pa je bil posestnik saono za 20,000 din. Ubogi 7-elanski družini, ki je bila sicer prennožna, danes ni ostalo nič dnuprega, nego obleka, katero nosijo na sebi, živina, katere
ŽENSKE IN MOŠKI Ženska stopi v trgovino, kjer so v^e mogoče stvari naprodaj.' Najprej se odpravi v oddelek, kjer prodajajo čevlje.
—	No, kakšni čevlji bi vam bili pogodu! — jo vpraša ulju-den prodajalec.
—	Kakšni čevlji * — se začudi, — saj nišero prišla čevljev kupovat, pač pa klobuk-
—	Klobuke prodajajo v prvem nadstropju na desni strani.
In baš zato se ženska odpravi v drugo nadstropje na levo stran, kjer je spodnja obleka naprodaj.
Vse pre vrže in vse pregleda in si v skrajnem slučaju tudi kak moderc pomeri.
Ko ji hoče prodajalka modre zaviti, mi?leč, da ga bo kupila,
nima kam postaviti in s fim j' po^em enosta^opove, dani hraniti, od težko prislužonosa	P°	pac pa po klo-
in prihra-iijeiiHga denarja pa r * i u j te kepa kovine, ki ne prestav-1 ,r" ak°,
Ija nobene vrednosti.	^ Vrl'a	" pride naza<J"
nje na svoj cilj — v prostor,
kjer so klobuki naprodaj.
j Najprej se razkrije, stopi k
'ogledalu in si pol ure popravlja
56-letni kočar Josip Tei-lav-^" ^^	farizura. v
čnik iz Oglenščaka pri Zgor- re?u' hot l °,d	doi Pollce'
nji Pokkavi se že delj časa ni ^krat, dvakrat desetkrat, o-
gleda si vse klobuke m pravi slednjič: — Tistega bi rada pomerila.
Prodajalka ga ji da, in ona ga pomerja in pomerja.
—	Ne maram črnega, — pravi, — morda imate ravno take ga, samo da je zelene barvo.
Prodajalka odpre vse škatlje. toda enakega klobuka zelene barve ne najde. Zelenih klobukov je dovolj, toda v-ak se po obliki nekoliko razlikuje od črnega, ki ji samo zaradi barve ni všeč.
Nazadnje izbere zelen "klobuk", ki ni po obliki podoben ne kapi in ne klobuku ter pravi: — Skoda, da je zelen. Če bi bil črn, bi bil nalašč zame.
—	Žal mi je, — odvrne upe liana prodajalka, — take ima-»mo samo zelene barve.
Kupovalka nekoliko pomišlja
—	pa kaj, nekoliko — dobrih deset minut pomišlja in pravi:
—	O, well, vidim, da nimate za-
OČE IN SIN STA SE SPOPRIJELA
razuiml s svojim 32-letnim sinom Francetom, ki je bil nedavno zaradi neke tatvine obsojen na 4 mesece zapora. Te-daj >e je oče odločil, da ne pusti več sina domov. Si daj pa se je sin vrnil iz slovenjebistri-ških zaporov. Pred tem je stari Terglavčnik (bil pri pol ska v-skih orožnikih in jih vprašal, kaj naj napravi, če se sin vrne. Orožniki so mu svetovali, naj po možnosti prepreči saj vsak spor a stari je odgovoril, da se ibo pač branil, če ga bo sin napadel.
Res sta se oče in sin kmalu po sinovi vrnitvi iz zaporov spoprijela. Sin je zgrabil nož, oče pa je zbežal iz hiše. Ko ga je sin dohitel, pa je stari Terglavčnik dvakrat ustrelil iz samokresa, vendar pa prva dva strela nista -zadela. Nato je >e tretjič ustrelil in zadel sina v levo ramo, tako da se je sin ves okrvavljen zgrudil. Orožniki so očeta in sina aretirali !me nič pripravnega. Toda ča-
ter ju prepeljali v slovenjebi-strLšfke zapore.
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSIvOVANSKI POGREBNIH ¥ NEW Y0RKU IN OKOLICI
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V slučaju smrti se obrnite na naš pogrebni zarod bi' Mr. Anthony Svet bo priSel k Vam in Vam dal naredila in cene r Vaše popolno zadovoljstvo. NEW YORK, N. X. II BROOKLYN, N. I 465 W. 43 St. g 219 Atlantic Ave. Circle 6-7393 1 MAl»4~7fil
Važno za potovanje
tea. Je iiinti. M Je leta« afcotaJe Vam
P«*™* » Mart mj tM *Mtl k*f* 94 p—čep t iNh atnurek. V Med nafte
pajatatU to trn* ves to Utn. m sa-
Ml
_ _ **** *m»toft dafeljenja. liste, vtzejs Hr «M> —* •— — —---------

ae M b Wi
i i« f^ijrif tremttkaL ker d«veU«Je. RE-ENTRY
PMIto torej tokej n liwplal— eare«U to sstetavljMM Vub, •a keete peeeoi to udehoe petovmIL
StOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street


Z N I 2 A N E CENE
POKRAiNI ROCW ZEMLJEVIDI:
JUGOSLAVIJA ........... 25
CANADA _______________M
ZEMLJEVID CELEGA SVETA Gena Jt5
ZEMLJEVID AVSTRUSKR-ITALIJANSKE FRONTE
(L. 1918) ..........Jt9
ZDRD2ENSIDR2AT
Mali zemljevid (velikost 12x20 inčev) ............ .10
WriJBm POSAMEZNIH DRŽAy:
TURISTIČNI VODNIK
West Virginia, Yerk. Vlrstoto
Okto, New
Vsebuje glavne ceste; želesni-ce, električne proge, okraji, mesta, trgi, vasi, poštni uradi, jezera, reke Itd.
Posamezne države Ste.
Narefllem Jf prllaiKI rt t (etovini, Mamr Orier «U peMne sihpIti pa l aR S Ce paMJete
rake
KNJIGARNA ^GLAS NARODA"
216 W. 18 St., New York
kajte, tisti rdečkast tamle bi se mi mogoče podal.
