Štev. 36. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 5. September 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; l|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1 'SO D., v »Poslanom« 2‘50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Naši Protestni shodi — manifestacija Slovenske krajine. Tak lepoga dneva, kak je bila Zadnja nedela, 19. avgust, naša krajína po preovrati še ne doživela. Bio je to den velikanske manifestacije, den naših odločnih protestov proti nakanenji, da bi se naša Slovenska Krajina odtr gala od Slovenije i bi se prikapčila Horvatskoj. Te den je do 15 jezer prekmurskoga ljüdstva izjavilo — tüdi v imeni svojih domačinov — da so Slovenci in da ščejo ostati Slovenci, pa da si zavolo toga ne dajo vzeti Slovenstva i se bodo borili vsikdar proti vsem, ki bi jih šteli spravlati pod hrvaško oblast. Glavna dogodka toga dneva sta velikanska shoda v M. Soboti i Črensovci. M. Sobota. Začetek manifestacije je bio že v soboto večer. Te večer so so se pripelali slovenski gostje : dr. Korošec, dr. Kulovec, Sušnik poslanci i bivši ministri, Falež, Bedjanič. Škoberne, Štrcin poslanci. Od kolodvora so se odpelali k Dobraji, kde so lüdi prenočili. Gostom, posebno g. dr. Korošči je bio prirejen pohod po Varaši i navdüšeni vzkliki pred Dobrajom, kde se je g. dr. Korošec prikazao pri okni i se je zahvalo za navdüšene izraze vdanosti. Manifestantov niti divje kričanje od nasprotne strani ne moglo motiti. Pravo slavje se je začnolo v nedelo, na den shodov. Ka se je te den zvršilo, toga vdeleženci nikdar ne pozabijo. V M. Soboto je navrelo od vseh strani gornje ga Prekmurja do 6000 ljüdi. Vsa ta velikanska vnožina se je po božoj slüžbi nagrmadila okoli lepo nakinčanoga govorniškoga odra pred vhodom v Saparyjov park. Tam je pričaküvala govornike i čakala, da bi čüla iz njüvih vüst reči, ki so bile namenjene slovenskomi prekmurskomi narodi ob priliki njegovih Protestnih nastopov proti hrvačkoj oblasti. Shod je otvoro tajnik S. L. S, Ferdinand Celec. Potom je nastopo kak prvi govornik g. dr. Anton Korošec, ki je podao sliko o zdajšnjem političnom položaji, šteroga je vstvarila vláda, v šteroj sedijo tüdi Radičovi „kmečki" poslanci, ki pa so z radikalnimi poslanci vred kak „kmečki", da Jugoslovansko kmečko ljüdstvo od dneva do dneva bole ječi pod neznosni terhi i če bo tak šlo naprej, pod njimi pomali tüdi obnemore i se zrüši. Med njegovim govorom so plačani Radi- čovski agitatori kričali, a dosegnoli neso nikaj, ar narod je Sledio govor našoga slovenskoga narodnoga voditela z velikanskimi navdüšenjom. Za dr. Korošcom je nastopo naš domači voditeo g. poslanec Jožef Klekl. Govorio je kak sin Slovenske krajine, kak njeni politični voditeo i parlamentarni zastopnik. Govorio je k svojemi ljüdstvi i šteo od njega zvedeti, ali ga v istini šče zapüstiti ino iti za onimi, ki ščejo našo Slovensko krajino Spraviti pod hrvaško komando. Razmi se, da se je narod izrazo za njega, da njemi je z navdüšenjom dao na znanje, da ga ne zapüsti. Kak bi ga tüdi mogeo. Ve je sam g. Klekl izjavo, da je na njega priklenjen. »Pravijo, da bi ne trbelo obesiti", je pravo, Jaz sem že obešen Obešen sem za srce na vaša srca ino vaša srca so obe-Sena na moje srce". Tem njegovim rečam je sledilo takše nav-düšenje, da ga ne mogoče popi-pisati. Za g. poslancom Kleklnom je govoro bivši minister i narodni poslanec g. Sušnik. Potom pa je v imeni dijaštva Slovenske krajine spregovoro Franc Bajlec iz Bogojine i je izjavo, da vse dijaštvo čüti slovensko. Kak zadnji je nastopo g. poslanec Bedjanič i je izročo pozdrave štajer-skih kmetov. Po shodi v M. Soboti se je začnola zmagoslavna pot naših narodnih boritelov proti Črensovcam, kde se je meo vršiti drügi Protestni shod. Vsi gostje so se pelali na dveh automobilaj. V Beltincih so automobile stavili, jih obsipali s cvetjom i goste pozdravili. Vse obsipao so se gospodje pripelali do Črensovec, kde jih je v začetki občine čakala večjezerna vnožica, med šterov je bilo do 50 okrašenih biciklistov, do 100 konjenikov, ves žižkovski Orlovski odsek, Odranski gasilci i beloob-lečene deklice. Automobili so se stavili i goste je pozdravo v imeni vseh zbranili bogoslovec Kolenc. Na to so Pozdravile dr. Korošca i njemi izročile lepe püšelce tri deklice. Za pozdrave se je dr. Korošec z veselim obrazom zahvalo. Po pozdravi se je pot nadelüvala med navdüšenjim vzklikanjom, i za automobili se je vsüla vsa jezerna vnoži-žica. Pri cerkvi so je jezere ljüdi stavile i čakale na Protestni shod ki se je začno po večernicaj. Shod je otvoro črensovski do- mačin, vodo pa ga g. Ivan Jerič, urednik Novin. Kda je nastopo g. dr. Korošec njemi je do 6000 grl zakričalo »Živijo". Tüdi tű je dr. Korošec govoro o političnom položaji, posebno je obsodo politiko Radičevcov. Vse ljüdstvo je govornika s pazlivostjov poslüšalo i njemi živo vzklikalo. Niti ne čüda, ar ga je večina komaj oprvim vidila i čüla. Za dr. Koroščom je povzeo reč domači poslanec g. Jožef Klekl. On je v Črenšovci doma i zato je narod na njega navajen. Itak pa ga je pozdravo s posebnov navdüšenostjov i kda se je v svojem govori dotekno, da dva nepoklicaniva človeka, Gabor i Fehér, ki sta v slüžbi na hrvat-skom veleposestvi v D. Lendavi na radičovskom shodi govorila v imeni prekmurskoga naroda i sta v njegovom imeni izjavila, da šče príti pod Hrvatsko, je zgro-movitim glasom zaklicao, da njeva te pravice nemata i da so oni Slovenci i ščejo ostati Slovenci. Nekaj velikanskoga i veličastnoga je biIo to navdüšenja ljüdstva. Ar so na shod prišli tüdi Vogri, je g. Klekl tüdi vogrski govoro. V imeni Vogrov sta pa tüdi nastopila dva vogrskiva kmeta. Na shodi so nastopili tüdi zastopniki slovenskih far i so v imeni svojih farnikov podali pro-testne izjave. Nastopo je še tüdi g. Franc Bajlec, ki je tüdi tű izjavo v imeni dijaštva, da je ono slovensko i da šče biti slovensko. Shod se je zvršo tak lepo, da se lepše niti zvršiti ne mogeo. V 6 jezernoj vnožici se ne najšeo niti eden človek, ki bi napravo kakši glasen protiklic. Brez tihih, zahrbtnih kritičnih opazk pa se javen shod sploh nikdar ne konča. Velko navdüšenje za slovenstvo naše Slovenske krajine se je pokazalo tüdi v prepevanji slovenskih narodnih pesmi. Odliküvao se je v tom posebno pevski zbor iz Turnišča, ki se je pripelao na dvojih opletenih kolaj i je med govori zaspevao štiri glasno. Hej Slovenci, Slovenec sem, Bodi Zdrava domovina. Žižkovski Orlovski odsek pa se je skazao s svojim tamburaški zborom. Na vsakši način bi shod podigno tüdi nastop črensovskih i bistričkih ognjegascov izmed katerih so slednji tüdi obečali, da nastopijo s svojov bandov, a na grožnje ednoga gospoda z izklüčitvitov iz ga- silska drüžbe, so oboji gasilci v zadnjem hipi odpovedali. Strah pred izklüčitvov je prazen, ar so bili naši shodi narodna manifestacija, ne pa strankarska politična stvar. Narodnih manifestacij pa se smejo tüdi gasilci vdeležiti. Nesta pa pokazala samo M. Sobota i Črenšovci, da neščeta priti pod hrvatsko oblast, ne se samo 10 do 12 jezerna vnožica, ki se je vdeležila teh dveh shodov, izjavila, da je Slovenska, nego se je vršo prav za prav še eden tretji Protestni shod. Cela bogojanska fara, ki se zavolo svojega letnoga proščenja ne mogla vdeležiti Shodov v Črenšovci ali v M. Soboti i vsa ostala vnožica, ki je prišla na proščenje, je izjavila, da je Slovenska, da šče ostati Slovenska i da Se pridrüži vsem rezolucija!^ štere bodo sprejete na Protestni shodih. Ljüdi je bilo v Bogojini zbranih jako dosta — do 5 jezer. Do 15 jezer ljüdi je nastopno na naših treh manifestacijah. Telko naroda en den v Prekmurji še ne bilo zbranoga. I vsa ta' velikanska vnožica je sprejela rezolucije, ki se glasijo. 1.) Prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavlamó, da smo vsikdar bili i da ščemo biti i ostati Slovenci. Mi lübimo svoj materni jezik i lübimo častitlivo Zgodovinsko ime »Slovenska krajína." Mi ščemo ostati zdrüženi s svojimi najbližnjimi brati Slovenci na drügoj strani Müre v zdrü-ženoj Sloveniji. Mi ne zovražimo bratov Hrvatov, protesteramo pa odločno proti podtikanji, da bi bili Hrvati i neščemo priti pod kakšošteč hrvatsko oblast, ali hrvatsko upravo. 2.) Zahtevamo v M. Soboti popuno slovensko gimnazijo, štera nam ide po števili prebivalstva i zavolo naših kulturnih Potreb. Protesteramo proti vsakšemi zapostavlanji našega najvišišega kulturnoga zavoda. 3.) Ščemo dobro upravo i vpóštevanje domačinov pri po-deljevanji slüžb, ščemo samoupravo občin. Protesteramo proti upravi po gerentaj ino zahtevamo taki razpis občinskih volitev. 4.) Protesteramo proti gospodarskomi zapostavlanji Slovenije, proti davčnoj preobremenit-vi Slovenske krajine s pogledom na železnice, ceste i izpeljavo agrarne reforme. Agrarna reforma naj se zvrši v hasek sirmaškoga, zemlepotrebnoga ljüdstva, ne pa po želi dobičkaželnih špekulantov. 