•Pomerja rdeči klobuk in godrnja: — Seveda bi bilt ee bi bil črn ali zelen.
In tako koleba semintja pa ne ve, za kaj bi se odločila.
Na glavi ima klobuk, v vsa ki roki enega, pred seboj na mizi pa najmanj petinštirideset klobukov.
. Ko ji prodajalka pove, da velja ta tri dolarje, oni štiri, tisti tam štiri in pol, se zasu-če na peti rekoč:
—	Tudi če bi mi jih zastonj dali, nobenega ne maram.
Nato gre in kupi v pritličju za pet centov kos čokolade. — Pred prodajalno odlomi ko čokolade, ga poje, se malo namrdne in nese ostanek nazaj ter pravi:
—	Tukaj imate vašo čoka lado. Dajte mi nikelj nazaj Nočem navadne čokolade, papa tako, ki ima mandeljne no tri. Zdaj pa sploh ne maran nobene čokolade. Hurry up Nikelj sem, če ne, grem po po licmana!
Vidite, dragi prijatelji ii prijateljice, tako kupuje žen ska klobuk.
Moški pa stopi v trgovino ii pravi: — Klobuk, številka se dem in pol. Kaj temnega. Zi tri dolarje,	.;
Prodajalec mu ga da* Mošt vrže stari klobuk v kot, pokri je se z novim in pravi: — Al right! -— vrže na mizo tri do larje in gre skosri vrata. _
Tako kupujejo moški klobu ke. Že vsaj. jaz jih tako kup jem. Vsaka tri leta en klob
In vidite, bas v tem. je pr cejšnj§ razlika med moškim ii žensko.
"0LX0 VHODI« -
Wednesday, October 5, 1938
fOj LABGB8T SLOVENJ pAHiTINU BL A

PLES S PAJCOLANOM
Zavesa se je razdelila t rahlima Sumom oui dvoje in v sredini >e je odiprl napol zatemnjen ock*. Oglasila se je godila, sprva tiho, prane je zatemnjeno. Melodija je zvenela kakor glasovi iz daljne tuje dežele. In kakor da je zrasla iz tal, se je v trenutku pojavita pred gledalci plesalka. V svitu žarometa je hušknila naprej. Gle^ dali-šče je bilo zasedeno do zadnjega prostora. Občinstvo je zadrževalo difc, kajti mehke kretnje plesalke Gvendolin Hay so zadivile vse gledalce. Če je njeno ime prej blestelo na letakih v žareli h barvah reklam
v katerem so bile vse stopnje od radosti do bolečine, od ponižanja do očištenjtt. Gledalcem se je zdelo da umetnica oara. Njeno telo se je nekako zoževalo, postajalo je vedno manjše in nciznatnejše, na koncu pa se je zgrudilo kakor v resignaciji. Ko se je 4>le.«aflka sesedla, je zavesa zopet zagrnila oder in navchi&enja ni bilo konca in kraja.
Gvendolin Hav se zahvabila enkrat, dvakrat. Šele ko >e odobravanje ni hotelo poleči za nobeno ceno, je prišla še tretjič -pred rampo. Stfala je
... __, . j tam kakor zajeta m le <*akala.
nih naprav, se je zdai nenado- ,	...	. J .
... .»i i- , da se razlije vse to priznanje ma vsadilo globoko v duše vseh , , ,	„ • n -
navzočih	I gledalcev preko nje. Pajco-
tr	j t ^ i |lfl|1 P* ji je vedno zakrival
Krasno, jedro zakrito žensko ,	7 .	.
telo ^ ie sribalo kakor bi r>la \ohh<'^ P°tf®	obraza ni
valo no z "k .d 1 'd i010^ nifcce razločiti. Tako se
l.rra znmslce tež* in "nje f	da > ™ ,km»-
rmvlako. Roke ,w ,-ta llržali'>. S°™r,lo o ,kr,vT,ost. ple.al-
_____,	. ■ .	kinejra qaajeolana, katerega so
pred obličjem umetnice konca ,	•	«• ■, . -i
' .	... ...... ..kritiki imenovali silen trik, za
gostega pajcolana, ki je hil ovit!, . .	. .
i i• * . . v	; katerim se skriva umetnost ve.
okoli glave in je popolnoma za- ... « , .. „
. . , , ,, . ,	like Gvendolin Hav.
krival pNsalkin mbraz. Ob naraščajoči melodiji se je razgibalo tudi pU.iočo telo. Ob strastnih ritmih nwizi'ke se je zdelo, kakor da se plesalka približuje nekemu cilju, ki ara ni nihče videl, a ga je vsakdo, ki je spremljal jples s pozornostjo slutil in čutil v zraku. Nenadoma je -rod-ba odrezala z dis-alro-rdom in-plesalka se je zprru-dil« kakor v strašni bolezni. Tedaj je v gledališču z^*«umelo kakor v gaju. Občinstvo je pokazalo, da je sledilo iplesalki, ki je izpričala, da ume -voje telo prav tako -sprostiti, kakor jra je prej -zvil-a v bolečine. Vnovič se je oglasila arodba. to. pot lahkejse in mehkejše. Bila V rtodeha. da plesalka »oripove-
lx>rd CSiilbera je stal pokonci vzravnam v svoji loži in je foil .še vedno Obrnjen proti odru. Kakor da nima trdnih tal pod seboj, je ■sledil plesalkinim giboni in je bil očaran od njene fumetnosti. Kakšna čudovita ženska je morala ibiti ta plesalka, ki je umela tako -profi-njeno raražati svoja čtratva ter ž njimi opojiti vse gledalce! Kakisna šele je morala biti njena duša, da je talco elektrizi-rala vse gledališče! Neodolji-rva sila je gnala iorda Crtiilter-na, da bi se seznanil s plesalko. Vedel je, da drži k umetnici samo ena pot, v vseh podobnih - položajih. enaka. To pot je nastopal. Poster! je umet-
duje zgodbo svojega življenja,! niči košare cvetlic in je prilo-
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: .....