2 NOVINE 5. September 1926. Slovenska krajína je govorila na svojih shodaj. Izpregovo-rila je tak odločno i tak glasno, da se ne čülo samo po vsej našoj krajini, nego po celoj Sloveniji i so ino bodo morali čüti tüdi v Zagrebi, Belgradi — sploh v vsoj Jugoslaviji, 1 če bodo v Zagrebi i Belgradi čüli našo odločno reč, se bodo morali po njoj tüdi ravnati i henjati bodo morali s prizadevanjom, da bi nas proti našoj voli odtrgali od Slovenije i spravili pod hrvaško oblast. Na Shodaj smo videli, da nas je vnogo i pokazali smo, da Znamo biti odločni. Zato se nikoga ne zbojimo. Boj bomo vodili tüdi naprej, nasproti se postavimo vsakšemi, što bi nam šteo jemati, ka si mi nemremo dati vzeli, ar nam je sveto i bojüvali se bomo tak dugo, da zmagamo. V zmago trdno zavüpamo, ar vola naroda ednok mora priti do zmage. Njegova vola pa je . Slovenci ščemo os-tati! Visika kultura Radičovcov. Ob priliki naših protestnih shodov v M. Soboti i Črensovci so radičovci na jako očivesen način pokazali svojo visoko kulturo. Oni so proti kršenji slobode i so proti nasilji i batinanji, kak so vsikdar izjavlam pa ka se je itak zgodilo ? Naši navdüšeni slovenski pristaši so priredili v soboto večer po prihodi dr. Korošča i drügih gostov pohod po varaši, pred Dobrajovov krčmov pa, kde je bio nastanjeni dr. Korošec i gostje, navdüšene ovacije našemi narodnomi borifeli. V začetki je šlo vse v najlepšem redi. Naednok pá se je prikazala truma do 30 golo-bradih mladičov 12—20 let starih i so začnoli kak divje zveri kričati: Živijo Radič, Živijo Hrvatska, abcug Korošec, na gaoge s Kleklom . . . Ja to je kričalo do 30 pravih dečkecov. A to ne vse. Kda se je pohod približao do r. kat. šole, so pobrali tej fantalini kamenje i so je začnoli lüčati v mimo-idoče manifestante. Ar tüdi bandi neso prizaneli, nego so zadevali s kamenjom trobente, je morala ta odstopiti. Bežati so pa morali nazadnje tüdi drügi, ár neso bili tak divji, da bi se tüdi oni začnoli biti. Tüdi na shodi so pokazali, kak visiko kulturo majo. A tam jih je zbrani narod ne šteo poslüšati i je trpeti med seov, zato jih je lepo na hladno postavo, ka je bilo popunoma zdrav ar so si zaslüžili celo kaj hűšega. Škoda, da razni gospodje, šteri tak jako zagovarjajo Radiča i bi šli za njim mogoče celo v ogenj, ar dela za to da bi mi prišli pod hrvatsko gospodstvo, tolko govorijo o nemškoj i vogrskoj kulfuri i da s takšim poplüvanjom zasmehüjejo slovensko kulturo. Osvedočeni smo, da nemška kulfura ne bi včinola kaj takšega i da bi se tüdi Slovenska sramüvala takšega počenjanja. To je zmogla samo j Radičova, štera je skoro popunoma takša, kak kultura „batinašov“ ki neso slovenski ,,temveč“ jugoslovanski, Obrtnikom in trgovcom! Te dni dobite od volilne komisije v Ljubljani volilno izkaznico, glasovnico i koverto, Glasovnica je izdelana tak, da jamči tajnőst glasovanja. Za glasovanje smejo uporabiti samo urádne glasovne, žigosane z uradnim pečatom. Če bi šteri obrtnik ali trgovec-volilec ne prejeo glasovnice, če bi jo izgübo ali Če je postala nerabna, naj včasi piše volilnoj komisiji v Ljubljano, štera njemi izda novo glasovnico. Zednim z glasovnicov, izkaznicov i kovertov dobi vsakši volilec tüdi Volilni razpis, šteri obsega ; njegovo volilno kategorijo, Število kandidatov in namestnikov, štere je voliti v njoj (4 kandidate-čla-ne in 4 namestnike), i den i vöro, do štere morajo biti glasovnice doposlane volilnoj komisiji v Ljubljano ; pazite na te opombe ! Vsakši volilec voli 4 kandidate-člane in 4 namestnike, po 2 iz mariborske in po 2 iz Ljubljanske oblasti. Vsakši volilec mora izpolnili glasovnico z imeni in na-tančnimi naslovi kandidatov, kakor jih postavi „volilni odbor Zdrüženih stanovskih kardidatni list trgovcov, obrtnikov in industrijcov v Sloveniji. Pri vsakšem kandidati trbe označiti njegovo ime, njegov priimek, poklic in stanovališče; glasovnica vala samo za tiste kandidate, pri šterih so vsi tej podatki navedeni 1 Napišite samo tiste kandidate na glasovnico. štere Vam bo v posebnoj okrožnici priporočao , Volilni odbor Zdrüženih stanovskih list trgovcov, obrtnikov in industrijcov v Sloveniji i šterih iména bodo objavljena v »Novinah«, »Slovenskom gospodarji«, .Domoljubi«, .Slovenci.. Samo to velja za naše volilce I Vse drügo, ka Vam bodo prigovarjali, i svetovali, je laž! ne ravnajte se po zvijačoih nasvetih Samostojnih demokratov ! Tako izpolnjeno glasovnico Obenem z izkaznicov v kuverti pošljite po pošti na naslov: „ Volilna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani." Ta pisma so poštnine prosta. Izpolnite pa glasovnico taki gda jo prejmete i kda zvedite za naše kandidate i jo taki odnesite na pošto, da se Vam ne izgubi] da je ne dobijo v roke nepoklicani i da se agitatorjev rešite, rekši sam že odposlao ! Ne pozabite glasovnici priložiti izkaznico! Če glasovnici ne priložena iskaznica, glasovnica ne vala i je volilna komisija ne sme sprejeti. Vsakši naj pazi na to, da glasovnice ne da iz rok kakšemi nepokli-canomi ! Na pošto oddajte kuverfe sami lastnoročno ali pa po popolnoma zanesljivom človeki ! Iz gornjega Vidite, da je volitev tajna ! Nihče ne ve in ne bo nikdar znao, štere kandidate ste volili. Ne bojte se pritiska Samostojnih demokratov, ki so edini naši nasprotniki v tom bojn ! Najkesneje do 22. septembra mora meti volilna komisija vse glasovnice v rokaj! Odpošlite jih teda bar 8. septembra, če že ne prle. Obveščeni smo, da bodo nasprotniki v imeni vašega volilnoga odbora Zdrüženih stanovskih kandidatni list in celo s podpisom odličnih naših somišljenikov hoteli dajati volilcem laž- j ljiva navodila, zato da bi bili Vaši glasovi neveljavni. Ljüdje, ki so lani celo papeževo pismo izlagali in ki znajo podpise ponarejati so zmožni največje nepoštenosti tudi v tem gospodarskem boji ! Zato vsi Volilci pazite, da ne nasedete zvijačam Samostojnih demokratov! Vsakem dvomljivem slučaju se takoj obrnite na tajništvo Slov. ljüdske v Mariboru ali pa na Volilni odbor Zdrüženih kandidatnih list v Ljubljani, Kolodvorska 8. NEDELA. po risalaj petnajsta. Sv. Evangelij je Spisao sv. Lukač v 7. 11. „Gda se je mestnim dveram približao, so nesli mrtveca edinoga sina njegove matere, štera pa je bila dovica." Sv. Avguštin pravi, ka je te mladenec podoba grešnika, šteroga düša po smrtnom grehi zgübi svoje živlenje pa merje i štero potem Jezus znova k živlenji milošče obüdi. Mladencova mati pa, štera se joče nad svojim mrtvim sinom i se potem veseli, gda te pride k živlenji, je sv. katoličanska cerkev. Ta se bridko joče nad düševnov smrtjov svoje dece í se jako veseli, gda fa deca vstajajo iz smrtnoga düšnoga spánja. Gvišno je Človik nikdar ne bole nesrečen kak te či je v smrtnom grehi ar je razžalo Boga, najvekšo dobroto, zgübo je prijaznost božo i pravico do nebes pa si zaslüžo večno smrt. Krščanski starišje ! Vam je bridko pri srci gda vam smrt vzeme lübleno hčer, dragoga sina. Se nevtolažlivo jočete za njimi. Kelkokrat se pa zgodi, da kakši stariš ne joče nad düšnov smrtjov svojega diteta! Gda je Človik na düši mrtev ? Te gda žive v smrtnom grehi. Mati, oča večkrat znata, ka sin ali hči hodita po grešnij potaj, pa nikaj na karata ali pa samo telko ka je ime. Drügi karajo, se kregajo i Preklinjajo nad sinom ali hčerjov te gda je že v grešnij valovaj. Pa bi mogli prle paziti. Čuvati hižo pred ognjom je ne žmetno, či pa že gori jo je žmetno rešiti. Oko stariša se večer nebi smelo zapreti či ne ve gde hodijo njegova deca. Stariš naj si ne da Pokoja, dokeč zna, ka je njegovo dete na düši mrtvo, to je, či je v smrtnom grehi tatvine, nečistosti, pijančüvanja itd. Dostakrat bo starišovo káranje zaman, dostakrat bodo materne skuze brezi haska za diteče spreobrnenje. Mladost je norost i nešče poslüšati ne bogati. Stariš moj, ne obviipaj! Moli i gostokrat moli, kak sveta Monika, pa boš vido, ka tvoj sin prle ali kesnej stane od mrtvih, prle ali -kesnej spozna svojo nesrečo, stopi k sv. spovedi i dobi düšno živlenje. Nosačje so nesli mladenca poka-pat. Jezuš njim veli, naj se stavijo i tak ga je obüdo od mrtvih. To pomeni, ka dokeč Človik ne zapovej svojemi grešnomi nagnenja naj se Stavi, je zaman vse drügo. Strasti, grešno nagnenje, v našem teli so posebno tej: Srd, čemerje, pijančüvanje, nečistost, nevoščlivost, sovraštvo, kraja ali tatvi-na, gizdost, ogrizavanje, nebogavnost in lakomnost. Tej nas nesejo z velkov silov v večno pogüblenje. Dokeč človek nema v sebi tiste odločne vole, da bi pravo tem strastem : Stojte, henjaj-te, naprej vas ne püstim, ne dovolim, ka bi me vlekle, ne privolim v to, v koj me vabite i silite, neščem iti v grob, v šterom je večni ogenj, pravim, dokeč človek toga ne včini, je v velkoj nevarnosti, ka ga vržejo v greh i tak v pogüblenje. Či pozabimo kelko nas košta krava ali njiva, kelko let mamo, kelko smo se navčili v šoli, zatogavolo na ovom sveti nemo nikaj menje srečni. Či pa pozabimo to velko istino, ka se namreč brezi zatajüvao samoga sebe ne zveličamo, potem smo pozabili zakaj smo na sveti. GLASI. Murska Sobota. — Že smo poročali, da se' je v M. Soboti ustanovila posredovalnica za delo, štera naj bi nadomestila bivšo državno posredovalnico. Poslovati je začnola posredovalnica K septembra. Što ma kakšo zadevo s pogledom na delo, naj se obrne na njo. Posredovalnica je v tajništvi S. L. S. pri špifali. — Šiveljski tečaj. Skupna Obrtna zadruga v. M. Soboti naznanja šivel-jam, da priredi za nje prikrojevalni (za zrezavanje) tečaj, či se ji zadosta prijavi. Ar se te tečaj vrši naskori, zato Opominamo prizadete šivelje, naj se do 30. avg. t. 1. to je v pondelek dopodne zglasijo pri imenüvanoj zádrugi. — Načelstvo. — Dr. Josip Muster odputuje od 30 avg. do 14 sept. Slovenska Krajina. — Prekmurci na razstavo v Ljubljani. V soboto, 7. septembra zvečer ob pol 8. vöri odpotüje vekše število kmetovalcov iz okraja D. Lendava. Povratek iz Ljubljane je 8.