KRANJSKO SItfVENSKA
JČDN07A
Ustanovljena 2. aprila 1804., lnkorporirana U. januarja 1898 ▼ državi Illinois, a aedetem. v mesta Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. UTO Glavni urad v laatnmn u: 568 No. Chicago St., Joliet. Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,MMM 80LVENTN0ST K. 8. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.64%
K. S. K. MmU ima nad 35,606 članov in Članic v odraslem in mladinskem oddelku.
skupno Število krajevnih društev j«
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 4S.-LETNEGA OBSTANKA M^IMH
GESLO K. 8. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!"
Če m hotel zavarovati pri dobri, poiteni in aolventnl podporni organlsaciJL aavaruj ae pri Kranjako-Slovenski Katoliški Jednotl, kjer ae lahko aavarujei sa smrtni ne, razne poSkodbe, operacije, proti bolezni la onemoglosti.
K. 8. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Sane in Članice od 16 do 86. leta; 4trokp pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavarujefi sc lahko ca $250; $900; $1000: $1500 in $2000 posmrtnlne.
V	Mladinskem oddelku K. 8. K. J. se otroci lahko zavarujejo t razredu "A" aH "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nisek. samo 16c sa raared "A" In Xkr'za razed "B" in ostane stalen, dasi aavarovainius z vsakim dnem namiga. \ V slučaju smrti otroka zavarovanega v razreda "A" ae plate do $460.00 in zavarovanega ▼ razredu **B" ae plača do $1000.00 posmrtnlne.
i BOLNIŠKA PODPORA:	. ■ ♦ ».
Zavaruje* ae lahko aa $2.00; $100 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Aaeamen*: primerno nizek. •	«
K. 8. K. Jednota nucU članstvu Miri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in Sanice nad 60 let atari lahko prejmejo pripadajočo Jini reservo izplačano v gotovini *	c
Nad 70 lot atari Bani In Sanice so prosti vseh nadaljnih aa«n-asentov.	'	1 »-' vi
Jednota Ima ovoj lasten Ust -Glasilo K. S. K. JMnote", Jd lana-Ja enkrat na feadon v ajorenstrsm In angieftkem jeaikn ln katerega dc-Mva voak Oan la Sanica.	. c
Vaak Stoveaec In Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pel K, a. K Jednotl kot prav* materi vdov in sirot.	nisi San ali
Wnairs ta asogočne In bogato podporne organizacije, potrudi ae in prl-stopi UkoJ.	J	.
V	vsaki slovenski namlblnl v Združenih drŽavah bi moralo biti h K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli te nimata dmitva.
k tej katotttfcl podporni orginl—djt, ntHortefi; ^ im jm le ni na oaab v starooU od 10. do 66. leta. — Za —po-Jaaalla ln navodila pililo, na slavnega tajnika:	. t v ^
NO. CHIQAGO STREET
žil po setnico s svojim imenom ter nekaj besedami. Oboje je izročil v garderobi.
Ko so ga kmalu nato odvedli k Gvendolini Hay, je spoznal v umetnici »veliko žensko s pobarvanim obrazom,
*1 Oh, mylord," je dejala in se nasmehnila kakor na tisoče zenšk, ki jih je lord Chiltern srečal v svojem živl.Tenjn. Prosil je, da jo sme s svojim, avtom odpeljati na dom, v kar je ona privolila brez posebnega oklevanja,
MVd<potonia sta se ustavila v elegantni restavraciji. Sedela sta si naproti in ko jo je lord obsipaval s Ijubeznostmi, je ona odgovarjala z lepimi kon-vencionalnimi (galantnimi besedami. Vse. kar ji je hotel povedati o obrudohranju njene umetnosti, pa je postalo zdaj naravnost brpzpredmet.no. Ko ji je pripovedoval o svojim imenih, lovskih zabavah in konjskih dirkah, je postala na-mah živahna, se je kofketno smehljala in je pila vee šampanjca, lcakor se spodobi za Idamo Ob tak-šni priložnosti. Liord Oh i 1 tern je opazoval spremljevalko nekako od strani. Prizadeval si je. da bi po-aabil, kako silno ga je razočarala njena družba. Ko je videl plesalko v razvnett plemeniti strasti, si je dejal, da je to izredna ženska. Zdaj pra- si je moral potrditi, da je ta Gvendolin Hav prav takšno bit.fe kakor vse druge njenega s<po-la. Bila je na las podobna sto in >ito ženskam, ki jih je srečal v svojem življenju in katere je pozabil «e hitreje kakor bo to.
Naslednjega dne je prejela Gvendolin Hay pismo, ki ga je odprla s tresočimi rokami. Ci-tala je;
4'Madame! Č*utim dolžnost sporočiti Vam, da se ne bova več videla. Prosim. Vas, upoštevajte moj položaj! Ko sem Vas videl plesati mL odra se je zganilo v meni nekaj čudovitega in veličastnega. Bilo mi je, kakor da stim irawel nekaj, kar sem iskal vse življenje. Ko pa so se križala najina, pota, sem stal pred nerešljivo uganko. Vi nislte ženska, ki sem jo iskal. Zmotil sem se. Prosim Vas, madame, da mi tega ne štejete v«lo! Ostajam z odličnima spoštovanjem vaš lord ObUtem.'' Dolgo je stated (plesalka pred visokem ,ben<$&iin ogledalom. Potom je storila nagel sklep. Napisala je na listek:
"Prosim Vas, lorid Chiltern, dovolite mi samo «e kratek sestanek, ki bo trajal borih petnajst minut. Gvendolin Hay." Poslala je pisemce lordu. Ko je lord Chiltern stopil čez prag stanovanja, Gvendolin H*ay, je bil ves prevzet od tega. kar je videl. Z vseih strani je dihal čar velike smgestivne osebnosti. To je torej bil dom ženske, kakršno je iskal vse ži<vije#je. .
Zadnja soba, Jtamor so ga od-ve<dli, je, val ovala, v morju svetlobe. Tam ga je sprejela vitka ženska, s, hrbtom obrnjena preiti v^ratoon. .. Dej a'la je: . ''.Lord Chiltern, zelo me veseli, da ste,.prišli." .
Dye veliki oči afca se zarili v do šle ca. To$a obraz, doma-čice jes&aaiip dolga brazgotina, wiga joca senca do "brade. .; Namignila -.mu je, na j sede. Potem je spreigovorila:
"Jaz sem Gvendolin Hay, ženska, katere ples vas je očaral v gledališču. Hvala za pismo; ^mytord. Tiadi jaaL. čutim dolžnost, da se vam razodenem, ste .vv enako postopali na. pram meni.',', .. ....
Nekaj časa je molčala, potem je povzela,	_ •..?.
"Mogoče se aponunjate, da
se mi je pred leti, ko je postalo moje ime.znano in slavno pa svetu, primerila huda avtomobilska nesreča. Steklo mi je prerezalo obraz in ko se je to zgodilo, sem mislila, da bora morala opustiti vse, kar mi je postalo vsebina življenja. Zdelo se mi je pa nemogoče odpovedati se ciljem, <po katerih sem tolikanj hrepenela in za katere sem živela,. Bila sem pač mlada in sem ljubila življenje. Vedno sem t?udi upala, da bom srečala moža, ki bo temu življenju lahko posadil 'krono na glavo. Avtomobilsk-a nesreča je prekrižala moje načrte. In tako -sem pri«la na misel, da bi laihko angažirala dvojnico, ki me bo nadomt^tovala pri filmu in v javnosti. Ona. ki mi je na las podobna, le s to razliko, da nifma brazgotine, 'ki kazi moje lice, se je na£la. Jaz živim pusto življenje. Ne grem nikamor, pogajam se sani o z agenti, pddpisujem pogodbe, ona pa
doživlja pustolovščine, ki so namenjene meni: Samo na odru sem vedno saona. Trudim se, da 'bi vlila svoji umetnosti vse tisto, kar mi ni dano v življenju."
j. 4'Prav za prav ste mi to že
življenje
Na policijskem ravnateljstvu v Curihu so ovekovečeni odtisi prstov Bentta Mussolinija. Kot j politični emigrant se je moral pripovedovali takrat, "ko senu Mussolini, nekoč seznaniti s vas videl na odru plesati," je'ouTiško (policijo in -za vsak slu-deja'1 lord Chiltern. "A čemu čaj so hoteli imeti odtise, nje-
ste isddali svojo tajno ravno meni!"
Plesalkine oči so zasijale v veliki toplini. Dejala je:
"Veste zalkajt Zato, ker sem hotela spoznati prvega in edinega moškega, »ki bo videl raizliko med mojo dvojnico in menoj-"
Gvendolin Hay je vstala in ponudila lordu roko.
"Hvala ravlord,'* zdaj lahko greste. Tudi vsi drugi, ki bi morda izvedeli za mojo skrivnost, bi »šli po poti, ki seen jo zdaj pokarala vam."
Za trenutek je zavladala v sobi velika tišina. Potem je
govih prstov. To nedostojno ravnanaje boste še bridko obžalovali, je dejal Mussolini o-gorčeno zdravnilcu. Pomislite vendar, — je ugovarjal zdravnik, — da je med -političnimi revolucijonarji na vsem svetu tudi 80 takih, -ki jih smatramo za vredne časti, da imamo odtise njihovih prstov v svojem a rh i»vu. , Leta 1922
rrjs tir:

spregovoril lord Chiltern.
"Motite se, Gvendolin Hav. Jaz se nisem zagledal v lep obraz. Jaz Ijnbrm žensko dušo. ki nleše kakor Gvendolin Hav.*
ni po pohodu na Rim v Lausa-no na sestanek z lordom Cur-zonom in Poincarejem. Nekaj dni iprej je »bil razveljavljen dekret, s katerim je bil Mmš-solini pred 20 leti izgnan jas (Švice kot ^nevaren revolucionar. Višji uradnik 'švicarsfcte policije je prišel v hotel, da bi dobil od Mussolinija. navodila glede varnostne sluaibe. Pri tej priliki j« vpra^al^ali je bilo gospodu mim=tFFk^piu. predsedniku v vsem ustreženo. Po-vs!.m zadovoljen sem. gospod komisar, je odgovoril Mussolini. Potem je, pfV,sij$eje pokazal skozi okno loi na most, rekoč: "Se spominjate, gospod komisar? Tam je most, kjer me je vaša polfeija pred 20 leti aretirala. V Komisar je pa smeje priklonijo rekoč: "Tako je paš življenje. go«jbod predsednik."
i
AHN'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — .
Trda vex. 27« stran1	CCDft $1.10
nCna knjiga za Nemce in a« one. U ao nem-Hine smoinl.
AMKBIKA IN AMERlKANCL »pisal Rev. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posamesnih držav; priseljevanje Slo-
vencev; njihova • drufttra in dra» ftaruuae ustanove. Bogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. 8t«l|iU dr. Jf. J. Kern. Vezan'-	Cena $2.00
BURSRA VOJSKA. 05 strani.
Cena 40c
BODOČI 13RŽAVUAN1 naj avri* knjiiiee — "Haw ta become a citizen of Ue United States". ...
V tel knjigi so vsa pojasnila ln anko-
ul aa naseljen*"	Cena 35c-
••• "* -t * ^ '' ' ' ' * ; : * BREZnffeBUtOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 atrant	...
Cena 35c.
* . t-
DENAR. Spisal dr. Kari EngUB. 286 strani	- ^
Denarni problem Je zelo zapleten to te i* v en ln ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Ja (ud češki narodno-goepodar-aki strokovnjak. Ja raailril svo4- delo tako. da bo alulllo aleheruemu kot oriental*! apta :
0	denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIV IN OZD RAVNIK, spisal Fratijo Ou- .
1	ar. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Uvluorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; alike.