-ga zvečer. Stroški bodo znašali do 150 dinarov za ednoga. Što bi se šteo pridrüžili toj sküpini zavolo sküpnoga ogleda še drugih važnih kmetijskih naprav v Ljubljani, se naj taki zglasi na eko-nomati. srezkoga poglavarstva v D. Lendavi. Vozni listek se vzeme na odhodnoj postaji in slüži tüdi za nazaj kak Polovična vožnja. — Na podporo prostóvolnomi gasílnomi drűštvi v Odranci so darüvali iz Amerike v dolaraj : Ivan Tkalec 3˙65, Tom, Matjaš i Peter Kavaš, Matjaš Balažek, Marija Sudei, Jüri Goston, Štefan i Mihal Borovič, Stefan Gabor, Jüri Smolko, Jožef Trátjek, Martin Kavaš, Jula Balažek, vsi iz Odranec, Gusti Pintarič, Rak Ambruš, Jožef Samoda iz Štrigove, Jožef Koštrca, Ivan Žižek oba iz. Trnja, Štefan Koren, Jožef Zver iz Törnišča, vsi po 1 dolar. — Gasilno drüštvo v Odranci se vsem prav lepo zahvalüje. — Romanje v Rim. V pondelek popodne sta odpotüvala g. Klekl i g. Jerič da poromata z Orli v Rim, As-sisi i da pohodita tüdi drüge kraje Italije. Oba sta obečala, da se spom-nita v molitvaj na nas vse, ki nesmo fak srečni, da gi mogli iti z njima. — Agrarna zadruga. V nedelo se je v Črensovci ustanovila »Agrarna zadruga" za Prekmurje. Namen zadruge je, da pomore rešiti pravično razodajo veleposestniške zemle. Delalo bo na to, da zemlo vsakši lehko dobi, komi po zakoni ide. Za predsednika zadruge je izvoljeni naš g. poslanec Klekl, šteri se je tüdi že dozdáj telko bojüvao za pravice sirmakov. 5. September 1926. 3 NOVINE — Turniščarje so pokazali svoje navdüšenje za Slovenijo s tem, da se je zvün vnogih kmetov vdeležo pro-testnoga zborovánja v Črensovci tüdi 40 članski pevski zbor, šteri je zapeo pod vodstvom svojega roditela g. kaplana Greifa več slovenskih pesmi. — Nova Hranilnica i posojilnica v Turnišči r. z. z. n. z je nastanjena v hiši g. Jožefa Vojkovič, nasprofi turniške šole i bo uradovala vsako nedelo i vsak svetek. Prvi uradni dan bo v nedelo, dne 5. sept. 1. L Načelstvo. — Blagoslavlanje cerkve. V Bogojini se je na angelsko nedelo vršilo blagoslavlanje nove cerkve. Cerkev še ne pöpunoma blagoslovlena, nego na telko, da se lehko v njoj vrši boža slüžba. — Turnišče. Kak že objavleno, smo ustanovili v Turnišči svojo lastno novo hranilnico in posojilnico. Da njoj je Uspeh zagotovlen, se vidi že na tom, da se že zdaj, še prle kak je začnola uradovati, priglašajo številni vlagateli z vekšimi šumami. Vüpamo, da bo to navdüšenje za novo hranilnico i posojilnico trajalo tüdi za náprej. Tüdi odbor bo od svoje strani zastavo vse moči na to, da bo od naših penez melo hasek naše domače ljüdstvo, ki večkrát v peneznoj stiski ne ve, kde bi si iskao pomoči. — Vsem občinskim uradom! Gospod minister Poljeprivrede i Voda je odredio, da se v vsakom srezi ma-rib. oblasti izberé štiri drž. gojence za kmet. šole v Mariboru, v Sv, Jüriji ob juž. železnici i v Rakičani. Pozivam občinski urad, da taki pozove zmožne in odlične kmetske mladeniče na natečaj in predloži njih prijavo s potrebnimi dokumenti najsledkar do 10. septembra t. 1 . sem. Srezka komisija, sestoječa iz srezkega poglavari , srez. zdravnika in srez. ekono-rna izberé najmenj štiri gojence, ki povsem odgovarjajo doli sledečim pogojem. Vsi kandidati morejo izpolnili sledeče pogoje: a) da neso mlajši od 16 in ne starejši od 19 let, ka dokažejo s krstnim listom; b) da so zvršili najmenje 4 razrede osnovne šole, ka dokažejo s šolskim spričevalom; c) da so zdravi, telovno dobro razviti i sposobni za Poljska dela, ka dokažejo z-zdravniškim spričevalom; i d) da so kmečki sinovi, da imajo oziroma da bodo imeli svojo zemljo, kde bodo sledkar po v kmet, šoli pridobljenih naukih in izkustvih gospodarili; to dokazuje posebno potreto od občine. Pouk na Špecijalni krnet, šoli traja eno leto. V tem času dobijo gojenci brez-plačno\ pouk, stanovanje, hrano, 1 delavsko bluzo, zdravila, kurjavo, razsvetljavo in vse šolske potrebščine Srezki poglavar: LIPOVŠEK, s. r. — Sušite slive. Okrajni glavar je izdao razglas, v šterom priporoča da se letos süši kem več sadja, posebno sliv ; letina je preci slaba zato bo sühi sad dobra hrana. Priporoča tüdi süšelni mašin. Kakši j« mašin, si lehko vsakši ogleda v M. Soboti pri g. Kirbiši. Če bi bilo kde potrebno, se süšilni mašin lehko Prenese tüdi v občine. POLITIČNI ZAPISKI V pomirjenje F. J. Da kolen-čiča ne pozna t da njemi ne dao oblasti, da bi v Maribori govorio, njemi verjemo, ar Kolenčiča lüdi mi ne poznamo. Povemo njemi tüdi, da v niti v njegovom imeni, niti v imeni tistih, šteri se prí Dobraji psüvali i niti v imeni tistih, šteri neso i neščejo biti Slovenci, četüdi jih je Slovenska mati rodila, v Maribori, nihče ne govoro. Govorili pa so tam v imeni vseh zavednih prekmurskih Slovencov i ar je teh vnogo, vnogo več, kak tistih, šteri delajo, da bi prišli pod Hrvatsko, so lehko govorili v imeni Prekmurja. Povemo pa gospodi F. J. da on nema pravice govoriti v imeni cele goričke, ar kak pod nas je nekelko hrvatov, tak je tam vnogo zavednih Slovencov, ki se zahvalijo za hrvatsko gospodstvo. Zeleno pleme ?“ Čüdno, da je gospod z resnostjov razlagao, ka pomeni pri človeki, če pravimo, da je zeleni. To je vsakši šolarček lehko razmo i njegova resna, logična razlaga je bila papunoma od več. Če smo si mi dopüstili pripomb o o ..zelenom plemeni,“ je bilo zato, ar je eden gospod iz med lendavski!! gospodov pravo, da „hec mora biti.“ — Povemo pa gospodi, da ne vsako zeleno jabuko nezrelo i da tüdi vsako zrelo ne od haska, ar če zagnili, ga vržemo na stran. Tak se večkrat tüdi v mladoj glavi porodi kakša pametna miseo nasprotno pa tüdi stara, sera gláva správi na den norosti. Ka bodo pravili ..neodvisni?** ,Narodni dnevnik“ v Ljubljani, je objavo članek »Što čaka na plen?*' v v šterom govori v najnovejšem gibanji za priklüčitev Prekmnrja Hrvatskoj. Glavna miseo v članki je, da celo fo gibanje ne nikaj drügo, nego prizadevanje, da bi nešterni gospodje pri razprodaji veleposestniške zemle kem več zaslüžili. Med drügim pravi: S tem pa je pokazana tüdi pot, po šteroj Slovenska uprava lehko reši Prekmurje naednok Mariborski agrarni urad naj oda pod firmov agrarne reforme jastrebom Veleposestva po 100 kron za hektar, prekmurske kmete pa naj prisili, da jo bodo morali odküpüvati po 1000 dinarov za kvadrafni meter. Kak hitro se to napravi, preneha za Prekmurje vsak „hrvatski‘‘ interes. Jastrebi bodo siti strankarska blagajna puna, prekmurski kmet pa naj ide ali v nebesa, ali pa k vragi, kam ga bole vleče. Povdarjam, da „Narodni dnevmk“ spada med liste, šteri zagovarjajo Radičovo politiko, a itak tak »lepo" piše o Hrvatskom gibanji, štero vodi ravno njegova stranka i naši gospodje v D. Lendavi, štere vodi gospod ki je po »Narodnom dnevnika zaslüžo pri parcelacijo’ Esterhazyjovoga posestva i Spravo na Vogrsko 5 miljon dinarov. Prerano veselje. Našo notico „Prihod g. kaplana" v »Slovenci" so lendavske neodvisne ..Naša novine" hitro pograbile i se nezmerno veselijo ar so dognala, da je tüdi „Slove-nec“ teh misli kak prekmurski neodvisniki« — najmre, da mi nesmo Slovenci. Da se gospodje ne bi še naprej po nepotrebnom veselili, jim naznanimo, da je notico poslao v »Slovenca« tisti, ki se je v njem podpisilvao za »Prekmurca« i ki je bio ravno od strani »Naših Novin« napadan, .Slovenec" je notico objavo, ar jo je tüdi on tak razmo, kak tisti, ki jo je poslao. .Slovenski« pomeni tam to samo tolko, da je tisti gospod na Slovenskom zvršo svoje šole. — Škoda, da se gospodje pri »Naših Novinaj" držijo za tak pametna, pa niti toga ne razmijo, ka vsakše dete lahko razmi. Ali so istinsko tak kratkovidni, alí pa samo neščejo videti, kda bi bilo potrebno. ,,Iz Turnišča" je prišeo v „Na-še Novine" članek, v šterom se člankar preci besno zaganja v nas, rekši, da smo mi napadali »Kmečko posojilnico . . . “, kda je bila ustanoljs-na. Povemo, da smo mi samo vgo-tovi , da je posojilnica demokratska, ar je včlanjena v ceijskoj zvezi. Ali to ne istina ? Zakaj pa mi ne smo prle ustanovili svoje posojilnice, naj pita Mosoka Jafetovoga. GOSPODARSTVO. Sadna letina. Sadno drevje je obrodilo tak, kak niti čakali nesmo. Vnogošteri zapüščeni lagviček pride letos pali do velave napunjeni z jabočvicov ali celo z žganicov. Vendar moramo gledati na to, da spravimo kemveč sadja v peneze. Cene sadji so od lanskega leta spadnole skoro za polovico. Pri kmetijških pridelkih ide pač vse dol v cenaj, le industrijski (fab-rički) izdelki bodo za kmeta skoro nedosegljivi. Da pa kmet zmore küpiti najpotrebnejše za gospodárstvo in plačati dačo, mora ravno v tom leti iskati vir dohodkov v sadji. Nekaj küpcov se je letos že pojavilo. Naküpili so par vagonov grüšk in jabok, večina jih gvišno ešče pride. Naša javnost onkráj Müre i tüdi inozemstvo je opozorjeno na dobro Sadno letino v našoj pokrajni. Delajmo pa vsi na to, da si pridobimo stalne küpce, ki bodo vsako leto z veseljem prihajali küpüvat sadje v Prekmurje. Lanske nedostatke si pri-zadevlimo popraviti ar vnogošteri trgovec je povedao pri odhodi, da se več ne povrne, ar je ljüdstvo ne bogato pri odbiranji sadja. Letos moramo biti v tem pogledi vse inači. Ne mislimo, da kaj pridobimo č« zdaj odamo stučeno ali razno nagnito mešano sadje trgovci. Takše zbifo sadje navadno na dugoj vožnji na Češko ali Nemčijo med vožnjo zagnili, tak da je oškodovani trgovec, naslednje pa tüdi mi, ar njemi ne bomo več odavali. Slediti moramo vzgledi drügi narodov, ki so si s svojim vestnim in razumim delom pridobili stalne küpce, ki vsikdar dobro plačajo sad. Le malo dobre vole trbej, pa se od leta do leta zbogša v tem pogledi. Z stepanjom sada ne oškodüjemo samo sada, vej je drevo živo, ki vnogo izgübi, kda njemi mlade vejice nesmilene pobijemo. Privčimo se, k odbiranji