? nt; .•< -	' •, ■" '> t ■ ■ ■•■ ■
DO ORHHIA DO, BITOLJA. lf» -tt>nl.
Zanimiv potopis s slikami	krajev nato
stare domovine, ki ao Slovencem le malo snanl.
Cena 70c.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 stranL H allkai**'
Cena $1.25
i i i i ; .»rjA	• -
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 atraoL •
Poljudni spisi o naravoslovju In aveadoanan-
Cena 50c.
ROKOfiJEREJA. Sestavil Valentin Raslnger, 6«
strani Gena ti doves .... M Broi. .... JS
KRATKA SRBSKA GRA^TIKA. 08 atrant
Cena 30c.
KRATKA BSOUOCTNA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. OS strani
Cena 30c.

KNJIGA O
VEDENJI}. (Urbani.) Ves.
Cena $1.25
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za knhinjo in dom. Cena 50c.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. U1 str.
Cena 50c.
rt'	x '
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vea. 144 -*«-
Navodila aa iara«unanje okroglega, sesana ga ln teaanega lesa.	, ^
Cena 75c.
LJUDSKA KUlBARICA. najnovejia In praktična sblrka navodil aa kuhinjo ln dom. '
Cena 50c.
'	* '	4. . - .
RGUA. BpSsal dr. Uto Car* malj. 8 Bilkami. 190 atra»* Nauk d aliaslli, motekulik la. ul*H mal>. P^ razprava o
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $125, ves. $1.50
Osna $1.25
MTIMIBHU. Spisal	Pere. 8	«
vm strtkl •
Knjiga aa mlekarje in ljubitelje aUekaratva
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 sjxani.
Gena $8.00
12J3	.
Gena $1.00
NAROD, Rt IZUMIRA. 11» strani
Poljuden «u>l& najsevernejšega nartula na »t« ta. njegove 8ei'e ln navade.
Cena 40c.
\aae ^kodijive živali v podobi in besedi. Opisal Fran Erjaror, l»24 strani. BroS.
Cena 40c.
obrtno knjigovodstvo. strani. Vex.. Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo »»r Šele-soil varstvo.
Cena $2.50
1 f • ' —	» •'- z	• ■
odkritje amerike, spisal h. maj ar. Trije deli: 162. 141. 133 strani. Gena mehko ve* Poljuden in natančen opis odkriti« novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva povest las Je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c«
praktični računar. Trda ve*. 251 atr... Priročna knjfiica. ki vsebuje vse. kar Je pri nakunu ln prodaji »otrebno.
...... (Sena 75c.
PROBLEMI SODOBNE KILOZOKUB
Spisal dr. F. Veber. 341 atrant Knjigo 4oplo priporočamo vsakomur, ki ae hoče seznaniti a glavnimi č>*ami sodobna filozofije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj, j 413 stranL	■ r	t
V	knjigi ao opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne "uske stroje.
Cena $1.50
SPOMINL CHrlau, Jote L«vtilar.> U43 strant
V	tej knjgt otaja na§ snanl potopiaee inpnlk Lavtlkar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VBTOVE. Cena broA	Cena 50c.
SLOV.-ANGLE&KI IN ANGIJC^KO-SLOVKN-
slovar. 148 stranL	Cena 90c.
SLOVENSKO-NEM6KI SLOVAR.-143 Str.
Druga polovica Knjige vsebuje nemSko-alo-venski slovar in kratko alovulco slovenskega ln nemSkega jezika.	Cena 40c.
■t { ' ■'' i: . -.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani.	Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povfla.
Cena broš.	Cena 50c.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 stranL
Zbirka zanimivih in kratkočasnlh spretnosti ; burke in Šaljivi poskusi: vedeZevalna tabela; punktiranje; zastavice.
Cena ^t.45
VODNIKI iN PREROKI. 148 stranL	-
Knjiga Je USU r aaloibi Vodnikove družba ter vsebuje tfvljenjepiae moS. M ao a svojim delom prlvedU slovenski narod la «uienjstvs
▼ svoboda	Cena
r
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL ZaAimirostt Is ruska sgodorrine tu na I opis vojalke republika aaporoikih koaakor.
Gena 50c .
i _ . . 5..-. *'	t ;
ZDRAVILNA ŽELITA. 62 stranL
.fitn',, j.f	Cena 00c.
VERNE DUfiB V VICAH .
Spisal Prosper Herlmee. 80 Mmnt Qng*.. JS ■den najbotjgth splaov trancoakega mojstra, ▼sata is nkiaga kmetdeaga Bvljenja.
;
VOLK 8POKORNU (
SS.......LM
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA__«Sr
i
lil t-^iuyp ; i'iiu: uu liVli J i v. .J
/
ODI"-
Wednesday, October 5, 1938
LABQE&fl SLCmam DAILY INO.I.I1
MIOTIC
ROMAN 12 21VUEUA
ZA "6U$ NARODA" PRIREDIL: I. H.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
u.
KNJIGARNA "GLAS NARODA1
STRAŠNA OBSODBA ELEKTRIČNEGA
V ameriškem tisku se je vnela živaihna polemika, ki je raz-
26. POGLAVJE.
Ko nasiedxgqga jutra pride Btfdolf Strasser v svoj urad, najde, kot navadno, pasto na srvoji mizi. In zopet, kot že mnogo let, je bilo tukH {pismo Egona StraBseaTa. Rudolf Straaaer tudi danes vestno reši najprej rtrgovsiko pošto, toda njegov pogled vedno vhaja k Ibolj na strani ležečemu pismu z italijansko poštno znamko. Bil je iavanreden čas, keT so drugače Egonova pisma priihiarjala okofli četrtletja.
Slednjič je vse rešeno in Rudollf Straeser vzame na strani ležeče pasmo. Odpre ga in (bere:
"Moj dragi Rodolf
Danes dobiš pismo izven reda itn sicer pi«mo, ki <ne drsi po površini, kot si želi«. Tako ne gre več dalje, Rudolf, en-Krat moram natančnejše govoriti o Daigmar. Sedaj je stara dvajset let in jo ni mogoče več odpraviti s pripovedkami, pa Če bi bile xa njo «e tatko dobrodelne. Ravnokar ona je z vso odločnostjo prosita, da bi smela slednjič enkrat sama Tebi .pieati in md je rekla naravnost, da mora liti med Teboj in nfcd njo kaka tajnost. Preraztnnna je, dai bi se vkvarjala z vSk »vrstnim i mislimi.
Rudolf, tako srečen oče bi mogel biti, kajti Dagmar ni samo lepa m z«lo razumna, temveč ima tudi ljubeeniv i« dragocen značaj.. Vsaik oče (bi se mogel ešteti srečnega imeti * ... tako hčer — sedaj pa dolbro paizi — nobenega dvoma ni, da' delllf P^telje v tri ostro naje Tvoja hči, kajti -z vsakim dnem Ti je vedno bolj, sprotujoce si Ubore. Strupeni podobna. Vsemi si to k srcu in mi verjemi, da jel^[iml — flioqo iz enega ta-Tvoja 'hči	' ra — Nazai k sdkiri! -— ie
Za mene ni treba noibenejgia dru-gega dokaza več, kot ta družim4ka podobnost. Zaradi mene more, kot si mi rekel, imeti lase in oči svoje matere im še marsikiarj drugega, toda prav gotovo ima tudi mnogo od tebe. Njene poteze imajo prav izrazite Strasserjeve znake, pogosto mnogo bolj, kot moja lastna hči, ki mi je zekl podobna. I11 ko sem Ti to z vsem povdarkom zatgotovd, upam, da se bos slednjič -odločil, da Dagmar vzameš »k sfbi.
Ne, da bi jo rad dal od sebe, raid jo imam in mi je ljuba kot moj lastni atrak, in popolnoma odkrito, njen detaar za vzgojo igra pri nas zelo veliko vflogo. Torej mi gre popolnoma (proti contre eoeur (proti srcu) da Ti pregovarjam.
Toda Dagmar mnogo trpi vdled hTepeuenja po Tebi in ne smeš več edlaišatfi. Nič več se ji z odgovori ne morem izogibati, ker me s svojimi ljubkimi očmi tako boječe in žalostno pogleduje. PrieeJa je premišljevati o tem, kakšna tajnost mora biti med Teboj in njo. Smatram za svojo dolžnost, da Te nujno prosim, da otroka slednjič vender enkrat zopet vzameš k saHL Kaj si sam sebi storil, da si se odpovedal ljubezni in prisotnosti taike hčere!
In še nekaj, Rudolf: bolehen sem in slab in moram računati na to, da bom kmalu šel — in — potem Dagmar na gradu ne sme več ostati. Moja žena in Elena ste v svojem bitju od nje tako različni in je ne razumete; ž njima ne sme sama ostati po moji smrti, kajti potem bo še bolj osamljena, kot je bila do sedaj.
Tudi nikamor drugam ne spada kot v Tvojo hišo — kajti Tvoja hisa je njena očetova hiša, to mi verjemi. V njenem t.brazu so popolnoma jasne poteze, ki Ti morajo biti v dokaz, da je Tvoja hči. Zavrzi vse dvome in ne zametuj več ljubke in lepe 'hčere, ki more biti Tvoj ponos in Tvoje veselje. Zaradi svojegia dvoma in nezaupanja si sam sebe oropal toliko ljubkega in lepega. Ginljivo je, s koliko ljubeznijo in ko-prnenjem se navzlic vsemu Tebe spominja.
Alko pa boe še vedno vstrajal <pri tem, da naj bo daleč od Tebe, moraš skirbeti za to, da si more igrati kak drug dom in da dobi popolno jasnost glede svojega izgnanstva. V tem slučaju Te prosim, da me odvežes moj© oWlj'ube in mi dovoli«, da ji na najbolj prizanesljiv »način odkrijem, kar mora vedeti.
„ T<idaj si mi rekeL, da Dagmar ne -moreš ni«kdar več videti, in ss bo hoteda poročiti, da se bos pogodil z njenim ženinom. Toda tukaj na Oonsiatello ne bo nikdar našla ženina, kajti javimo popolnoma v samoti in sam imam velike skrbi, ker svoje hčere ne morem poslati v svet, da bri imela priložnost se spoznati z ljudmi.
Teibi na manjka denarja. Ako Dagmar ne vzameš v svo-jo hiso, tedaj skrtri, da bo pod varstvom kaike stare žene vpeljana v dražbo.
Vzemi jo k sobi, kajti ostala je istega duha, medtem ko ;U m°Ja m Mi pravi Itaijanki in za/to niso zadovoljne, ker zehm, da bi med njimi vladala sloga in prijateljstvo
Torej še enkrat, Rudolf, poglej v svojo dušo in odloči.
* f?®0^ kmalxi z^roditi'	kot sem rekel, čutim, da
se nn blria konec in bi rad vide«, da bi bUa njena zadeva ure-, jena, jpnedno zatisnem oči in 'bi jo moral pustiti brez vsakega varstva.	0
Bodi iskreno pozdravljen v sorodniki naklonjenosti in prijateljstva m pozdravi tndi Brigito. — Tvoj zvesti bratranec
Egon."
Rudolf dolgo gleda pismo s pekočimi očmi in utripajočim tfbraoom. In naenkrat položi roke -na pisalno mizo in v nje zakrije svoj obraz.
"Gotovost! Gotovost!" vzdilme v obupu.
In tako leži dolgo, ne da bi se premaknil, kot mrtev raz-b^enih občutkov. Slednjič pa zopet vstane in pismo še enkrat prebere. Popolnoma počasi, besedo za besedo in raz-miilja vsak stavek. In tedaj ga objame občutek, ki ga je hotel omleti.	f
Ako^je Dagmar moja hči, v resnici -moja hči, tedaj sem delal nad njo, kar ni več odpusti ji vo, tedaj sem si nakopal gorje, ki ga nikdar, nifkdar več ne morem popraviti — si misli vznemirjen. Toda vodno kriči v njegovi notranjosti: Gotovost — kdo eni mora dati gotovost?
CDatift urifcodn»&)
f, » *		
		
L^ Inmamm,		
		
	Wm^mMM:;	
		
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
bora. — Nazaj k sdkiri! -— je geslo drugega tabora. Tretja in najmanjša skupina (pa zagovarja električni stol. Tudi v Ameriki so se torej duhovi zopet enkrat razburili okrog vprašanja smrtne kaeni. Jaiv-no diskusijo o tem vprašanju in klice po reformi je izzval pretresljiv članek, ki ga je objavil ameriški novinar Charles F. Potter v listu "The Commonwealth." Članek je izšel pod naslovom "I saw a man electrocuted" kar pomeni: Videl sem na električnem stolu umorjenega moža.
Za Ameriko to ni posebna senzacija, kajti ameriški listi pogosto priobčujejo članke svojih poročevalcev, prisostvujo-čih usmrtitvam. Članek je pa vtabudil senzacijo zaradi pišče-ve izjave, da je ameriško občinstvo vajeno čitati v listih podrobnosti o usmrtitvah noto-rinčih zločincev. Še noben list pa ni napisal vsega o taki u-Rmtftitvi. In Potter pravi, naj javnost od njega izive to. Njegovo opisovanje xrsmrtitve na električnem stolu se odlikuje naravnost s kruto iskrenostjo, upravičeno samo po vodilnem motivu, zaradi katerega je novinar članek napjlsal. To je
STOLA.
strašna obsodba električnega stola
Potter opisuje usmrtitev tolovaja, znanega v Ameriki pod imenom "Two Gun Crowley".
Usmrtitev je bila določena na 11. uro ponoči. Novinarjem je ibilo naročeno, naj pridejo kot priče ,žo ob 9. Inleli so to-rej polni dve uri časa, da bi se plripravili. Njihova "priprava" obstoja v tem, da se pošteno napijejo opojnih pijač. Tudi ti moraš piti — je dejal eden izmed tovarišev Potterju. Nihče ne more gledati usmrtitve na električnem stolu, ne da bi se poprej pošteno naipil, ker le tako ne vidi dovolj .jasno vseh podrobnosti. Če se ne napiješ. boš omedlel. — Potter pa pijače niti pokusiti ni hotel, da bi fvidel (usmrtitev do najmanjših podrobnosti.
Njegovo poročilo je porazno. "Nikoli ne bom pozabil celice smrti v Sing Sfcigu," piše v svojem članku. "Prvi hip se mi je zdelo, da je v celici en sam predmet — električni stol.
Žice električnega, voda -se zlovešče svetijo. Človek ne vidi nič drugega, čeprav stoji v celici še 50 dragih stolov, kakor samo to strašno napravo. Privedli so obsojenca. Celo nasmehnil se je nam in izprego-voril nekaj besed, potem je pa sedel. Nepričakovano naglo je
Poleg poučnih knjig, muzik&lij, igre, pesmi itd, imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
im»..»mi.iiuiHmniuHrr;nniimiiiiifnIK»nii|tlg.

m
Molitvenike
v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SBCA
t imltirano usnje vez...... M
▼	usnje ve« ..............
t fino usnje \es..........1.—
▼	najfinejše usnje ves____1.30
v najflnejBe nanje trd« ves UM T M ceUulodd ves.........UM
NEBESA NAŠ DOM
t Imltirmno usnje ves.....L—
w najfinejše usnje ves. ....Ut t najfinejše usnje trda ves. IM
RAJSKI GLASOVI
platno vezano ............Jtb
v usnje vea (Stv. 415) .... 1«—
▼	usnje ves. (Str. 416) ....1.25 v usnje vez. (Stv. 408) ..LM v celluloid ves. (Stv. 614)..LM
SVETO PISMO ..............
MARIJA VARHINJA NEDOLŽNOSTI
v imltlrano usnje ves ....L— v Ano usnje ves ........ LM
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerh—fc: -
v barvaste platnice vezano M v belo kost vezano........Lil
Come Unto Me
v platnice vezano ........JO
v belo kost vezano........J5
Key of Heavea
fino veaano .............. JS
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano LM
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........UM
v celluloid najfinejša vez. . .LM V fino usnje vezano.......LM
Gathalle Pocket Manual: ▼ fino usnje vesano .
Ave Maria:
v Ano usnje veaano
.LM
.LM
KNJIGARNA "GLAS NARODA
bil dan znak za usmrtitev. Vključili so tok. V naslednjem trenuttcu se je zdelo, da se vsaka celica zvezanega telesa upira električnemu toku. Obsojence vo telo se je taka močno vrglo nazaj na stole. Vedno znova, ko je »prešinil električni tok telo, se je >vse krčevito •stric-slo in napelo. Dejali so nam, da obsojenec, ničesar ne čuti, da ga je ubil že prvi udarec električnega toka. Hoteli smo verjeti to, pa ni<mo mogli, ker smo videli obupen boj, ki ga je bilo človeško telo z električnim tokom/*
Potter opisuje dalje zadnji, najstrahotnejši del usmrtitve, naanreč trenutek, 'ko postane koža obsojeneevega telesa vodič električnega toka in ko začne tleti. Zdaj razumem, pravi, zajkaj se gledalci najprej napijejo. Trezen človek namreč ne more gledati tega strahotnega prizora, ker je preveč ipretrešljiv. Toda o tem javnost doslej ni ničesar vedela. Jaz sem pa opisal vse tako točno, ker hočem začeti boj proti električnemu stolu, proti temu najhujšemu mučilnemu orodju.
Potterjev članek je vzbudil po vsej Ameriki veliko pozornost. Javnost je zdramil iz njene brezbrižnosti. Toda kaj potom, če bi se pristojne oblasti. ki tega poročila niso ovrgle, odločile za odstranitev električnega stok? Ali bi uvedle potem ngmeshi njega celico ?oiirti, kakšna se rabi v nekaterih evropskih državah in na-mesftu električnega toka strupene pline f Kdo more jamčiti za to, da je ta način usmrtitve humanejši"! Tudi zagovornikov sekire je v Ameriki čim dalje več. Zaenkrat se še ne da reči, kam privede pokret, ki je nastal (po Potterjevem elankin. Ali bo Amerika odstranila električni stol in se vrnila v imenu humanosti h krvniški sekiri ? To je vprašanje, o katerem se prerekajo zdaj milijoni Američanov.
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SL0VEN1C PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 21« W. 18tfa SL, Now k'ork, N. Y.
vorila. V eeiaoma je zrla nepremično tja gori na vrhove velikanov, pokrite z večnim ledom in snegom. . Najela je več norveških vodnikov, toda nikoli se ni z nobenim napoti-' la *v gore. Vodniki so imeli J edino ki zelo enostavno nalo-j go: opazovati so morali počasi j premikajoči se bossonski lede-; nrk.
Tako je živela ločeno od sveta, čin življenja je njene brezmejne moža. Leta 1874 sta se napotila dva Avstrijca s švicarskimi vodniki na Mont Blanc. Priplezala sta do vrha. Xa po-ivratku sta i>a strmoglavila v prepad. Dvajset let je čakala vdova dne, kdaj bo led izročil truplo njenega moža. Toda čakaj a je zaman. Vdova je že davno inirtva, trupli ponesrečenih turistov sta pa ostali v ledu.
vdova strogo Ta čudni nabil posledica) ljubezni do
TELEFONI BREZ ZVONCEV,
Neka velika poslovna hiša, ki so jo pravkar dokončali v San Frančišku, se odlikuje po tem, dai ima v svojih pisarnah mnogo telefonov, a noben telefon nima zvonca. Vsi aparati so opremljeni z optičnimi pozivnimi napravami, novost, ki se po Združenih državah v zadnjih mesecih zelo siri. Telefone brez brail priporočajo pred vsem društva za odpravo hnupa in zdravniki, ki pravijo, da gre velik del živčnih obolenj ma račun brnenja telefonskih zvoncev.
PROZORNA LET A T. A.
V nemški strokovni reviji ''KuiLststofe'' so objavljeni najnovejši izsledki in izumi na polju umetnih snovi. Mnogo se razpravlja v nemških strokovnih krogih o nadomestnih snoveh sedanjega gospodarskega sistema, tu pa tam se pa o-menjajo tudi odkritja v inozemskih laboratorijih, tem zanimivejša in vredna tem večje pozornosti, ker ne izvirajo iz trenutne potrebe, temveč so zgolj posledica* znanstvenega dela in prizadevanj.
KRETANJE
PAKNIKOV
SHIPPING NEWS
6. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg S. oktobra:
lie de France v Havre Roma v Genoa Volendam v Boulogne 11. oktobra:
Statendam v Boulogne
oktobra: Nonnandie v Havre Aquitania ▼ Cherbourg .3. oktooru:
Bremen v Bremen lo. oktobra:
Vulcnnia v Trst
18.	oktobra:
NIeuw Amsterdam v Boulogne
19.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg
20.	oktobra:
En ropa v Bremen 22. oktobra :
Cbamplain r Havre Conte d i Savola v Genoa 20. oktobra :
Aquitania v Cherbourg 28. oktobra:
lie de France v Havre 20. oktobra :
Bremen v Bremen Rex v Genoa Veendam v Boulogne
Nemška revij« plse zdaj, da so v Angliji izdelali povsem prozorno snov čisto posebne te-že. trdote in prožnosti, zelo prikladno za gradnjo letal. Gre v prvi vrsti za možnost uporabe te snovi pri gradnji nosilnih ploskev. Že s tem bi se mnogo pripomoglo k nevidnosti letala. Podobna misel je bila sprožena že med svetovno vojno, toda takrat tehnika 5e ni bila tako visoko razvita, da bi bilo mogoče praktično govoriti o izdelovanju nevidnih letal.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretja 1» leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stro&kov. Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naseiru zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu ixmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker ao upravičeni obiskati tuo: druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
20 LET JE ZAMAN ČAKALA.
V Ohamonizu v znani vasi ob vznožju Mont Blanca, še zdaj pripovedujejo ljudje o ženi, ki je dvajset let Sakaia na svojega mrtvega moža. Redki so bili ljudje, s katerimi je go-
CAL1FORNIA:
San Francisco, Jacob Laushiu
COLORADO:
Pueblo. Peter Culig, A. Safti« Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. 7nf—H»
ILXJNOIS: Chicago, J. Bevčlb Cicero, Fabian (Chicago, Oficero
in Illinois) Joliet, Jennie Bamblch La SaUe, J. Spelich Mascoutah, Frank Augusttn North Chicago in Waukegan, IMl ffutak
UABILAND:
KltsmUler, Fr. Vodopivee MICHIGAN:
Detroit, Lb Flankar
MINNESOTA: Chlsbolm, Frank Goule, J. Lrxan'-Ji Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Oouie ..Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John PovSs Virginia, Frank Hrvatlcb
MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck NEW YORK:
Brooklyn, Anthony Svet Gowanda, Karl Iittls Falls,
OHIO: Barberton, Frank Train Cleveland. Anton Bobe k-
linger, Jacob Resnlk. Jo»*- Sispnlk Glranl, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumAe Youngstown, Anton Kik»U OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Broughton, Anton Ipavec Conemaugb. J. Brezove« Coverdale in okolica, Mrs. Iva
Rupnik Exj»ort, Lnb SupaniM Farrell. Jerry Okcrn Forest City, Math Kasria Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Palaata Krayn, Ant. Tanielj Luzerne. Frank Bslloch Midway. Jouu Žust Pittsburgh in okolica, Philip Steelton. A Hren Turtle Creek, Fr. Sefcifrer West Newton, Joseph Jovan . WISCONSIN. Milwaukee, West Allis, Fr. Sheboygan, Jsspph gftkrt WYOMING:
Rock Springs, Lani Diamondville. Joe Bdka
to. katera Je prejeL IA