sadov z rokov vej se nam to delo drago poplača. V kratkem povedano, se moramo držati Sledečih navodil: Sad brati z rokov eli z zato potrebnov pripravov i včasi na to odebrati vse predrobno, močno írün-tasto, nagnito ali natučeno sadje. Nadale sortirati, ločiti vsako vrsto posebi, ar je trgovci to najbole važno. Sami Vidite, koliko dela in kvara napravi, či sledkar odbira sad v v vagonaj, Ločiti tüdi trbej zrele vrste od nezrelih. Ka je dobro v oktobri, to ne smemo trgati v septembri. Sadje mora biti pač zrelo, če ščemo, da nam naskori ne zagnili. Ne mislimo, da moramo ravno v tom meseci vse. pobrati, vej ne zorijo vse vrste na ednok. Pa tüdi z lepšim kesnejšim sadjom mamo vekši hasek, ar ga lehko dragše odamo. Znano nam je, da so skoro po božiči naša jabolka v trgovini redkost i te najbole pitajo za nje. Posebno kesne vrste, Kak na pr. vsem dobro poznani »štajerski mašencger" bi se v tom času z lehkotov in po visikoj ceni odao v Nemškoj Avstriji, pa se tudi pri nas da prav lepo odati. Že na našem božjem mariborskem placi bote videli, da se odavle sad v zimi od 5 do 10 Din. kg. in to neravno posebne vrste. Čemi pa tüdi delati škodo samomi sebi s trganjom nezreloga sadja. Gledao sem na pr. lansko leto, kda je eden gotovo neizkušeni trgovec nakladao v septembri meseci našega mašancgerja, ki je zreli pa le proti konci oktobra. Na te način sta bila oškodovana trgovec, ki je mogeo sada sledkar odati in kmet sam, ar je nezreli sad dosta ležejši. Pomisliti pa moramo tüdj to, kakše neizmerne vrednosti je sad kakti hrana za drüžino, v zimi, posebno našoj deci dobro tekne. Tüdi v tom pogledi moramo shraniti kesnejše vrste jabolk in grüšk, za grüške in jabolke isto vala za slive, le s tem razločkom, da moramo slive ešče dosta bole pazlivo odbrisati i ne da zbrišemo iz belkastoga njih praha. Po zmožnosti tüdi ne vsej sliv kva-siti za žganico, s süšenjom za drüžino bomo napravili gotov dosta vekši hasek. Pri odavanji sada gledajmo na to, kakše so cene, da ne bi meli kaki mešetarje več kak producent sam. Od prebiranja, sranjüvanja sada za zimo sledkar več napišemo. Agrarna zadruga za Prekmurje. V Črensovci se je preteklo nedelo vstanovila Agrarna zadruga. Zadruga je za naš kraj, kde se že tak dugo rešava agrarno pitanje, a se dozdáj se ne moglo rešiti, velikanskoga pomena i kak ravno neuspešna razodoja kaže, neobhodno potrebna. Vstanovlena zadruga ima na-men, da pomaga rešiti razodajo veleposlaniške zemle na način, kak bo odgovarjalo vsem zakonom agrarne reforme i vsi zakoni pravičnosti. Ar se je doz-dašnja razprodaja ponesrečila samo zavolo toga, ar se ne gledalo na interesentn, nego samo na hasek odavalca i njegovih zastopnikov, si bo zadruga prizade-vala, da, vkoliko je samo mogoče, vsem svojim članom pomore, da po Pravični ceni pridejo do zemle, ki jim po zakoni ide. Na kakši način šče zadruga svoj cil dosegnoti, na kakši način poslovati, za zdaj ne bomo razlagali. Povemo pa že naprej da se vrši vse delo iz človeko, íübja brezplačno, ar se ne gleda-na osebne haske, nego na to, da vakši pridejo svoje pravice po zakoni, kak zahteva pravičnost i vkolko dopüsčajo njegove gospodarske razmere. Vsem interesentom že zdaj priporočimo, da se priglasijo za članstva v zadrugi. Obveznosti so malenkostne, hasek pa bo velki. Pri vstopi trbe plačati 5 din. Zvün toga mora dati vsakši eden delež po 100 dinarov. Vsega deleža ne trbe naednok plačati, nego se lehko odplačüje letno po 4 NOVINE 5. September 1926. 10 dinarov. Delež se nazaj plača, kda se zadrüga razpüsti. I še hasek bo meo vsakši od deleža, ar bo noso delež intereš. Zadruga je za dozdašnje interesente i tüdi za tiste, Šterim ide po zakoni zemla. Bole natenko bomo govorili v prihodnjoj Številki. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 270 Din., žita 180 Din., ovsa 150 Din. kukarice 180 Din, ječmena 190 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7‘50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 40 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 61 p., Švicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 1 Din. 84 par. URADNO NAZNANILO. Razglas. Na državni babiški šoli v Ljublani se začne dne 4. oktobra 1926. učni tečaj za babice. Tečaj bo traja! približno 10 mesecev. V ta tečaj se sprejmejo ženske ki še niso prekoračile 40 leta starosti in ki so, ako so še naložene, dovršilo 24. leto ter so učnega jezika zmožne v govora in pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti svojeročno spisano, pravilno kolkovano prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem sreskem poglavarje odnosno mestnem magistratu, do dne 15. septembra 192 6. Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list ali, če so vdove, smrtni list svojega moža, nadalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnoga oblastva, da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk, nadalje izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so jim bile koze iznova cepljene, izpričevalo o šolski izobrazbi in, če so ubožne, tudi zakoniti ubožni list. Prednost za ta tečaj imajo prosilke iz mariborske oblasti, izvzemši mesti Maribor in Celje. Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo v internaf brezplačno. Vsaka učenka, sprejeta v državno babiško šolo, mora imeti poleg zadostnoga telesnega perila in obufve še te-le svoje predmete: 4 rjuhe, 2 prevleki za blazine, 1 postelino odejo (koc), 2 bela pred-pasnika z rokavi (po predpisa) 2 brisači, 2 namizna prtiča, jedilno posodo in orodje. Dne 4. oktobra 1926. ob osmih se morajo vse prosilke osebno javifi pri ravnateljstvu državna babiške šole v Ljubljani, Stara pot št. 3, da opravijo predpisani sprejemni izpit. Prosilke se sprejmejo, ako zadoste vsem podpisanim pogojem in ako opravijo sprejemni izpit z dobrim nspehom. Državna babiška šola v Ljubljani, dne 21. avgusta 1926. Ravnatelj: prof. dr. Zalokar s. r. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžino. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Stefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 doli. Odborniki so ; predsednik Andrev Glavač, 1.844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Stefan Poijs 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: John Horvat, Mihal Haklin, Frank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Stefan Majcen. Mali oglasi. SÜHE GOBE ! GRBANJE ! Küpüjem vsigdar po najvišišoj ceni. Zapomnite si i odavajte grbanje vsikdar v tgovini FRANC SENČAR Lotmerk PRODA SE dve lepivi posestvi, vsakše po 18 plügov zemle z inventarom ali brez inventara, kak se küpci dopadne. Kupci se naj zglasijo v gostilni VIKTOR MAITZ v Gornjem Cmureki, p. Apače. HRANILNICA i POSOJILNICA v TURNIŠČI Obrestüje na hranilna vloge po 8%. Uradne vöre vsak-šo nedelo i Svetek. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri l HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. K ODAJI JE 70 hektolitrov 3 pa pol gradov močnoga beloga i rdéčega vina; liter po 5 i pol dinara. — Zvedi se pri ERDÖSSI BARNABAŠI trgovina s papirjem i igračami v Murski Soboti. Podpirajte »NOVINE«! Razglas. Oda se itaki kmetsko imanje, obstoječe iz zidane hiše i zidanoga gospodarskoga poslopja z velikov prešov 8 oralov njiv, 8 oralov travnikov, 7 i pol oralov gostoga loga z Vsefele lesom, Polovica stavbenoga lesa (debele jeličovje, bori in hrastje) in 1 i pol oral sadovnjaka. Z imanjom vred se proda tüdi vsa opráva, ki je za kmetijo potrebna, vinska posoda za okoli 20 polovnjakov, plügi, brane, 2 žmetna gospodarska kola, 1 lahek voz, koleselj, 2 mladina stroja z vitezom (gepl) vred, slamorezni stroj, vprežna živina, konji, jünci krave i vse drüge gospodarske potrebščine, ki se rabijo na kmetiji, vse po naj-nižji ceni. Posestvo leži v Župetincih, fara sv. Anton v Slov. gor. je oddaljeno 3 vöre od mesta Ptuj, na ravni cesti proti Ptüji, v dolini in bližini glavne ceste, je jako rodovitno in vse vkuper Proda se imanje le zavolo toga, ar je lastnik istoga državni uradnik in ga sam ne more nadzorüvati. Pozve se pri Josipu Korošak sodnem kanclist in zemlj. knjigovodji v Ljutomeru. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanji kak dozdáj v pondelek po sprotolešnjoj i jesenskoj križoskoj ne-deli. Senja v Črensovci se sama priporočajo. OČB. ODBOR. POSESTVO v lepi legi, arondirano v SPOD. VOLIČINI, sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. z zidano hišo in zidanim gospodarskim poslopjem je na prodaj. Posestvo meri ca. 27 oralov, obstoja iz njiv travnikov, pašnikov in gozdov. Cena po dogovoru. Pojasnila daje dr. Milan Gorišek odvetnik pri Sv. Lenartu. Važno! Potniki, ki želijo iti v Ameriko naj se zglasijo pri podzastopstvu parobrodskega društva „LOYD SABAUDO“ v DOLNJOJ LENDAVI. Društvo je eno najmočnejših, ki razpolaga z najmodernejšimi parniki, prevaža vse prekomorske kraje po zelo nizkih cenah. V Brazilijo, Uruguay, Argentinijo in Australijo za 48 dolarjev bolj po ceni kak druga društva. Vozi vsaki mesec. Vse informacije in izposlo-vanje potnega lista kakor tudi drugih potrebnih dokumentov pri podzastopniku JOSIPU GRČA v pisarni hiši. 57. brezplnčno vsaki dan. Vljudno naznanjalo vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo Šolsko leto v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v’ Prekmurju. — Og. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilih Priporočam, se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Zá PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ.