»Zasavski tednik	;lasllc SZDL občlnsklb odborov SZDL Trbovlje. Hrastnik
Zagorje in Litija - Urejuje uredniški odbot - udgovorm uiednis Slane Suštai -Naslov: Uredništvo Id uprava -Zasavskega tednika-. Trbovlje. Trg revolucije 2t Telefon 80-191	- --tačun pri Komunalni Danki Trbovlje soo-7l«-t-i4«	* List »znajt
vsako sredo - Letna naročnina «80 din. polletna 840 din četrtletna «20 din. me tedna 40 din - Cena izvoda v kolportažl 10 din * Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja »DELO* v Ljubljani - Rokopisi morajo biti • uredništvu najkasneje vsak ponedeljek < jutra} - Nenaročenih rokopisov m fotografu ne vračamo.
Štev. 45	TRBOVLJE, *. novembra 1960	Cena 10 din — Leto XIII
Ufi TEMO:
Investitorji - gradbena podjetja
TEDNIKOV OKVIR
31. OKTOBER
Mednarodni dan varčevanja
Pred 36 leti so se v Milanu na mednarodni konferenci Zvez hranilnic zbrali zastopniki vseh držav z namenom, da bi se ustvarila močna mednarodna državna povezava hranilništva in okrepila ideja varčevanja. Na tem kongresu je bilo tudi sklenjeno, da bo vsako leto 31. oktobra svetovni dan varčevanja.
Varčevanje je eden izmed sestavnih delov ekonomičnega gospodarjenja. In prav zaradi tega je potrebno posvetiti veliko pozornosti zavesti varčevanja pri posameznikih. Ljudje, ki imajo smisel za varčevanje, pomagajo družbi, ker če varčujejo s svojimi dohodki, bodo tudi z družbeno lastnino.
Smisel za varčevanje pa mora človeku vzbuditi in razvijati družba. Družba mora vzgajati predvsem mladino in pri tem nenehno imeti pred očmi moralno-vzgojni pomen varčevanja. Mladega člo-
Mavada je že, da investitor-® ob koncu vsake gradbene ®tone tožijo, da izvajalci in->esticij — gradbena podjetja zavlačujejo dela in se tako ~j? drže pogodbenih rokov. Tu-S v zasavskih občinah je že P® slišati precej kritik na ra-gradbenih podjetij. Ob prilikah so investitorji zatrjevali, da so sami r*dilli in poskrbeli vse, da f^a lahko nemoteno poteka-r: Se več: mnogokrat so zadevali, da so zaradi izvajal-Tev del ostala neizkoriščena r^arna sredstva ali pa, da so *®eli težave — zlasti še pri destrukciji industrijskih 'kuratov in delavnic — ker de_ j® niso bila izvršena do roka ? je bila tako močneje ogromna redna proizvodnja.
Zato smo se v uredništvu "'dočih, da med zasavskimi padbenimi podjetji izvedemo SJajšo anketo na temo: INVESTITORJI — GRADBENA DOJETJA.
Odgovori na anketo so nad-^Se zanimivi in kažejo, da in-^estitorji največkrat neopra-”£eno negodujejo nad izvajal-?. del. Verjetno zato, ker ču-da so tudi sam krivi, da ne pote'kajo v redu in ho-pj° na vsak način zmanjšati “®tn0 krivdo.
iz ankete je predvsem raz-^dno, da investitorji ~~ nimajo že ob začetku del potrebnih načrtov, kljub Vhiu, da zahtevajo potem od J^ajalca vse mogoče in ne-“^goče stvari;
, — da največkrat ni do kra-~ rešeno vprašanje denarnih red štev za gradnje in se pre-pJkrat zgodi, da morajo zato ^ejalci dela ustaviti ali pa š5®1 (namesto investitorja za eotočen čas) finansirati na-^jnjo gradnjo (!) in , r~. da zahtevajo že tik pred “"ključkom del razne spre-jt^tobe (ki jih v načrtih ni) da ne upoštevajo, da ima-Ovajalci — gradbena podrto:
l J—Poleg že navedenih težav j®i probleme z zagotovitvijo fdostnih količin kritičnih gradbenega materiala, f*ebno še sedaj, ko so težave , krediti za obratna sredstva ® investitorji ne plačujejo v plačilo zapadlih situ.
težave zaradi izvedbe jjjjniških dol. Izvajalci naj-2ja!at nimajo posebnih spe-j^rziranih stranskih obratov tako dogaja, da ni mo-dobiti v pravem času Jetnikov ali potrebnega ma-ter tako — povsem ra-uT^djivo — zastaja rok do-t?^anja gradenj. '
<J~®er pa raje. prisluhnimo y^®vorom, ki smo jih dobili .Posameznih gradbenih pod-kh v Zasavju:
GRADBENIK, LITIJA:
Gradbena dela dokončujejo do rokov, težave zaradi pomanjkanja obrtnikov in nekaterih kritičnih gradbenih materialov pa vplivajo na to, da dela v celoti niso do rokov skončana. Sicer se z investitorji ne dogovarjajo za roke in sprejemajo take, ki jih predlagajo investitorji.
Precej težav imajo zaradi tega, ker imajo razdrobljena gradbišča ter nimajo zadosti potrebne mehanizacije (podjetje se je razvilo iz remontne delavnice), zaradi fluktua-cije delovne sile (nimajo na voljo v zadostnem številu stanovanj za samske delavce) in drugega.
GRADBENO PODJETJE, ZAGORJE:
Z investitorji ni najbolje. Zgodi se, da je objekt dograjen istočasno, ko je skončana tudi dokumentacija (!). Do rokov niso dograjene le stano-
vanjske stavbe (delno zaradi tega, ker niso v roku zgotov-ljena obrtniška dela, delno Pa zato. ker nimajo investitorji urejenih vprašanj glede finansiranja gradenj).
Dela, ki jih opravlja pri rekonstrukcijah in novogradnjah industrijskih objektov, potekajo v redu. Edina prekoračitev roka dovršitve je pri gradnji hidrimih naprav pri Industriji gradbenega materiala, to zaradi tega, ker ni bilo potrebne dokumentacije. Sicer bodo dela pri gradnji novih tovarniških prostorov Podjetja keramike in elektro-porcelana na Izlakah in Separacije rudnika v Zagorju v roku skončana.
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE ZASAVJE, TRBOVLJE:
Podjetje do rokov izvršuje dela, težave jim povzroča edinole slabo vreme. Sicer so težave z investitorji, ker nima-
jo vselej pravočasno potrebnih načrtov.
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE, HRASTNIK:
Doslej so Hrastničani gradili objekte in zgradbe do rokov, le osnovna šola narodnega heroja Rajka v zgornjem Hrastniku ne bo dograjena v predvidenem času zaradi objektivnih težav. Nov most na hrastniški cesti na križišču ceste Hrastnik — Dol je bil p« predčasno skončan.
Investitor in izvajalec se že dogovarjata glede rokov. Težave so edino pri obrtniških delih, zato bo podjetje okrepilo že obstoječe stranske obrate in ustanovilo nekatere nove. Podjetje se je pravočasno oskrbelo s kritičnimi gradbenimi materiali, imajo pa težave, ker nimajo zadosti kreditov za obratna sredstva.
Dejstvo je, da očitki investitorjev na račun izvajalcev niso vedno opravičeni Treba je
Nov delovni uspeh
INVESTICIJSKEGA BIROJA V TRBOVLJAH
V soboto, 29. oktobra, so imeli v kolektiva Investicijskega biroja v Trbovljah posebno delovno slovesnost ob otvoritvi novega oddelka, in sicer kopir-nice in fotolaboratorija.
Obe enoti bosta pripomogli k nadaljnji osamosvojitvi kolektiva ter k tehnični izpopolnitvi podjetja, kar je za naše projektantske. organizacije zelo pomembno. Dodati je treba še to, da se bodo vložena investicijska sredstva amortizirala v cca 10 mesecih, kar pomeni potrditev dobro vložene naložbe.
Na slovesnem delovnem sestanku kolektiva je podal predsednik delavskega sveta obširno in konkretno poročilo o razvoju in perspektivah te pomembne projektivne organizacije ne samo v trboveljski občini, marveč že na področju FLRJ,
Slovesnosti so prisostvovali tudi pomočnik sekretarja Izvršnega sveta LRS za industrijo tov. inž. Vladimir Čadež, predsednik ObLO Trbovlje tov.
Martin Gosak in tajnik občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah tov. Tone Kukoviča.
Ko je čestital kolektiva ob doseženih rezultatih, je tov. inž. Čadež poudaril potrebo po nadaljnji specializaciji v projektiranju, predvsem rudarskih gradenj, ter nakazal prednosti organizacije posebnih podjetij, v katerih projektant po naročilu investitorja izdela na-
Poročali s-mo že, da je bila pretekli torek v Litiji 20. seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Odbornik; so poslušali poročilo o gospodarskem stanju kmetijskega posestva Ponoviče — Grmače in poročilo sveta za kmetijstvo o reorganizaciji kmetijskih zadrug v občini; sprejeli odloke o kategorizaciji stanovanjskih hiš izven ožjega gradbenega okoliša, o najemnini za poslovne pro-
črte za določeno investicijsko delo, recimo otvoritev popolnoma novega rudnika, skrbi pa hkrati za izvedbo vseb potrebnih del ter ob njihovem zaključku izroči investitorju »ključe«, kakor plavimo, kar pomeni torej ne samo projektiranje ampak tudi izvedbo vseh potrebnih del ob kooperaciji določenih podjetij.
t.
store, o ustanovitvi sklada za komunalno graditev in imenovali upravni odbor tega sklada in odlok o najvišji dimnikarski storitvi. Imenovali so še upravnika in upravni odbor Delavske univerze, ustanovili občinski zavod za zaposlovanje in prenesli otroški vrtec v pristojnost stanovanjske skupnosti Litija.
(ma)
NOVI ČLANI ZK V TRBOVLJAH
V zadnjem času so v trboveljski komuni sprejeli v organizacijo Zveze komunistov nad 500 mladih ljudi. Novi'člani se vključujejo v razne šole — večerne politične šole, strokovne šole za družbeno upravljanje in druge šole. Za novosprejete člane ZK se bodo pričeli v mesecu novembru posebni enotedenski seminarji.
KONFERENCA ZK LJUBLJANSKEGA OKRAJA BO 25. IN 26. NOVEMBRA
Sekretariat okrajnega komiteja Zveze komunistov Ljubljane, je po pooblastilu okrajnega komiteja sklenil, da bo konferenca Zveze, komunistov ljubljanskega okraja 25. in 26. novembra. Konferenci bo prisostvovalo okrog 400 delegatov, izvoljenih v osnovnih organizacijah Zveze komnnistov. Na dnevnem redu bosta poročilo o delu okrajnega komiteja in referat o nekaterih nalogiah Zveze komnnistov ljubljanskega okraja v bodočem obdobju.
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V LITUI
IN SPRETNE ROKK MLADIH SLIKARK V SLIKARN1CI STEKLARNE HRASTNIK PRI DELU. LETOS, 29. NOVEMBRA, STEKLARNE HRABTNnpc PROSIL AVIIIL 'UKHLETNICO OBSTOJA STEKLARNE IN MMLETNICO DELAVSKEGA rLJANJA Z NOVTMl DELOVNIMI ZMAGAMI IN BOGATIM PROGRAMOM KULTURNI!H PRIREDITEV
zlasti več sodelovanja in mnogi problemi ne bodo več problemi. Pa tudi sicer dosledno nagrajevanje po ekonomskih enotah, ki ga žal še nimajo vsa gradbena podjetja (dober sistem imajo pri zagorskem Gradbenem podjetju) lahko samo ugodno vpliva, da bodo dela končana do rokov in da investitorji ne bodo več tarnali nad izvajalci investicij — gradbenimi podjetji.
veka je treba navaditi k varčevanju, in to pri najmanjših zneskih, kajti ravno pri tem se oblikuje zavest varčevanja. Kdor hrani pri dinarjih, bo znal tudi pri tisočakih. Takega človeka je treba vzgojiti.
Ob svetovnem dnevu varčevanja bi bilo dobro, če bi se vsak državljan spomnil koristi varčevanja, tako za družbo kakor tudi za sebe.
ZBORI VOLIVCEV V TRBOVELJSKI OBČINI
Udeležba še vedno ni najboljša
Pretekli teden je .plenum zveze v Trbovljah analiziral zadnje zbore volivcev v trboveljski občini. Ugotovili so, da je bilo 29 zborov volivcev; zbori volivcev so bili izvedeni po vseh volilnih enotah z namenom. da vsak odbornik občinskega ljudskega odlfiora na njih tudi poroča. Občinski ljudsk5 odbor v Trbovljah namerava nadaljevati s to prakso tudi v prihodnje.
Zbori volivcev, katerih so se volivci udeležili v bolj malem številu (povprečno samo 16 odstotkov volivcev), so obravnavali poročilo o polletnih uspehih gospodarskih organizacij trboveljske občine, o nekaterih najvažnejših sklepih, ki jih je sprejel trboveljski občinski ljudski odbor, te poročilo o predlogih zadnjih zborov volivcev.
Volivci eo v razpravi zlast! poudarili, da bi bilo umestno če bi se občinski ljudski odbot že predhodno pred sprejetjem nekaterih najvažnejših ukrepov (podražitev uslug v avtobusnem prometu, uslug za odvoz smet! itd.) pomenil z volivci. Dogaja se namreč, da so Po navadi volivci o tem obveščeni šele potem, ko je ukrep občinski ljudski odbor že sprejel.
Pred zadnjimi zbori volivcev so se odborniki trboveljskega občinskega ljudskega odbora sešli pri občinskem odboru SZDL, kjer so govorili o pripravah na zbore volivcev, obenem pa tudi o ustanovitvi kluba odbornikov. Ze na tem razgovoru, še bolj pa na samih zborih volivcev, je prišla do izraza misel, da bo treba poživiti delo političnega aktiva v posameznih volilnih enotah.
In še nekaj o vsebini zadnjih zborov volivcev v trboveljski občini: sicer je res. da so tudi tokrat volivci v pretežni večini obravnavali probleme, ki taTejo prebivalce posameznih volilnih enot. Opozorili so1 pa tudi na nekaj stvari, o katerih ne bi bilo treba razpravljati na zborih volivcev, če bi pristojni organi -in podjetja imeli več posluha za drobne probleme in želje volivcev. T0 velja zlasti za stvari okoli podražitve uslug v lokalnem avtobusnem prometu, enostranski ukrep glede odkupa mleka ln drugo.
Razpravljali so pa še o zobozdravstveni službi v mestu; grajali so Komunalo, ker ne zaključi začetih del (na posameznih ‘področjih polagajo vodovodne cevi, pa ne zasujejo izkopanih kanalov; razbijali so stene hiš. da so lahko montirali vodne števce, a niso spet zazidal; razkopanih sten itd.) Na zborih volivcev so govoril' še o nekaterih vprašanjih, o katerih vsekakor ne bi razpravljali, če bi bolje delali hišni sveti.
Občinski odbor SZDL v Trbovljah je na plenarni sej! sprejel sklep, da naj*bi bili tudi v prihodnje zbori volivcev po vseh volilnih enotah, da b' tako prav vs; odborniki poro čal. volivcem, člani so bili mnenja, da naj upravni organ! občinskega ljudskega odbora
PREDSEDNIK TITO SPREJEL INDIJSKE IN INDONEZIJSKE NOVINARJE
Predsednik FLRJ, Josip Broz-Tito, je sprejel v soboto delegacijo Indijskih in Indonezijskih novinarjev, ki sta na obisku v naši državi. Predsednik Tito je novinarjem odgovarjal na vprašanja te med drugim dejal, da bo Jugoslavija še nadalje gojila tesno sodelovanje m izmenjavo mnenj s šefi Indije, Indonezije, Združene arabske republike in Gane.
MOHAMED ZAHIR SAH NA OBISKU V JUGOSLAVIJI Predvčerajšnjim je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo afganistanski kralj Mohamed Zahir Sah. Afganistan je ena izmed azijskih dežel, ki se v svoji zunanji politiki ne veže za noben vojaški blok.
BUNDESWEHR NA SARDINIJI Več socialističnih m komunističnih poslancev je predložilo predsedniku italijanske vlade Fan-faniju mterpelacije v zvezi s prihodom nemških čet na Sardinijo. V interpelacijah zahtevajo), naj odgovori, ali so resnične vesti o izkrcanju oddelkov Bundeswehra na Sardiniji in ali Italijanska vlada upošteva proteste prebivalstva tega otoka, ki je pod nacistično okupacijo v drugi svetovni vojni hudo trpelo.
AMERIŠKA MORNARIŠKA PEHOTA »NA POČITNICAH« NA KUBI Kakor poroča časopisna agencija Reuter iz IVashingtona, je poveljstvo ameriške mornarice objavilo, da se bo 1450 pripadnikov ameriške pomorske pehote izkrcalo v ameriškem pomorskem opp-
pripravijo za prihodnje zbore volivcev odgovore, ki bodo jasneje formuliranj, pa tudi resnični.
Po predlogu občinskega odbora SZDL Trbovlje, naj bi bili zbori volivcev v prvi polovici januarja, in sicer vsi v razdobju enega tedna, da bi bila tudi udeležba kar najboljša, ker bi tedaj odpadli vsi drugi sestanki in seje. V kolikor bo občinski ljudski odbor sprejel ta predlog občinskega odbora SZDL Trbovlje, bodo volivci iz Trbovelj na zborih volivcev v januarju govorili o petletnem perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja, o delu stanovanjskih skupnosti v središču mesta in delu krajevnih odborov v okolici; verjetno bodo na njih vodili tudi člane svetov potrošnikov. (ma)
rišču Gvantanamo na Kubi. Predstavnik ameriške mornarice je ob tej priliki izjavil, da ne gre za okrepitev majhne garnizije v tem oporišču, ampak da bodo ti pripadniki pomorske pehote prišli na kratek oddih v Gvantanamo po več tednih službovanja.
CEJLONSKA VLADA PREVZELA KONTROLO NAD VEC KOT 2000 ŠOLAMI
Cejlonski predstavniški dom je kljub opoziciji rimskokatoliških predstavnikov sprejel zakonski o-snutek, po katerem bo vlada prevzela kontrolo nad več kot 2000 šolami, ki Jih subvencionira država. - Te šole so bile doslej pod upravo verskih organizacij. Zakonski osnutek bodo prihodnji teden predložili v proučitev senatu.
»PRIZNANJE NAPOROM ZVEZNE REPUBLIKE ZA USTVARJANJE IN KREPITEV OBRAMBE ZAHODA«
V Pentagonu so uradno potrdili vesti, da je bil generalni inšpektor Bundeswehra Heusinger predlagan za predsednika voj. odbora Atlantske zveze v tvashingtonu. Glede na to v Bonnu ne zanikajo, da izvira ta predlog od zahodno-nemške vlade. Bonnski krogi tudi pravijo, da bi imenovanje Heusin-gerja pomenilo »priznanje naporom Zvezne republike za ustvarjanje in krepitev obrambe Zahoda.«
VREME
ZA ČAS OD 3. DO 13. NOV.
Do 6. novembra še nestalno s pogostnimi padavinami, nato pretežno lepo vreme z meglo v nižinah, le okrog 9. novembm nekaj krajevnih padavin.
Dr. V. M.
TELEGRAMI
Trbovlje. — V soboto je bila v Trbovljah 35. seja občinskega zbora in 40. seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. Na ločenih sejah obeh zborov so obravnavali vrsto poročil in predlogov načrtov, na skupni seji pa imenovali sodnika za prekrške in v. d. direktorja občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
Litija. — Na zadnji seji je litijski občinski ljudski odbor imenoval upravni odbor in upravnika Delavske univerze. Za predsednika upravnega odbora Delavske univerze v Litiji so imenovali Iva Zormana, za upravnika pa Rudija De--enčinija.
- Hrastnik. — Te dni se zaključujejo sestanki članov SZDL po podružnicah, na katerih volijo delegate za konference krajevnih organizacij SZDL.
Zagorje. — Občinski ljudski odbor je v letošnjem letu nadaljeval z deli pri urejanju ceste Zagorje—Podkum. Za to je bilo porabljeno okoli 20 milijonov dinarjev. Na tem odseku bo treba urediti Še en kilometer ceste v najslabšem — kanionskem predelu — šklen-drovške doline. Dela bodo po predračunu veljala nad 52 milijonov dinarjev.
Trbovlje. — Trboveljski občinski ljudski odbor je na zadnji seji sklenil, da dodeli milijon dinarjev iz proračunske rezerve za štipendije potrebnega kadra za novo tovarno pol-vodnikov. Računajo, da bo morala trboveljska občina štipendirati okrog 20 visokošolcev. okrog 80 do 100 tehnikov in — za sedaj 5 vajencev za radio-mehanično stroko.
Litija. — V Litiji so ustanovili Sklad za komunalno gra-
ditev in imenovali za upravnika tega sklada Konrada Bizjaka.
Zagorje. — Na področju zagorske občine se kaže v prvih šestih mesecih letošnjega leta močan porast industrijske proizvodnje (za 15.4%) v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta; nadalje porast del v gradbeništvu (41%) in prometa (42%). Visoko proizvodnjo so imeli v tem obdobju zlasti v Industriji gradbenega materiala, na rudniku rjavega premoga in tovarni konfekcije in pletenin »Sava«, Zagorje.
Trbovlje. — Na zadnji seji šo odborniki obeh zborov trboveljskega občinskega ljudskega odbora »poslušali poročilo o problematiki zdravstvenega centra in o novogradnji Zdravstvenega doma. O tem več v prihodnji številki našega list*.
KAJ DELATE?
,®e dni lahko v okolici Trbovelj, Zagorja in Hrastnika ali v mestih samih srečate geodetske strokovnjake podjetja »Afos« iz Ljubljane, Ki z aerofoto posnetki v rokah pregledujejo teren in delajo posebne geodetske merit-
ve. Marsikdo je morda že vpra- skem smislu, .pa potrebujejo določeno število oslonilnih točk, to je takih točk, ki jim na terenu
Sai — kaj delajo?
»Afos« je podjetje, ki se ukvar
Letalske posnetke oziroma Ota- nje komunikacij, daljnovodov, za bini osnovna državna karta, lah-pozitivc teh posnetkov s pomoč- regulacijo naselij in vodovja, za ko bo pa siužla kot predloga za jo posebnih, tako imenovanih melioracijska dela itd. Brez so-	"
stereokartirnih aparatov, predela- dobne, natančne karte je skoraj jo v načrt. Da bi pa “zagotovili nemogoče izdelati perspektivni zahtevano točnost načrta ali kar- načrt razvoja za posamezna pote, tako v položajnem kot višin- dročja in izvršiti planiranje gospodarstva.
Izdelana karta bo po svoji vse-
razne specialne karte — geološke, gozdarske, zgodovinske in druge.
Tako osnovno karto pa nam bodo naredili strokovnjaki podjetja »Afos«, ki te dni merijo in pregledujejo omenjeno področje.
S.
J S- ‘“...o vov,	J lin na tv* v»*u
določijo položaj in izračunajo
* _ v ,	.	. , . gicuc im idtiicHC vojenic 111 na-
načrta ali karte sluzi fotografski prave, je treba vsak posnetek posnetek terena iz zraka s po- identificirati, to je s posebnimi fotografskega znaki obeležiti pomen posamez-
posnetek
močjo posebnega aparata in določene letalne vi-Sine nad zemljo. Letalo preleti
ni h objektov tega zahteva
naravi. Razen karta tudi imena
forogmiki aparat meŽ°^vršk	te^^atke "strokovnja-
ao z zaporednimi posnetki. Tako
topogTalskih^^kar^s11 coscbno' naamt>rsXo vlš!n0- «r fotograf- ;Z STROJNE TOVARNE TRBOVLJE 10 Se°:	f0Urnpr<ekg.cdneVCdsU°keneterneUna
S.2SZK Slede^ na^razHčrm* objekte ŽTSE	'ZiliditBli IlciDredGk
v proizvodmi
V trboveljski Strojni tovar- vilo nadur od 91.041 (v letu ni so dosegli v prvih devetih 1959) na 50.933 v prvih deve-mesecih letošnjega leta znatne tih mesecih letos.
tvtzitiui 11 l/Vbi C HUU PIC ViI\| UditJilli”	•	j	.	.
nih točk, bodo v svojem tehnič- proizvodne uspehe, saj v vsem Zavosleni so v letosniem le-7n . i nem bir°Ju izdelali karto za po- času, odkar obstaja STT, ta- ,	... .	on ^ f
znaki za posamezne objekte in z dročia občinp Trbovlie • 7isorlp	r v •	» «tu UStvaTlli kar za 20 odstot-
višinsko predstavo je treba Iz- ^Hrastnik* merhu	Ta	USVehoV Še.	beleŽtlt' kov več celotnega dohodka,
^šit^se posebna , terenska dela, Kurta bo siuzua najrazucnejstm To najzgovorneje dokazuje pe- tovarni$ka storilr^st se je ^
nodičm obračun. Celotni do-	x . n4 c , .	.
hodek vodietia ie v tem ob- Povečala za 24,5 odstotka, in j h ■	,1 o/ nri to kljub temu, da je tehnična
merjavi^istimobdobemlan- opremljenost trboveljske Stroj-iJ.	ne tovarne slaba in precej za-
dohijo slike celega področja kar pa še ni načrt niti karta.
Da bti dobili načrt ali karto v zaželenem merilu z določenimi
ki zbirajo in tako dopolnjujejo posnetek.
Ko bodo zbrali vse podatke in določili potrebno število osionil-
...	. ,	, .	,	, , ------—---------— Majražik*nejsim
- ■	S^kUjein ne^^epn^rešljiva^^snova z“vsa
tehnična dela, kot so projektira-
li .
določanje oslonilnih Identifikacija terena.
Na kratko po domovini
IZVRS .I SV til LRS SPREJEL TRI NOVE ODLOKE Izvršni svet LRS je na seji prejšnji teden, ki jo je vodil predsednik Boris Kraigher, sprejel odlok o pred-izobrazbi učencev v gospodarstvu, odlok o voznih olajšavah na avtobusih in odlok o določitvi količin vina in žganja, lii jih smejo proizvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1960-61 brez plačila prometnega davka. Pri odloku o voznih olajšavah na avtobusih gre le za odpravo ugodnosti dijaških voženj, ki jih je regresiral republiški proračun. Občinski ljudski odbori, bodo pa lahko še vnaprej iz lastnih sredstev finansirali vozne olajšave. - Po odloku o predizobrazbi učencev v gospodarstvu bodo smele vajenske šole s strokovnim poukom sprejemati tudi osebe, ki niso izpo?r*ile šolske obveznosti po splošnih predpisih. Zanje pa jodo morale te šole organizirati potrebno pripravo - Tretji odlok določa, da znaša količina vina, katero lahko proizvajalci porabijo doma brez plačila prometnega davka, 80 do 120 litrov na vsakega 15 let starega družinskega člana. Prav tako smejo porabiti brez plačila prometnega davka tudi po pet hektolitrskih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana.
1
2
TELEFONSKI NAROČNIKI BODO MORALI KUPITI TELEFONE
Dosedanji telefonski naročniki bodo morali plačati telefonske aparate. Vrednost aparata bo določila komisija. Izvajanje odloka že od 1. novembra 1960. Odslej si bo vsak novi naročnik moral priskrbeti telefon na lastne stroške.
»POBESNELI« VLAK NA PROGI Samo naključju se je treba zahvaliti, da nesreča med postajama Gramada-Svrljig na progi Niš-Zaječar ni terjala človeških žrtev in večje materialne škode. Vagoni, ki so bili natovorjeni s 60 tonami tračnic so se odklopili od lokomotive in zdrveli z hitrostjo več kot 130 km na uro z najvišje točke te hribovite proge skozi Svrljig in se potem nekaj sto metrov od železniške postaje iztirili. Promet so lahko-nadalje vali na tem odseku proge šele po štirih urah.
3
4
PRIHODNJE LETO 35 MILIJONOV TON PREMOGA Pred desetimi dnevi so se sešli predstavniki jugoslovanskih premogovnikov v Beogradu ter razpravljali o proizvodnji premoga za prihodnje leto. Prihodnje leto bodo jugoslovanski premogovniki dali 25 milijonov ton premoga, od teh slovenski pet milijonov ton. Po predlogu proizvodnega načrta za leto 1961 je to realna količina premoga, ki ga lahko nakopljejo v domačih rudnikih za potrebe Industrije, elektrarn ln široke potrošnje. Med drugim pa so razpravljali tudi o problemih, ki delajo težave v transportu. Podan Je bil tudi predlog za svobodno formiranje cen nekaterih vrst premoga. Ta predlog bodo poslali pristojnim organom v razpravo.
tnja gfbiKfSr££ ^ - Prečno opremlie-za 19,9 odstotka. PmJ tako nosijo v strojni in kovinaH L-tudi dohodek podjetja. Na to dusfnji 1*aSe države, je predvsem vplivalo boljše razmerje med serijsko in individualno proizvodnjo. Medtem ko je v lanskem letu znašalo to razmerje 54,5 :45,5, znaša letos 64,31 :35,69, obakrat v korist serijske proizvodnje.
Na dosežene proizvodne uspe-
ČLOVEK - ČLOVEKU
mirnim večeb
Neko nedeljo ji je odbornica ZB zaupno povedala, da bodo imeli člani organizacije v bližnji bodočnosti družabni večer. Novica jo je prijetno presenetila. »O večeru te bomo še obvestili s posebnim vabilom,« — je dodala odbornica
Naslednje dneve je nestrpno pričakovala pismo z vabilom Ko je teden minil, je bila prepričana, da bo družabni večer prihodnjo nedeljo. Ko je pa tudi naslednji teden ostala praznih rok, je že mislila, da je večer padel v vodo. Seveda ji ne bi bilo prav, če bi se to z,, .lilo. Na podobnih večerih je vedn-prijetno; najdejo se na njih ljudje s podobnimi težavami in enakimi usodami. Kdo bolje razume Invalida kot invalid! Kdo bolje razume vdovo kot vdovaI
Vabila ni bilo. Nekateri so pa šušljali, da bo družabni večer zanesljivo prihodnjo nedeljo In res je bil.
Nje pa ni bilo med povabljenimi. Ostala je doma, ker ni dobila vabila. Vsakemu, ki ima vsaj nekaj ponosa — in stari borci, invalidi tei vdove ga imajo upravičeno — je neprijetno biti nepovabljen gost. Sicer pa ni bila edina, ki vabila ni dobila. Njena soseda je kljub temu odšla na zabavo, imela je pa pokvarjen večer; ves čas jo je bolelo V- odbor nanjo pozabil, ko je izbiral povabljence.
Ko so naslednje dni poizvedovale, kako to, da so ostale brez vabil, se je začelo tisto: »Jaz sem ga dala hčerki, hčerka naj bi ga dala tretji, da ga odnese četrti, itd.« Težko pričakovano pismo je pa menda ostalo že v prvem oziroma drugem žepu.
Nepovabljene so se seveda spraševale, zakaj je moralo ravno njihovo vabilo skozi toliko rok. ko pa imamo pošto in pismonoše, tel »o vsem ostalim pravočasno izročili vabila
Težko pričakovani družabni večer je mimo V treh. štirih vdovah je pa spet nekaj črnine več Upravičeno seveda d. e.
PRIČETEK ŠOLE Zli DELAVSKO SAMOUPRAVLJA NJE V '"RB0VLJAH
Pomoč organom samoupravlianiu
na šola za delavsko samou-
gresivnim akordiranjem. Zaradi tega se je tudi znižalo šte-
Šola je bila ustanovljena po
Dodrcčja:	obrazložitev osnov-
nih pokazateljev v podjetju kot pomoč organom samou* pravljanja pri gospodarjenju;
sklepu zadnjega občnega zbo- ekonomske okvire samouprav-
IZŠLA JE ŽE DRUGA ŠTEVILKA »TOVARNIŠKEGA OBVEŠČEVALCA«, GLASILA PREDILNICE LITIJA
ra občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah. Gospodarske organizacije so
ljanja proizvajalcev; organizacijo pristojnosti in metode dela delavskega samoupravlja-
Pred dnevi je izšla že druga številka »Tovarniškega obveščevalca«, glasila Predilnice v Litiji. Ciklostira ga Zavod za statistiko OLO Ljubljana, izhaja pa v nakladi 800 izvodov.
Uredništvo je že v uvodu zapisalo. da se je v litijski Predilnici že dalj časa čutila potreba po lastnem glasilu, ker je bil delovni kolektiv te gospodarske organizacije obveščen o važnejših dogodkih in vesteh le na-način, da so na oglasno desko razobesili zapiske sej delavskih samoupravnih orgianov in raznih komisij ter obvestila uprave. Zato je delavski svet na zasedanju v začetku septembra na predlog upravnega odbora sprejel sklep o izdajanju »Tovarniškega Obveščevalca«, ki naj bi izhajal redno mesečno In ga bodo pre-'pma’i vsi člani delovnega ko
lektiva brezplačno.
Kako* smo že omenili, je te dni izšla že druga številka te 'bo pričela po novem letu, pri publikacije. Med sestavki zad- glasilo že’preko trideset, nje številke velja opozoriti na članek »Zakaj izobraževalni center v podjetju?« rubriki »Strokovni pogovori« in »Delo« družbenih organizacij in organov samoupravljanja«, itd.
(ma)
priglasile v prvo izmeno te šo- nja; vlogo in mesto družbenih le 25 slušateljev, medtem ko se organizacij v čistemu delav-jih je za drugo izmeno, ki se skega samoupravljanja in
družbenega upravljanja; komuno kot osnovno obliko zdru-V zadnjo, tretjo izmeno pa ževanja delavcev kot proizva-namerava ObSS vključiti tudi jalcev, upravljavcev in potroš-vse novoizvoljene sindikalne nikov.
funkcionarje, predvsem pred- Kot predavatelji sodelujejo sednike in tajnike sindikalnih znani člani društva ekonomi-
podružnic.
Sola obravnava
stov v Trbovljah in vodilni naslednja družbenopolitični delavci komune.	t.
REKONSTRUKCIJA PREDILNICE V LITIJI
Oprema na petletni kredit
V Litiji že nekaj let rekon- pogojem, da se nakupi oprema Valjeva, ki izdeluje te stroje
struirajo Predilnico. Elaborat za rekonstrukcijo so odobrili pristojni organi že 1. 1957. Ju- 'stilnice goslovanska investicijska banka v Beogradu se je strinjala r. njim šele v decembru 1958 s
na petletni kredit.
Vse pogodbe za nakup či za
80 UR ZAKOPAN V VODNJAKU 63-Ietnl Bečo Osmanovič, se je ponesrečil pri čiščenju starega vodnjaka v vasi SufUovičl pri Banji Luki. V 31 metrov globokem vodnjaku je bil zakopan pod kamenjem več kot 80 ur. Ko so ga izkopali živega, so ga takoj prepeljali v banjaluško bolnišnico.
5
6
USTANOVLJEN JE INSTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA
Centralni komite ZKJ ln Zvezni odbor SZDL sta izdala odlok o ustanovitvi Inštituta za zgodovino delavskega gibanja narodov Jugoslavije s sedežem v Beogradu. V inštitutu bo vključen dosedanji zgodovinski arhiv CK ZKJ.
REKORDEN PRIDELEK KROMPIRJA Na kmetijskem posestvu »Napredek« v Gučl pri Cačku, ki se je udeležilo tekmovanja za največji pridelek, so dosegli na 3 ha 313.358 kg krompirja sorte Foran. Uradno sporočilo Zveze kmetijsko gozdarskih zbornic Jugoslavije ugotavlja, da je to nov Jugoslovanski rekord.
7
po licenci z zahodnonemško tovarno »Zinser«.
bombaž, novega Zaradi nekaterih težav se je rahljalnega agregata za statič- zavlekla dovršitev rekonstruk-no volno, za rekonstrukcijo cije v prvotno določenem roku novih 11 SACM prstančnih kljub temu, da si je delovni strojev, za ureditev klimatskih kolektiv litijske Predilnice mo-naprav, pnevmafilov krože- čno prizadeval, da bi čimprej čih čistilnih ventilatorjev za dovršil rekonstrukcijo prstančne stroje, nov dublimi Poudariti pa velja, da je de-stroj v sukalnici in še nekatere lovni kolektiv z lastnimi sred-druge stroje in strojne napra- stvi do sedaj izvedel precej del ve so že zaključene. 10 prstan- v zvezi z rekonstrukcijo, tako čnih strojev bo poslalo Predil- v mikalnici, predpredilnici in niči tudi podjetje »Krušik« iz delno v predilnici.
ČLANSTVO SZDL LITIJSKE OBČINE ZELO ZANIMA NADALJNJI RAZVOJ GOSPODARSTVA
MONTAŽA STROJEV ZA TOVARNI ZIDAKOV IN ELEKTROFILTR-SKEGA PEPELA V TRBOVELJSKI ELEKTRARNI
V litijski občini so organizirali razpravo o osnovnih smernicah petletnega perspektivne ga načrta gospodarskega raz voja preko organizacij SZDL Opaziti je, da se članstvo Socialistične zveze zanima za perspektivni razvoj gospodar stva v občini.
WKfE!WmnNI
PO SVETU
Ob obilici drugih vesti — Nemci Ko je prišel na oblast predsednik proti njej gospodarski In ideološki cujejo na demokracijo, svobodo in so n. pr. kradoma, kot tatovi prišli Lemuša, je uvedel režim »trde roke«, boj. Dva ameriška lista sta celo raz- na težnje javnega mnenja v repu-v Francijo in zelenosive uniforme, ki Posebno ostro je zadnje čase nasto- krila, da so imeli na Floridi (ZDA) bliki - vrgla predsednika, ki je bil so sedaj že četrtič v Franciji, so po- pil proti inteligenci, ki je vedno bolj že pripravljene upornike, ki bi jih glavni ln dosledni nosilec take pro-vzročilc veliko ogorčenje javnosti — kazala svoje simpatije za gibanje izkrcali na Kubi; kakor hitro bi za- ameriške politike, potem je to zna smo nekoliko pozabili na dogajanje Fidcla Castra na Kubi. Prejšnji me- vzeli kako mesto, bi proglasili svojo menje, da je javno mnenje v vseh v Karibih, t. j. na področju, ki deli sec so bile v prestolnici republike, »vlado«, VVashington pa bi jo priznal, latinskoameriških državah tako ne-
v mestu San Salvador, velike mani- Ce je to res ali ne, uradno ni ugo- razpoloženo proti ameriški politiki in festacije v prid Castru. Policija jih tovljeno, res pa je, da so prav v ameriškemu pritisku, da začenja do-je surovo zatrla in na stotine štu- tistem času v bližini kubanskih meja bivati to nezadovoljstvo konkreten
Severno Ameriko od Južne.
V četrtek ob dveh ponoči je en
topniški polk iz prestolnice San Sai-	.	__________ ____________ ________________________ _______ __ _______________ __________
vador v istoimenski republiki, obko- dentov se je znašlo v ječi. Sledile so opazili več ameriških vojnih ladij in odraz tudi v državnih prevratih, ki lil palačo predsednika republike Le- demonstracije pred ameriško amba- podmornic, ki so vsekakor pomenile so bili doslej v zgodovini latinsko-muse, oddal nekaj strelov, nato pa sado, ki so jo demonstranti napadli, pritisk na Kubo.	ameriških držav, predvsem pa tistih
je nekaj vojakov z oficirji na čelu vdrlo v predsednikovo rezidenco; predsednika so potegnili dobesedno iz postelje in ga napol oblečenega odpeljali do meje z Gvatemalo. Ob petih zjutraj je predsednik Lemusa s še nekaterimi svojimi sodelavci že zaprosil za zatočišče v sosednji Gvatemali. V pičlih treh urah je bila to- kar je imelo za posledico nove are-
Prevrat v El Salvadoru
rej končana vlada »močne roke«, tacije.	________
oblasti pa se je polastil odbor treh	ves ta teror, ki ga je zganjal pred- izpodletel, je ameriška vlada z za
civilistov in treh vojakov (dveh pol- sednik Lemusa nad naprednim giba- nimanjem proučevala načrt, da
Ko je torej načrt iz San Joseja (da	iz Srednje Amerike,	samo vrhunski,
bi ameriške države obsodile Kubo)	t. j„ šlo je ponavadi	za to, da je ena
klika pregnala z oblasti drugo, in se _	....... sama polastila vlade. »Žepna« revo-
njem v	republiki,	se	je	odvijal	v ime-	razširili antikomunistični pakt, ki sta	lucija v »žepni« republiki je torej
nu »boja	proti	komunizmu«. Boj pro-	ga sklenila Salvador in Gvatemala,	zgovoren barometer	o tem, kako je
. .	, .	. -	fi komunizmu namreč pomeni zatira- tudi na druge južnoameriške države, razpoloženo javno mnenje in kako
rei?ubf,je P®84**1 4‘,m“rica	ti vse, kar	je količkaj naprednega v	Da bi bila Kuba cilj	proti kateremu	nepriljubljena je ameriška politika
19a(i) je zlorabljal svoja pooblastila,	deželi: če	delavci zahtevajo višje	bi bila naperjena ost	pakta, ni	treba	brezobzirnega pritiska na tiste drža-
teptal ustavo in	človečanske svobo-	mezde, če	inteligenca zahteva, naj	posebej poudarjati. Gvatemala	je že	ve, ki hočejo ubirati samostojno pot.
seme, zato se je	vojska odločila, da	vodi Vlada	nacionalno politiko in naj	nekajkrat obtoževala	Kubo, da	»neti	Ne smemo namreč pozabiti, da so
Sa , i V , t)uSfenl b“do takoJ v8i ne bo popolnoma odvisna od ZDA, komunistične nemire«. Do najhujšib Združene države pred komaj desctl-
kovnikov in enega majorja). Odboi se je nazval »revolucionarna junta« in sporočil: predsednik Lemusa (pred-
Ko so prejšnji ponedeljek ni sestanku organizacije SZDL v Litiji razpravljali o osnovnih smernicah petletnega perspek livnega načrta gospodarskega razvoja, so člani SZDL določali vrstni red novih investicij, predvsem s področja družbenega standarda, tako ureditev trgovske mreže, ureditev otroških varstvenih ustanov, nadaljnjo gradnjo vodovoda in kanalizacije itd. Nekateri člani SZDL pa so predlagali, da sc naj dogradi športni stadion v Litiji, za ureditev katerega je bilo že v letošnjem letu po rabljenih okrog 2 milijona dinarjev.	(ma)
ZBORI VOLIVCEV V LITIJI
Litijski občinski ljudski odbor je na zadnji seji obeh zborov sklenil, da skliče zbore volivcev. Ti bodo na območju litijske občine v prihodnjih dneh, na njih bodo pa razpravljali o perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja za razdobje 1961-1965. Zraven tega bodo na zborih volivcev razpravljali volivci o kmetijskem zavarovanju, predvsem še o vpeljavi popolnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Volivci bodo na zborih volivcev obravnavali krajevno problematiko. Krajevni odbori so o tem že razpravljali in dali predloge občinskemu ljudskemu odboru, da lih prouči in pripravi ustrezne odgovore za zbore volivcev.	(maj
DODATNI LETNI
DOPUSTI PRI ZDRAVJU ŠKODLJIVIH DELIH
Na zadnjem zasedanju d®* Savskega sveta Strojne tovar« ne Trbovlje so sprejeli predlog komisije za HTZ, da se tistim delovnim mestom, ki so zdravju škodljivi ali drugače nevarni, določi dodatni letni dopust. Prva težavnostna stopnja je 1 dan dodatnega dopusta. druga stopnja 2 dni dopusta več, tretja težavnostna stopnja 3 dni dodatnega do;*u-sta in četrta stopnja 4 dni dopusta več.. Razen tega se prizna ženam, k: so v delovnem razmerju ter imajo dva ali več otrok do sedem let starosti, nadalje za žene z otrokom do 8 mesecev starosti 3 dni do-da'nega letnega dopusta.
Za invalide, ki so v‘delovnem razmerju, kateri s pravnomočno odločbo dokažejo stopnjo invalidnosti od 33 do 40 odstotkov, dobe 1 dan dodatnega letnega dopusta, invalidi druge stopnje invalidnosti z nad 50°/» delanezmož-nostjo pa 2 dni dodatnega letnega dopusta.
57 NOVIH STANOVANJ
Združeni investitorji v Trbovljah, med katerimi so Ob LO, Elektro-Trhovlje in še ne- . kaj manjših podjetij, grade tri stolpnice, v katerih bo 57 novih stanovanj. Ta stanovanja, ki bodo zgrajena v prvih dveh stolpnicah prihodnje leto, V tretji pa do spomladi 1962, bodo predvsem namenjena članom kolektivov zdravstvenih in prosvetnih ustanov.
V RADEŠKI »PETI« SO ZNATNO PRESEGLI PLANSKE NALOGE
Delovni kolektiv Tovarne 1®' šenih pet, lignolit tlaka in lesn® galanterije »Petn«x v Radečah je imel ob koncu 1959. leta status industrijskega podjetja. N* predlog finančne inšpekcije ta delovnega kolektiva je pa bil# to industrijsko podjetje s 1- h 1960 preimenovano v obrtn® proizvodno podjetje »Peta«, Radeče.
Plan za letošnje prvo polletj® je rtvčunal s 30 milijoni prometa, dejansko pa so dosegu 49,237.000 din prometa. To J® vsekakor znaten porast. V prvih šestih mesecih letos so dosegi* V primerjavi z istim obdobjen* lanskega leta 57 odst. več celotnega dohodka, 51 odst. več dohodka, osebni dohodki so porasli za 22, sklade so pa povečah za 55 odst.. To je največji doseženi porast v ustvarjanj® skladov pri vseh podjetjih **# območju hrastniške občine.
Lahko je verjeti, da teži delovni kolektiv za tem, da • ustvari čim več lastnih sredste > čta bo tako laže razširjeva predmet poslovanja. Naj še o***e trimo, da zaposluje »Peta« v Radečah okrog 70 delavcev uslužbencev.
GRADNJA CEST V ZASAVJU
Letošnje leto je gradnja ceS v Zasavju dokaj obsežna. K zen že pričete gradnje ZasaY ske ceste, po kateri bo Zasav] dobilo nujno potrebno nepo sredno zvezo z republiškim sr diščem, se gradi oziroma r konstruira v zasavskih kraj večje število cest. Tako gr»£ na primer podjetje »Slovenil ceste« v Zagorju ob Savi o daljša odseka cest v vrednos nad 180 milijonov dinarjev, je cesta od rudniškega obra . Kisovec do tamkajšnje šepa* cije; ki jo podjetje gradi za * gorski rudnik, in sodi v c>
rekonstrukcijskega progra"
Nova cesta je nujno Potr®° *-saj bodo po njeni rekonstr ciji odvažali po njej premos zagorsko separacijo s 4oV0 , tje ki. - To podjetje gradi nada ^
cesto Center—Zagorje—Siart
Ureditev te ceste je PraV. i„o nujno potrebna zaradi naraščajočega prometa in' ^ v zvezi z urabnistično ,j v vijo mesta Zagorje., - TU „ Hrastniku grade novo ce8 ’n-Radečah so pa pravkar s čall rekonstrukcijo del® . j, kajšnje ceste. - V Trbo^t* pn v zvezi z ureditvijo od Sušnika do železniške ^ staje Trbovlje regulirajo v b0-Trboveljščico, medtem ceSte do z urejevanjem same
obtožb je prišlo takrat, ko so ameriški lastniki plantaž
politični jetniki, razpuščen bo eno- ge se javno mnenje solidarizira z (lomni parlament in Vrhovno sodišče naprednimi (še daleč ne komunistič- ________
in v bližnji prihodnosti^ bodo razpi- nimi) gibanji v drugih deželah La- meni nič tebi nič odpustili nekaj
tinske Amerike.
El Salvador je namreč že pred dve
ma letoma sklenil z Gvatemalo, svo- skromnih domov na njih. Gvatcmal-jim severnim sosedom, pogodbo o
sane nove svobodne volitve.
Zaenkrat je znano o salvadorskem prevratu samo to. Ce si skušamo po-bliže ogledati to »žepno« srednjeame-
mi dnevi proglasile domala popoln z bananami gospodarski bojkot Kube (podobno kot vzhodnoevropske države proti nad deset tisoč delavcev, le-ti pa niso Jugoslaviji 1948). Prepovedale so Iz-hoteii zapustiti plantaž in svojih voz vseh ameriških artiklov, rezerv'
nih delov za stroje, za železnice in ska vlada je krivdo za stavko, ki so ladje, ameriške paropiovne družbe ne
riško republiko, pa nam bo nemara sodelovanju »notranjih ministrstev jo ti delavci uprizorili, vrgla ha Ku- smejo več dajati Kubi v najem ladij
nedavni državni udar nekoliko jasnejši.
pri zatiranju komunističnega vpliva«, bo, toda pred stavkujočimi je ie mo- itd., itd. Kuba lahko uvaža iz ZDA 6. oktobra pa sta se oba predsednika.
Republika El Salvador je edina gvatemalski in salvadorski, sešla na venirala v VVashingtonu, da je vpil
val na ameriško družbo United Fruit
srednjeameriška državica, ki meji meji in ponovno potrdila odločenost, samo na Tihi ocean. Meri 21.000 da ustvarita skupno protikomunistič-kvadratnih kilometrov in šteje pri- no fronto.
rala popustiti in je kasneje inter- samo še zdravila In hrano. Kaj to
pomeni za državo, ki je 75"/o odvisna od uvoza iz ZDA in ki Je izvažala v
bližno dva milijona prebivalcev. Leti so deloma belci, deloma mestici, deloma pa pravi Indijanci. Ukvarjajo se predvsem s pridelovanjem kave, ki predstavlja 80u/> salvadorskega iz-
To je bilo seveda zelo po volji Združenju državam. Le-te so nam reč pred dvema mesecema skušale
naj prekliče množično odpoved.
Drugi element krize v El Salva dorju pa je kava. Amerika Je znižala uvozne cene za kavo in tako žele
na konferenci ameriških držav v San ™f"° P^rnlcla salvadorsko gospo Joseju (v republiki Kostariki) doseč:	,,ar8‘vo. ki je, kot smo že povedali
voza. Kot druge srednjeameriške dr- to, da bodo vse latinskoameriške dr
žavice je tudi El Salvador odvisen skoraj popolnem;; od Združenih držav.
izključno odvisno od izvoza kave.
Ce je torej revolucija — danes |< še težavno reči, kako globoko je sc Sovjetske zveze, ter da bodo začele gia, vsekakor pa se njeni nosilci skli-
žave bojkotirale Kubo. jo proglasil* za »komunistično« in za »satelita-
glavnem sladkor v ZDA (sedaj Američani nič več ne kupujefo kuhan skega sladkorja), je na dlani. Prai tako očitna pa Je tudi žc reakcija javnega mnenja na lako politiko, bodisi na Kubi, bodisi v drugih latin skoameriških Iržavah. ki sc sotidarl žira jo s Kubo, čeprav se z njeno no tranjo politiko ali z njeno zunanje politično orientacijo morda ne strinjajo.
OBČNI ZBOR ZR0P V ZAGORJU OB SAVI
Predzadnjo nedeljo je bil v Zagorju ob Savi občni zbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Na občnem zboru so razpravljali predvsem o dosedanjem delu in o težavah v zvezi s tem (predvsem pomanjkanje denarnih sredstev). V zadnjem času so rezervni oficirji in podoficirji zagorske občine dosegli nekaj lepih uspehov in sodijo med najboljše v ljubljanskem okraju. Pri tem inajo pa precej zaslug tudi "‘•srlatvitelji — aktivni oficir d J k A iz Celja.
Upamo, da bodo zagorski rezervni oficirji in podoficirji tudi v prihodnje tako delavni zlasti jim na želimo da M zadovoljivo rešili iipvdšanfe denarnih sredstev In da hi tako lahko kar najbolj uspe- I izvolili "novo s sabljali članstvo.	stvo.
pričeli prihodnje leto.
INDlKJtfS
PODRUŽNICE PROSVf*
OBČNI ZBOR S
NIH DELAVCEV ^
Pred dnevi so zboroval' e člani sindikalne P^fjeiaV' prosvetno - znanstvenin ptičev osnovne šole Alojza kraula v Trbovljah. ^ Na rednem letnem zboru so se seznanili lom o delu sindikalne i® niče, ki je bilo dokaj
ni prikazalo v celoti nega dela članov S‘n . organizacije.	^ os4!.
Tudi razprava ni v sVe4' 9 meri zadovoljila in *njc®-nadaljnjih nalog P^^jio Zelo obširno pa ie _i!{a, davanje Janeza 2eleznta jte« kretarja občinskega J.
ZK Trbovlje o tenJ*r<jrU*£ povezavi pouka z	n®1
no prakso in o vzgoj
8aSaz
dala neknj dobrih n. a kako vzgajali naše
'avli a ne v dobre 11Por®£,
Nn
k<^neu občnega
i novo sindikat
l
IZ ZAGORJA NAM PIŠEJO:
Usposabljanje za družbene naloge
Tudi v Zagorju ob Savi imajo že izdelan podroben program teološko-polit ičnega, družbenoekonomskega ter strokovnega ‘n splošnega izobraževanja, ki Ka izdejale ideološke komiki® pri občinskem komiteju občinskem odboru SZDL, občinskem komiteju LMS, občinskem sindikalnem svetu ® sveitu Svobod in prosvetnih društev. Izdelan program nudi tako prav vsem državljanom Otožnost izobraževanja na podajo, ki najbolj ustreza njihovim željam in potrebam in jim foko pomaga dvigati nivo izobrazbe, na drugi strani jih pa Usposablja za odgovorne družine naloge.
OBSEŽEN PROGRAM IDEOLOŠKO - POLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V piogramu jdeološko-politič-negh izobraževanja najdemo kar 15 raznih večernih šol, seminarjev, tečajev, razgovorov in predavanj. V Zagorju deluje od začetka oktobra Večerna politična šola z dvema oddelkoma; seminar za mlade člane Zveze komunistov, ki bo razdeljen predvideno v tri skupine, bo obiskovalo okrog 120 članov ZK; na Industrijski rudarski šoli bo deloval marksistični krožek; s sfeminarjem za sekretarje osnovnih organizacij ZKS hočejo dvigniti splošni izobrazbeni nivo sekretarjev OO
ZK; v novembru in decembru bo po osnovnih organizacijah ZK poglobljen študij razprave tovariša Edvarda Kardelja »Socializem in vojna«; za prosvetne delavce je pripravljenih pet predavanj, zraven tega bodo pa le-ti tudi sami študirali; z učenci zadnjih razredov osnovnih šol so od oktobra dalje na programu razgovori v obliki: »Vi vprašujete — mi odgovarjamo«; za čUvnstvo SZDL bodo pripravljena štiri predavanja, pa tudi vrsta zunanjepolitičnih predavanj; za predsednike društev in društvenih organizacij je predviden enodnevni seminar; novoizvoljeni predsedniki in tajniki krajevnih organ iza-
NOVA SOLA NA PLEVCAKOVEM HRIBU, KATERE OTVORITEV BO NA DAN 1. JUNIJA 1961 OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE TRBOVLJE, POUK V TEJ SOLI SE BO PA PRIČEL OB NOVEM
Šolskem letu 1961/62
PETO LETO EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE V TRBOVLJAH
Težave s prostori
. že peto leto deluje v Trbov-Ekonomska srednja šola, j1' je ob koncu šolskega leta «'59-60 dala prve absolvente iz tedne šole, medtem ko je večer ■ ekonomsko srednjo šolo ab-^virala že druga serija slušateljev.
Ekonomska srednja šola je bito ustanovljena v šolskem letu ^56-57 jn se je razvila v močan bčnj zavod z 8 oddelki redne sole ter dvema oddelkoma za obrasle. Razen teli oddelkov pa v'Eljučuje ta šola še 4 skupine
slušateljev Dopisne ESS Ljubljana, ki na matičnem zavodu v Trbovljah opravljajo razredne izpite.
Iz skromnih začetkov se je ekonomska srednja šola v Trbovljah razvila v krepko izobraževalno središče revirjev. Slanje učencev ob začetku letošnjega šolskega leta je bilo naslednje: v redni šoli v vseh 4 letnikih 238 ter v večerni šoli v 2"'oddelkih 84 slušateljev. V to šolo so vpisani učenci iz vseh občin Zasavja. Skupno obiskuje
Milka Raka-ni več
V ponedeljek 24. oktobra 1960 v zgodnjih jutranjih urah je nepričakovano prenehalo biti plemenito srce dolgoletnega poznanega in spoštovanega vzgojitelja m kulturnega delavca tov. Milka Raka.
Se ves duševno čil m z izredno močno voljo jc> dasiravno bolan, vse do zadnjega opravljal svoj poklic učitelja ter hodil na vaje gledališča Svobode-Center ter bi moral še dva dni pred svojo smrtjo nastopiti.
Razen svojega poklica je bil že od rane mladosti, ko je po končanem študiju na učiteljišču nastopil svoje Prvo službeno mesto v Hrastniku, vnet za gledališče, ki mu je bilo vse do konca njegovega življenja zelo Pri srcu.	..	.
Bil je karakteren igralec In somiseln rezjser. Tako njegovi igralski liki, kot dela uprizorjena v njegovi režiji, so bili vedno umetniško dognani in bodo ostali v trajnem spominu njegovim igralskim tovarišem kakor tudi trboveljski gledališki publiki. Posebno rad Pa je pomagal pri uprizoritvi iger za mladino, za katere je napisal tudi razne pevske točke. Pri vsaki proslavi je sodeloval s teksti, nasveti itd. Povsod, kjer je hilo treba, je z dobro voljo pomagal in ustvarjal.
Kot pedagog je v svojih 33 letih službovanja na raznih šolah nesebično dajal svoje znanje mlademu Podu, ki ga je vzgajal odločno v naprednem duhu. Čeprav rojen v I-oubljcini, je postal Trboveljčan Jn kako so ti cenilli njegovo delo, jc najbolj dokazala udeležba Trboveljčanov na njegovi zadnji poti. Zastave Svobod so se mu ob odprtem grobu poklonile, pevci to godba Svobode-Center, katere član je bil, so_ mu Peli in igrali žalostihke, in poslovilni govori so žalostno izzvenel’ v lepem jesenskem večeru.
Šolski zvonec mu ne bo več zvonil in odrske luči ton ne bodo več svetile, vendar bo spomin nanj ostal v Sircih neštetih njegovih učencev in gledaliških prijateljev.
Tlr»MJNl MILKO RAK, DOLGOLETNI UČITELJ, KUL S-ftrk,,1 DELAVEC, SPREJEMA OD POKOJNEGA PRED-j-ONLKA OBČINSKEGA SVETA SVOBOD IN PROSVET-jijj" »RU9TEV TRBOVELJSKE OBČINE. mineta kuž-ZA SVOJE DELO NA KULTURNEM PODROČJU ODLIČJE SVOBOD.
redno In večerno ekonomsko šolo iz Trbovelj 156 slušateljev, iz Zagorja 56, iz Hrastnika 6. iz Litije 5 — iz ostalih občin pa: iz Sevnice 27, iz Krškega 2, iz Erežic 9, Senovega 3, Laškega 5. Ptuja 1 in iz Mežic 2 učenca. Izbor slušateljev te šole je zelo pisan in iz vsen krajev Slovenije.	»
Trenutno ima šola še vedno težave s prostori. Štiri učilnice, 1 strojepisnica. zbornica ter administrativni prostori — to je za šolo premalo. Nujno potreben je kabinet ter prostori za knjižnico, ki trenutno gostuje v prostorih Svobode II. Prepotrebna bi bila čitalnica, v kateri bi se zadrževali dijaki, ki se vozijo iz vseh krajev v Trbovlje.
Pouk na šoli je praktično od 7. ure zjutraj do 18.30 zvečer Zaradi pomanjkanja prostorov je moralo ravnateljstvo šole v letošnjem šolskem letu odkloniti 40 dijakov. Za nadaljnji razvoj jn napredek ekonomske šole v bodočnosti bo treba adaptirati gimnazijsko poslopje. Idejni projekt je že izdelan, napravil pa ga je Investicijski biro v Trbovljah. Načrt je izdelan. da bi z minimalnimi stroški, to je z nadzidavo sedanje telovadnice in zgraditvijo nove telovadnice rešili problematiko obeh srednjih šol v kraju. namreč Ekonomske srednje šole in Gimnazije.
Predavateljski zbor šteje trenutno 7 članov, vendar sta dva od teh odrinila k vojakom ter s’ šola zasilno pomaga s honorarnimi močmi. Predavatelji so zelo obremenjeni, zlasti očitno je pa pomanjkanje ekonomistov. Vsega 1 ekonomist je ahr sclutno premalo. Tudi opravo in učila šola postopoma kupuje, akutno je pa vprašanje pisalnih strojev, kajti 15 jih je absolutno premalo, zlasti še, ker se je na novo ustanovila Večerna administrativna šola.
Peto leto teče, odkar obstaja v Trbovljah Ekonomska srednja šola. njeni dosedanji dosežki pa opravičujejo njen obstoj, saj zaznamuje v svojem vzgojnem delu že znatne uspehe in napredek. i
PO NOVEM LETU PRISPEJO NAPRAVE ZA REKONSTRUKCIJO CEMENTARNE TRBOVLJE IZ DANSKE
Kakor poroča Tanjug, bodo pričeli januarja prihodnjega leta pošiljati naprave za rekonstrukcijo trboveljske Cementarne iz .Danske. Opremo bo poslala danska tvrdka »F. L. Smldth« iz Kjobenhavna na podlagi pogodbe z jugoslovanskim zunanjetrgovinskim podjetjem »Investimport« iz Beograda. Trboveljska Cementarna bo tako dobila klinkersko peč s kapaciteto 300 ton dnev-
cij SZDL se bodo sešli na enodnevnem seminarju v novembru na Izlakah; seminar je predviden tudi za vodje sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL; v februarju bo nadalje seminar za predsednike krajevnih odborov ter v miarcu seminar za predsednike komisij pri občinskem odboru SZDL. V marcu pa bodo na sestankih članstva SZDL in vodstev krajevnih organizacij SZDL obravnavali gradivo V. kongresa SZDL Slovenije.
VRSTA SEMINARJEV S PODROČJA
DRUŽBENO - EKONOMSKEGA IZOBRAŽEVANJA S področja družbeno-ekonom ■ sitega izobraževanja je predvidena organizacija vrste seminarjev, tako dva seminarja za člane delavskih svetov, dva za
ŠTIRI SVOBODE IN TRI PROSVETNA DRUŠTVA
V	svetu Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje je včlanjenih 7, društev, namreč štiri Svobode/ in tri prosvetna društva. Po zaključenih občnih zborih 30. septembra t. 1. so imela posamezna društva naslednje število članov: Svoboda-Center ^79, Svoboda II 560, Svohoda-Za-savje 234. Svoboda-Dobrna 190, Prosvetno društvo Čeče 42. Prosvetno društvo Klek 64 in Prosvetno društvo Partizanski vrh 46 članov. Od 1715 članov jo 873 moških i-n 838 žena, mladine do 25 tet starosti je pa 805.
V	teh društvih se je znatno povečalo število mladih. Tako se je v tem mesecu vključilo v trboveljske Svobode 480 mladincev in pionirjev z domačih osnovnih šol. Znatno se je povečalo tudi število društvenih sekcij, to pa zaradi tega, ker so se Svobode in prosvetna društva najtesneje povezalh s šolami in obratno.
148 PREDAVANJ
V	SEZONI 1959-1960
Na področju trboveljske občine se je s pomočjo domače delavske univerze na široko razmahnilo splošno izobraževanje. V sezoni 1959-60 je bilo v kraju mimo raznih tečajev še 148 predavanj, ki jih je poslušalo 4943 ljudi. Od tega števila je bilo v Svobodah in prosvetnih društvih naxvasi večje število predavanj, tako v Svobodi-Center 2 predavanji, v Svobodi Trbovlje II 21 predavanj, v Svo-bodi-Zasavje 5 predavanj, v Svobodi-Dobrna 2 predavanji, v Prosvetnem društvu Čeče 7 predavanj, na Kleku 4 in na Partizanskem vrhu 3 predavanja. Se pravi; v Svobodah in prosvetnih društvih je bilo 44 predavanj z 2020 obiskovalci. — Največ predavanj je bilo vx Svobodi H to v Čečah.
člane upravnih odborov; tečaj zti mojstre in delovodje; seminar za odbornike zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in seminar za predsed nike svetov pri občinskem ljudskem odboru; seminar za člane sveta za industrijo in obrt ObLO; seminar za člane šolskih odborov; dvodnevni šemi nar za člane hišnih svetov; seminar za * člane potrošniških svetov; seminar za člane zadružnih svetov; seminar za vodje šolskih zadrug Hd. Zraven tega je predvidena še vrsta predavanj za člane delovnih kolektivov.
SPLOŠNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Na osnovni šoli Toneta Okro-garja že deluje II. oddelek za odrasle, ki ga obiskuje 29 slušateljev. organizirani pa bodo tečaji tujih jezikov flnngleččine, nemščine in esperanta); delovale bodo tri šole za stačše višje stopnje na Izlakah, Lokah in v Zagorju; v začetku novembra bo začela z delom v Zagorju Šola za življenje; priredili bodo vrsto literarnih večerov naših znanih književnikov; v februarju bodo pripravili tečaj za kadre v administraciji; v zimskih mesecih bo pripravil Gospodinjski center vrsto predavanj in tečajev; razen tega je pa v načrtu organizacija precejšnjega števila poljudno-znan-stvenih predavanj.
Poklonili smo se njihovemu spominu
Prvi november. Dan mrtvih. Povsod po Zasavju smo se tega dne poklonili spominu padlih in umrlih. S šopki belih krizantem, z nageljni. Spomnili smo se prav vseh. Tudi tistih znanih in neznanih, ki ležijo daleč, zunaj vasi. Na krajih, kjer so darovali življenje za naš lepši današnji in jutrišnji dan
V Litiji so odkrili na pokopališču spomenik neznanim padlim borcem, žalne slovesnosti so bile pa pri spomenikih padlih borcev in žrtev fašizma v Šmartnem in v Litiji. Šolska mladina je okrasila vse grobove borcev, pionirji iz osnovne šole Šmartno in Litije so pa odšli na Pil, kjer so počastili spomin tamkaj padlih borcev.
Osrednja žalna slovesnost je bila v Zagorju na Dan mrtvih pred spomenikom talcev na pokopališču, sodelovali so pa pevci in godba zagorske Svobode. Pionirji iz osnovnih šol Toplice in Zagorje so okrasili grobove padlih, hkrati pa počastili spomin padlih borcev in narodnih herojev Toneta Okrogarja-Nestla in
Ivana Skvarča-Modrasa. V K.jovcu nad Zagorjem so se pa zbrali na komemoraciji pred spomenikom padlih že v nedeljo dopoldne.
V Trbovljah so okrasili vse grobove, k spomenikom in spominskim ploščam so pa položili vence in cvetje. Trboveljčani so se včeraj popoldne zbrali na pokopališču ob grobovih padlih borcev. Spominske slovesnosti so bile tudi po drugih krajih v trboveljski občini
Tudi v Hrastniku je bilo ob Dnevu mrtvih več komemoracij, na katerih so sodelovali: godbe na pihala, oevci in recitatorji. Mladina, žene in člani ZB so okrasili vseh 12 spominskih plošč in spomenike. — V Hrastniku je bilo spominsko slavje pred spomenikom zraven Puharjevega doma, na Dolu na pokopališču, v Radečah na pokopališču in pred spomenikom, v Zidanem mostu pa pred spominsko ploščo. Iz Zidanega mosta Je pa odšla tudi posebna delegacija v Suhadol, kjer je počastila spomin hercev NOV — bratov Žužkov.
Poslušaj in povej nam!
Prvo radijsko tekmovanje med Jesenicami in Zagorjem
V soboto zvečer je priredila Radio televizija Ljubljana prvo oddajo »Poslušajte in povejte nam«. V njej sta se pomerili slovenski mesti Jesenice in Zagorje ob Savi. Ker jc bila to prva tovrstna oddaja, ki bo odslej redno v programu RTV Ljubljana, je povsem razumljivo, da je ža njo vladalo precejšnje zanimanje. Jeseničani so se zbrali v dvorani pri Jelenu, Zagorjani pa v stekleni dvorani novega Delavskega doma.
Nastopajoči v teh oddajah morajo skozi mesec dni poslušati oddaje Radia Televizije Ljubljana in jih potem, ko jih vprašujejo, prepoznati. Tako so morali Zagorjani in Jeseničani odgovoriti na trikrat po tri vprašanja, V prvi skupini vprašanj so oboji prav odgovorili na tri zastavljena vprašanja, prav tako tudi v drugi skupini vprašanj. V tretji skupini vprašanj so Jeseničani pravilno odgovorili na vsa tri zastavljena vprašanja; Zagorjani so pa spoznali le odlomek iz radijske Igre »Policaji«, niso pa spoznali pevke — alti-stke Milke Eftimove in zadnje-
ga četrtkovega literarnega večera z naslovom »Sodobna francoska lirika«. '
Kot vse kaže, so se Zagorjani premalo pripravili za nastop, saj vprašanja niso bila pretežka in bi jih bilo lahko uganiti, če bi redno poslušali oddaje RTV Ljubljana v mesecu oktobru. Škoda, ker bi sicer prišel v Zagorje ob Savi s celovečernim koncertom veliki plesni orkester RTV Ljubljana, na katerem bi sodelovali tudi jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
Zamisel RTV Ljubljana, da poživi sobotne večere, velja pozdraviti in želeti je, da bi pripravila še več takih ali podobnih oddaj. Saj so se tako Jeseničani in Zagorjani, ki so se zbrali v dvorani pri Jelenu in v stekleni dvorani Delavskega doma, in vsi poslušalci pri radijskih sprejemnikih prijetno zabavali. Upamo, da se bodo tudi prihodnji mesec, ko bosta v podobni oddaji tekmovali mesti Celje in Koper, seveda, če bosta sprejeli povabilo RTV Ljubljana.
Z LITIJSKE DELAVSKE UNIVERZE
Na začetku poti
Doslej je bilo v Litiji le mulo slišati o tamkajšnji Delavski univerzi. Letos so se pa naposled tudi v tej zasavski občini zavzeli za to, da se njeno delo poživi in popestri in da končno dobi v sistemu izobiuževanja mesto, ki ii sicer pripada.
I. oktober letošnjega leta P°-meni začetek dela »prerojene« litijske Delavske univerze. S pomočjo pristojnih činiteljev so uredili prostore, nakupili najpotrebnejši inventar, uredili knjiž nico, in kar je najvažnejše: uspeli so dobiti človeka, ki vodi delo Delavske univerze, obenem pa so zagotovili sodelovanje tovarišev, ki bodo v tej sezoni nastopali kot predavatelji v raznih oblika izobraževanja.
Prva je pričela v okviru litijske Delavske univerze prejšnji torek z delom Večerna politična šola, ki jo obiskuje 27 slušateljev. Pouk v tej šoli bo trajal predvideno šest mesecev. Med člani Zveze komunistov v Litiji vlada za to šolo precejšnje zanimanje in računajo, da bi morda odprli še en oddelek te šole, če bi se priglasilo zadostno število slušateljev.
Okrog 30 slušateljev se je ž« doslej vpisalo v večerno osemletno šolo. Zn pričetek pouka v t«j šoli imajo žc vse pripravljeno tako, da se bo v kratkem pouk že tudi pričel.
V ostalem imajo pri litijski Delavski univerzi v programu izvedbo seminarjev po delovnih kolektivih o delavskem samo upravljanju (tako v Predilnici. Lesni industriji, Tovarni usnja in krzna itd.), pripravljajo pa še vrsto seminarjev za tovariše, ki delajo v organih družbenega upravljanja (v obrti, gostinstvu trgovini in drugje).
Sicer bodo organizirali tudi vrsto občasnih predavani iz zunanje in notranie politike, iz
.... .In	in rini <>'tl. n<wl rn
čij našega življenja. Ta preda vanja bodo prirejali po organizacijah SocihJistične zveze, za člane posameznih delovnih kolektivov ter za člane drugih organizacij in društev. Pozneje bodo pripravili tudi vrsto jezikovnih tečajev.
Letošnji program Delavske univerze v Litiji je v primerjavi s programi ostalih zasavskih delavskih univerz skromen. Nič zato. V Litiji so letos šele na začetku poti. Dobro so poprijeli za delo. Če bodo imeli posluh za želje delovnih ljudi ln če sc bodo v prihodnje bolj posluževali novih, sodobnejših in privlačnejših oblik izobraževanja, bodo prav za gotovo uspeli. Vftak začetek je sicer težak. Tega naj se zavedajo tudi Litija-ni. Naj ne bo žal tovarišem pri Delavski univerzi in ostalim za napor, kajti vsako leto bodo ob zaključku izobraževalne sezone lahko zadovoljni ob zavesti, da šo z delom pripomogli, da si je toliko in toliko tovarišev in tovarišic obogatilo zna nje in da je toliko In tolike (ovarišev in tovarišic postalo v organih družbenega in delavskega upravljanja ter v df>-šfvih in organizacijah aktivne f ših.
(ma)
PR’PRDVP
NA NOVOLETNO JELKO
Na zadnjem plenumu SZDL trboveljske občine so med ostalimi pomembnimi vprašanji obravnavali tudi priprave za novoletno jelko. Zanjo bodo pripravili bogat spored skupno s Svobodami in prosvetnimi društvi v občini. Za vse otroke bo velika osrednja proslava, ki jo bodo podprle tudi gospodarske organizacije. — V načrtu je pa še ogled prireditev ob novoletni jelki v Ljubljani, ki- si jih bo ogledalo
Stm/iln ntrnk.
spretne Zenske roke pri delu
SKLEPALI SO 0 NADALJNJEM DELU KMETIJSKIH ZADRUG
V nedeljo šo bili na območju litijske občine zadnji izredni občni zbori kmetijskih zadrug, na katerih so razpravljali in sklepali o nadaljnjem delu kmetijskih zadrug. Zadružniki z Vač, Kresnic, Save in Litije so sklenili, da se združijo v močnejšo kmetijsko zadrugo s sedežem v Litiji, ki bo imela po združitvi bruto prometa nad 260 milijonov din. Na teh izrednih občnih zborih so zadružniki sklepali tudi o potrebi nadaljnjega uvajanja mehanizacije v kmetijstvo in ustanavljanju lastnih proizvajalnih obratov. Združena kmetijska zadruga bo pričela poslovati že s 1. novembrom.
Prav tako sta se že združili kmetijski zadrugi Velika Ko-strevnica in Šmartno pri Litiji v novo kmetijsko zadrugo Smartno-Kostrevnica s sedežem v Šmartnem pri Litiji. V četrtek je bilo tako že prvo zasedanje novoizvoljenega zadružnega sveta te kmetijske zadruge, na katerem so izvolili organe zadruge.
O tem je razpravljal na zadnji seji tudi litijski občinski ljudski odbor, potrdil sklepa kmetijskih zadrug o pripojitvah. potrdil sipremenjena
pravila kmetijskih zadrug, sklenil razpisati mesta uprav«, nikov kmetijskih zadrug Litija in Šmartno-Kostrevnica, zraven tega pa še odločil, da se 1. novembra letos prenese gozdarska služba na kmetijske zadruge.
(ma)
V LITIJSKI PREDILNICI USPEŠNO IZPOLNJUJEJO NALOGE
Delavski svet Predilnice v Litiji je na svoji zadnji seji razpravljal o dosegu proizvodnih nalog za prvih devet mesecev letošnjega leta. Ugotovili so, da so v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarili za 32 odst. več celotnega dohodka kot v istem obdobju lanskega leta. Cisti dohodek So povečali za 43 odst., osebne dohodke za» poslenlm pa za 40 odst. Razveseljiva pa je ugotovitev, da so v tem obdobju materialni stroški porastll le za 24 odstotkov.
Taki uspehi so bili doseženi zlasti še zaradi večje storilnosti, saj se ie v tem obdobju znižalo število j,*pe*Ienih v 11-tiiški Predilnici od 818 na 73$.
(ma)
dj}ra(ci
KMETIJSKO POSESTVO PONOVIČE-GRMACE
pt6C)° J Počasi gre na bolje
LITIJSKI INŽENIRJI IN TEHNIKI ZA MESEC TEHNIKE
Na ustanovnem občnem zboru Društva inženirjev in tehnikov v Litiji so sprejeli tudi načrt dela društva v mesecu tehnike. Pripravili bodo dvoje predavanj po osnovnih šolah v Litiji in v Šmartnem »Od vlakna do tkanine«, ki ju bodo združili s predvajanjem filmov. Priredili bodo tudi predavanje o proizvodnji tufting preprog.
Društvo bo nastopalo kot posvetovalni organ pri reševanju gospodarskih problemov občine in pri sestavljanju petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja litijske občine. V društvo bodo pa vključili vse inženirje in tehnike z območja občine ter vse ostale strokovnjake, ki so na vodilnih položajih v podjetjih. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvovalo kar 42 inženirjev in tehnikov. Opaziti je bilo, da čutijo inženirji in tehniki potrebo po ustanovitvi takega društva, da si bodo lahko Izmenjavali misli v širšem krogu.
češpljevega nasada na površini 123 hektarov na področju Gabrovke nad Litijo. Za dela in nakup sadik bodo porabili nad 110 milijonov din.
V GABROVKI BODO UREDILI JABLANOV
in Češpljev nasad Na zadnji seji je občinski ljudski odbor Litija dal Kmetijsko gozdarski poslovni zvezi poroštvo za najetje posojila za ureditev jablanovega in
TUDI V NAPREJ BODO DELAVNI
Poročali smo že, da je imela mladina v tovarni usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji letno konferenco, ki se je je udeležilo okoli 60 mladincev in mladink. Predsednik aktiva Branko Pinter, ki ima največ zaslug za dosedanje razgibano delo tega mladinskega aktiva, Je izčrpno poročal o delu in načrtih. Mladina, ki je zaposlena v tovarni usnja in krzna, dela tudi v ostalih društvih in organizacijah, tako v strelski družini, v športnem društvu Usnjar; pomagala je graditi strelišče itd. Razen tega je bilo izvoljenih v delavski svet podjetja 9 mladincev in mladink, v upravni odbor pa štirje.
V okviru mladinskega aktiva bodo zdaj ustanovili tri komisije, organizirali več razgovorov, govorili bodo o produktivnosti dela, o odnosih, o problemih proizvodnje itd. Ustanovili bodo krožka za kino in televizijo, obiskovali redno predavanja Delavske univerze, za člane aktiva bodo pa prirejali družabne prireditve s plesom v menzi Predilnice v Litiji.
IZ ŠENTGOTARDA
PRVI NASTOP LOŠKIH PEVCEV
Preteklo nedeljo so nam pevci znanega »Loškega glasu« posredovali svoj novo naštudirani koncert domačih umetnih pesmi. Zbor je vodil njegov novi pevovodja Mirko Prašnikar. To je bil njegov prvi večji nastop pred javnostjo in z vso upravičenostjo lahko zapišemo, da je bil zelo uspešen. Svoje pevoe je z mimo, a odločno »ko vodil od njihove uvodne pesmi »Himne Loškega glasu«, ki jo je zanje skomponiral naš znani skladatelj Zorko Prelovec, preko občuteno podane Jerebove pesmi »O kresu«, R. Gobca »Domovini«, Prelovčeve »Slava delu«, do hudo-pmušnega Simonitijevega »Debelega Kuma«. Razen teh so bili zastopani še R. Gobec, E. Ada-
mič , B . Ipavec, c. Pregelj s skoraj ponarodelo pesmijo »Kje je moj mili dom«, P. Kem jak s »Tam, kjer teče bistra Žila«, to je bil skupaj s Pregljevo »Venite, rožce moje« tudi vrh koncerta, F. Juvane, H. Sattner in Slavko Mihelčič.
Pevsko in tematsko je bil njihov naštudirani program precej raznolik in razgiban. Sestavljen Je bil lz »trikrat po šest« pesmi, vendar posamezni deli snovno niso bili notranje zaključeni, kar je zahtevalo od pevcev neprestano koncentracijo in strogo prisotnost.
Pevski zbor »Loški glas«, bo pod prizadevno roko svojega novega pevovodja gotovo dosegel še lepe uspehe, kar mu Iskreno želimo.
N. Razboršek
tz ZAGORJA OB SAVI
PRIČELE SO SE LETNE KONFERENCE OO ZK
Prejšnji teden so se v Zagorju pričele letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerih volijo tudi delegate za okrajno konferenco Zveze komunistov v Ljubljani. Konference razpravljajo v gospodarskih organizacijah petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja, na terenu delo SZDL in stanovanjskih skupnosti ter drugih organov družbenega samoupravljanja, na vasi pa o novih socialističnih odnosih in o ustanavljanju ekonomsko močnejših kmetijskih zadrug ter ustanavljanju lastnih proizvajalnih obratov pri kmetijskih zadrugah.
ZA NADALJNJI RAZVOJ TURIZMA SO V ZAGORJU DANE VSE MOŽNOSTI
Na zadnji seji litijskega občinskega’ ljudskega odbora eo odborniki poslušali tudi poročilo o gospodarskem stanju na kmetijskem posestvu Ponoviče —Grmače. Zaradi nepravilnosti v zadnjih letih in zaradi slabega poslovanja je občinski ljudski odbor Litija že pred časom sklenil, da bo redno spremljal stanje na tem kme tijskem posestvu.
Posebna strokovna komisija in komisija občinskega ljudskega odbora Litija sta že v začetku leta predlagali nekatere organizacijske spremembe in ukrepe, ki naj bi zagotovili, da b' posestvo kar najbolje poslovalo. Prvi uspehi predlaganih sprememb so že vidni. Tako so v živinoreji prešli na plačevanje po enoti proizvoda. Za kilogram namolženega mleka plačajo 4 dinarje, za kilogram prirastka na teži živine, ki se pita pa 14 din. V zadnjem času se je tako zvišala molznost krav in povečal prirastek fia teži živine, k! ge pita. V mesecu septembru je znašal ta prirastek na obratu Grmače 113 kg na posamezno žival, na obratu Ponoviče pa 1.22 kg. Na povečanje prirastka pri teži živine je pa vplivala poleg uvedbe spodbudnejšega sistema nagrajevanja tudi sprememba v sestavu črede.
Kmetijsko posestvo Ponoviče —Grmače še ni v celoti rešilo vprašanja nagrajevanja rejcev mlade plemenske živine, to pa zaradi nekaterih objektivnih težav. Mlada plemenska živina je nameščena po takih 'i.evih in področjih, kjer delavec ni polno »aposlen. Tudi prašičereje še niso povsem odpravili, kot jim je svetovala strokovna komisija. Sicer bodo prenehali z vzrejo prašičev do konca leta.
V poljedelstvu le delno izvajajo plačevanje po enoti proizvoda oziroma po akordu. To predvsem zaradi neugodnih vremensk1h razmer, pomanjka •
nja mehanizacije ter premajhnih rkustev. Računajo, da bo mogoče v prihodnje realneje planirati dela In iih potem tudi izvajati in s tem tudi laže pr.četi dosledneje uvajati na' gr?‘tvanib po enoti proizvoda
Na posestvu imajo zdaj 509 glav živine; od tega 172 krav, ISO glav mlade plemenske ž! vine. 63 tele- In 118 glav živine, ki io pitajo. Težave so s sredstvi 'n bo moralo posestvo dcb tl dedaina obratna sredstva za pitanje živine.
Kmetijskemu posestvu Ponoviče—Grmače v prvi vrsti primanjkuje strokovnega kadra, za vodenje žHvnoreje in poljedel-
Loška mladina spet dela
Loška mladina je spet stopila na staro, oziroma novo pot, ki vodi k delu in obenem k uspehu.
Pred nedavnim se je zbrala mladina iz Loke pri Zidanem mostu na predvolilnem sestanku, ki se ga je udeležil predsednik občinskega komiteja LMS Sevnica, nadalje predsednik okrajnega komiteja Novo mesto. Skupno s predstavniki je loška mladina ugotavljala napake, ki so zavira-
le njeno delo v letošnjem letu, jih sklenila odpraviti in hkrati napraviti, nov delovni načrt.
Nov odbor, ki je bil izvoljen na mladinski konferenci prejšnjo soboto, je že sestavil program dela za letošnje leto. Radešfei in sevniški predstavniki Ljudske mladine, kj so se te konference udeležili, so pa mladim Ločanom obljubili pomoč pri izvajanju njegovega programa.
G. d.
NAJKASNEJE DO KONCA FEBRUARJA TRI SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE V ZAGORJU
Poročali smo že, da bo veletrgovina »Prehrana« iz Ljubljane opremila v Zagorju tri samo postrežne trgovine. Zdaj v Zagorju hitijo urejati prostore za te samopostrežne trgovine. V Kisovcu zidajo prostore za potrošniški center/ pred dnevi so pa začeli preurejati tudi prostore na Cesti 9. avgusta (prej trgovina KZ) v samopostrežno trgovino. Računajo, da bodo samopostrežne trgovine v Zagorju pričele z delom najkasneje do konca meseca februarja.
Z začetkom urejanja turistično gostinskega centra Medijske Toplice na Izlakah so se odprle perspektive za nadaljnji razvoj turizma v zagorski občini. Tako se že pripravlja načrt nadaljnjega razvoja ln ureditve Medijskih Toplic.
Turistična privlačnost Zagorja je tudi grad Gamberg. Zanj se zanima Zavod za spomeniško varstvo; pripravljajo se pa tudi že načrti za restavriranje gradu. Računajo, da bodo v prvi fazi očistili razvaline, nato bi Zavod za spomeniško varstvo restavriral obstoječe zidovje, občinski ljudski odbor bi pa hkrati uredil notranjost, kjer bi bilo gostišče.
PLANINŠK0V0-H0STARJEV0 KMETIJO SI JE VREDNO OGLEDATI — MODERNIZACIJA KMETIJSTVA V ZASAVSKIH HRIBIH
Vzorno kmečko posestvo na Vačah
Za turizem postaja vse zanimivejša In privlačnejša Cemšenlška planina. Industrijska rudarska šola bo še v letošnjem letu dogradila dom, ki ga bodo lahko v zimskem času uporabljali tudi za organizacijo raznih smučarskih tečajev. Za gradnjo hotela na tem področju se pa zanima tudi Elektrogospodarska skupnost Slovenije (ELES).
Kmeta Franceta Planinška lz Hoste pod Vačami poznam že vrsto let. Na litijski trg postavlja Izredno dobra ln izbrana jabolka ter drugo sadje. Slovi tudi kot pridelovalec krompirja.
»V hribih je umno kmetijstvo — s sadjarstvom in živinorejo — edina gospodarska veja, ki bo redila našega kmeta tudi v bodoče,« - meni ugledni kmetovalec. Prav zato je dal svojega sina Martina v
kmetijsko šolo v Maribor, kjer je postal kmetijski tehnik. Da je tudi Hostarjev sin Martin (kakor se pravi po domače Planlnškovim) talent, je dokazal ob neki priliki na sedanji razstavi v Litiji, kjer je pokazal svoj izum - stroj za rezanje jabolčnih krhljev. Vsi smo se čudili enostavni in praktični rešitvi.
Lep jesenski dan me Je zvabil na Vače. Prvi obisk je veljal Ho-
starjevi domačiji. Ta je malce pod Vačami. Svoj čas je bila tu hosta, pa so jo Izsekali, tako je dobila domačija svoje ime. Zdaj pripada Planinškov gruht pod vas Ržišče in nosi številko I. - Oče in sin sodelujeta v kmetijski zadrugi Vače.
IZ TRBOVELJ
VEČERI ZA ŽENE SE UVELJAVLJAJO
V klubu Svobode II so spet pričeli z Večeri za žene, ki so vsako sredo ob 18. uri. V sredo 26. oktobra je bilo že drugo predavanje, ln sicer Je govoril okoli 80 poslušalkam dr. Kramberger o živčnih motnjah pri otrocih. Naslednje predavanje bo v klubu danes s pričetkom ob 18. uri.
štva. Za začetek Je zaigral orkester Glasbene šole, ki tudi letos deluje v okviru društva, potem je pa govoril predsednik društva, Slavko
Gulič. Potem so vodjem razdelili članske legi- s timadje. Za zaključek so pa navzočim zavrteli =
ZGODBA 0 TELEVIZIJSKEM SPREJEMNIKU ORION AT - 603 - Js - 618739
NOVI ČLANI DPD SVOBODE TRBOVLJE n
Pred dnevi se je v domu delavskega prosvetnega društva Svoboda v Trbovljah n zbrala mladina, ki je bila nedavno tega sprejeta v članstvo društva. Na občnem zboru tega društva so sklenili, da bodo ustanovili nekatere nove mladinske sekcije in krožke in da bodo mladim članom društva kar najbolj pomagali.
Zadnji petek se je zbralo v domu Svobode v zgornjih Trbovljah precej mladih članov dru-
norveškl film s tematiko Iz osvobodilne borbe »Devet življenj«.
Vsem bo ostalo popoldne v Svobodi n v lepem spominu ln predstavljalo spodbudo za nadaljnje delo v šoli In v Svobodi.
DRUŽABNI VEČERI ZA ČLANE IN PRIJATELJE SVOBODE H Že na občnem zboru Svobode II so sklenili, da bodo redno mesečno pripravili tovariške večere. Prvi tak večer bo v četrtek, 10. novembra, ln bo združen z nastopom literarnega krožka trboveljske gimnazije ta z nastopom zabavnega ansambla Veseli rudarji.
HRASTNIK
Prejšnji torek Je bil ustanovni občni zbor občinskega društva Inženirjev ta tehnikov občine Hrastnik. Po poročilu predsednika taciativ-nega odbora Je bila živahna razprava, nato pa J« bil sprejet program bodočega dela. Navzoči so pozdravili tadatlvo za ustanovitev društva ta sklenili, da se bodo redno vsak drugi petek shajali ta obravnavali aktualne probleme. Prvi sestanek bo 4. novembra, na katerem bodo poslušali predavanje o rekonstrukciji Steklarne. V mesecu tehnike bodo priredili tudi predavanja Za širšo javnost.
Na letnih konferencah OO ZKS, ki so v teh dneh po vseh organizacijah, razpravljajo predvsem v vsebini ta metodi dela OO ZK, o aktivnosti komunistov v organizacijah ta društvih ter o organih družbenega upravljanja. Na konferencah se sprejemajo programi dela za naslednje leto, volijo novi sekretariati ta delegati za okrajno konferenco ZK. Iz naše občine se bo okrajne konference udeležilo 16 delegatov, zato po več manjših organizacij skupaj voli skupnega delegata.	- ak
IZ OKOLICE RADT
Obisk lz Krmelja. - Prejšnjo nedeljo Je Loko pri Zidanem mostu obiskal aktiv LMS lz Krmelj^ s prireditvijo pod naslovom »Veseli večer«. Goste lz Krmelja je v Imenu domače mladine kakor tudi ostalih vaščanov pozdravila tovarišica Glzela in jim poklonila šopek cvetja kot skromen dokaz, kako so jim gostje dobrodošli, obenem je pa Izrekla željo, da bi prišlo do večjega sodelovanja med krmeljsko in loško mladino. (Aplavz v dvorani Je njene besede potrdil.)
In kako so bili Ločani zadovoljni s prireditvijo gostov? Odkrito povedano, Krmeljčanl so jih presenetili z Izbranim ta dokaj dovršenim programom. Želja vseh je bila, da bi Jih gostje še obiskali s podobnimi programi.
Posebno zadovoljna je bila loška mladina, saj so ji Krmeljčanl po končani prireditvi igrali za ples.
Mladini Krmelja želimo še mnogo uspešnih nastopov 1	k-a.
Ustanovitev Društva prijateljev mladine. -
V Loki pri Zidanem mostu so osnovali Društvo prijateljev mladine. Iniclatorji za ustanovitev tega društva so se zbrali prejšnji teden na ustanovnem občnem zboru v Prosvetni dvorani v Loki. Na njein so Izvolili odbor ta že sprejeli prve sklepe. Tudi predstavniki loške mladinske organizacije so se udeležili ustanovnega občnega zbora ta lz svojih vrst predlagali člana za odbor. Ta bo v bodoče seznanjal odbor DPM o željah mladih 1J udi.
Ker novoustanovljeno društvo nima denarnih sredstev, sl bo v začetku pomagalo z organizacijo raznih akcij, da bo društvo razpolagalo vsaj z majhno vsoto denarja. Ena Izmed teh akcij bo že v najbllijlh dneh ta bp Imela namen, da zbere sredstva za pogostitev cicibanov, ki bodo 29. novembra sprejeti v pionirsko organizacijo.	Eda
Prosvetno društvo »Franc Rozman« iz Velike Stange je kupil meseca aprila v prodajalni trgovskega podjetja »Jugotehnika« v Ljubljani v Čopovi ulici televizijski sprejemnik znamke ORION AT — 603 — Js s tovarniško številko 618739. Prebivalci te vasi so si že nekaj časa prizadevali, da bi kupili televizijski sprejemnik. Tako so zbrali nekaj sredstev sami, precejšen del jih je pa prispeval litijski občinski ljudski odbor.
Društvo je torej sprejemnik kupilo. Kljub zagotovilu, da televizijski sprejemnik dela, so ga morali takoj po montaži antene odpeljati v servisno delavnico podjetja. Sprejemnik so v servisni delavnici sicer popravili, se je pa spet pokvaril. Ko je televizijski sprejemnik prišel iz popravila drugič, se je spet pokvaril. Pozneje so zagotovili v servisni delavnici, da bodo televizijski sprejemnik temeljito pregledali in ga popravili.
Tovariši iz prosvetnega društva iz Velike Stange so mislili, da bo temu tudi tako res, ker so televizijski sprejemnik popravljali mesec dni. Ker pa jugoslovanska televizija nekaj časa ni oddajala, so se okrog sprejemnika zbrali šele 23. avgusta. Razočaranje je bilo precejšnje. Slika je bila zbita v navpični smeri. TV sprejemnik je romal spet v popravilo (tokrat že četrtič). Društvo je prosilo upravo podjetja, da naj televizijski sprejemnik zamenja, ker je vse kazalo, da je pokvarjen. Saj so v času od 21. aprila pa vse do 23. avgusta gledali vsega samo osem televizijskih oddaj.
Društvo je pozneje res dobilo nov televizijski sprejemnik ORION AT — 603 — J — s tovarniško številko 622141. Tudi ta televizijski sprejemnik je po petih dneh »mrknil«. Spet se je začela s televizorjem podobna pot v Ljubljano, kot z njegovim prednikom. Televizor stane društvo zdaj že preko 200.000 din.
Zato je upravni odbor prosvetnega društva »Franc Rozman« iz Velike Stange poslal pismo upravi podjetja, ▼ katerem jo prosi, da jim naj ali vrnejo denar ali pa naj dajo televizijski sprejemnik druge znamke.
Za zdaj odgovora še ni! Prebivalci Velike Stange sl lahko samo pripovedujejo neveselo zgodbo o televizijskem sprejemniku.
Piantaškova stanovanjska stavba je sredi sadnega drevja. Zraven hiše gradi gospodar nov hlev. S ponosom nas je vodil po začeti stavbi. Hlevska stavba je v obliki črke L, dolga je 24, široka pa 22 metrov. Postavljena Je na severno stran domačije zato, da varuje dvorišče in hišo pred severnimi vetrovi. Celotno poslopje bo vredno okrog deset milijonov dinarjev. Seveda pa bodo domači opravili precej dela sami.
V konjskem hlevu bo prostora
za tri živali, v govejem pa za 12 glav. Tik hleva so prostori za kr-
mo in za napravljanje rezanice. P6d je pri tleb zato, da lahko pripelješ nanj z vozom in si tako olajšaš delo. Tudi mlačev je tam bolj priročna. - Poseben prostor so določili tudi za orodjarnico ta popravljalnico.
Celotna gospodarska dejavnost domačije je pod eno streho. Tako ni treba hoditi po dežju ob slabem vremenu. Tudi mnogo korakov si prihraniš, če je vse drugo ob drugem. V vogalu velike stavbe so prostori za spravljanje sadja ta žitnica. Zraven je tudi prostor za električni mlin. Nad temi prostori je pa prostor za shranjevanje koruze. Zdaj imajo pri Hostarjevih poseben koruznjak, ki je napravljen lz lat. Take lesene kašče sem videl med vojno v Srbiji, kamor sem bil Izgnan za časa okupacije. Srbski kmetje so rekli shrambam za spravljanje koruze »koš«. Vanj so spravili po več vagonov koruze, saj je pridelovanje koruze v Srbiji znano. Na naših njivah ne pridelajo toliko koruze, zaito imajo ponekod le manjše koruznjake.
V bližini stanovanjske hiše stoji tri metre visok okrogel stolp.
Gospodar Martin nam pripoveduje: »Tu Je bil do nedavnega še vodnjak. Ko smo dobili Vačani vodovod, nam Je postal vodnjak odveč. Zato smo ga preuredili za silos. V zemlji je globok šest metrov, betonski stolp Je pa visok trt metre. Zdaj Imamo v silosu dovolj zaloge krme, kamor spravljamo rdečo deteljo, koruzo ta drugo. Za lažje spravljanje krmil v silos smo napravili dvigalo, kar nam delo olajšuje.«
Ko smo se poslavljali, smo s pogledom objeli še enkrat vso domačijo v zelenju, ki Jo prepletajo brajde ln Jo krasi stara lipa. Res lepa slika vzorne zasavske kmečke domačije.
Jože Zupančič
(Nadaljevanje.)
Meditem se je začelo daniti. Se nekaj ur tavanja po mestu in že se je Primož odtpeLjal z Metrom do postaje Republique. V hiši štev. 17 na Trgu republike je potrkal pri hišniku.
».Zaradi sobe sem prišel.r »No, pojdiva jo pogledat h V šestem nadstropju sta zavila na dolg, mračen hodnik. Čisto na koncu je hišnik, odprl ozka vrata in Primož se je znašel v kvadratastem prostoru s poševnim stropom. »Soba« je bila do pičice podobna zapuščeni grobnici. Okna sploh ni imela, pač pa v stropu majhno lino, pokrito z zamazano šipo, ki je spuščala v to čudovito celico nekaj medle svetlobe »Okno se odpira in zapira s temle drogom,« je pojasnil hišnik in prijel ta dolgo palico s kljuko.
Razen vegaste železne postelje s klavrno slamnjačo in raševinasto odejo ni bilo v »sobi« nobenega pohištva.
»Nisem vedel, da so na svetu tudi take sobe, ki imajo okno v stropu,« se je začudil Primož.
»Prvotno je bila to ropotarnica, se pravi shramba za nepotrebno navlako,« je dejal hišnik. »Pozneje jo je gospodar preuredil v stanovanje za dkižkinjo —dokler se ni preselil na deželo in vzel služkinjo s seboj.*
»Kaj pa je preuredil?* se je znova začudil Primož.
»No, vsaj staro šaro je dal znositi MNt bi postaviti noter tole posteljo.* »/ Ampak Okno v stropu je nerodna zadeva; kaj pa, če de. »Potem ga je treba pač za-temle drogom.* kadar dežuje ves dan bi vso
NA DNU PARIZA
noč? Ali več dni skupaj, kakor se včasih primeri? Če se bom hotel ubraniti dežja, bom moral zapreti dotok tudi zraku!*
»Oh, ne boste se zadušili, ne! Suzana — tako je bilo ime gospodarjevi služkinji — je večkrat rekla, da se nikjer tako mirno ne odpočije kakor tukaj. In tudi fa/nta je včasih lahko pripeljala s seboj, kar v gospodarjevem stanovanju ne bi bilo mogoče.«
»Če ni v tistile postelji kakega mrčesa?«
»Kje pa! Suzana je bila Bretonka in ti ljudje so glede snage tako natančni, da nikoli tega.*
»In koliko znaša najemnina?«
»Petdeset frankov na mesec. Ali je to sploh kakšna najemnina?«
»Ali je to sploh kakšna soba?* si je mislil Primož in rekel na glas;
»Dobro, vzamem jo! Tukajle imate petdeset frankov za april. Vselil se bom še danes.*
Kaj bi še iskal in iskal? Saj tudi ne utegne. Se bo že privadil tudi te grobnice — zato bo vstajanje od mrtvih še toliko slajše.
Popoldne je prinesel v celico svoja dva kovčka. Preden je zvečer legel spat, je z drogom na Široko odprl lino in podstrešni »bunker« je zajel val svežega zraka.
Zleknil se je na ležišče, uprl oči v Urno in m mmieUL
Konec koncev, kaj pa tista pod-pritlična in kletna stanovanja v modemih zgradbah? Tam se dušijo cele družine v slabših luknjah m si ne morejo privoščiti takegale — višinskega zraka!
Pod streho stanuje, pa kaj zato! Koliko slavnih umetnikov, pisateljev in izumiteljev je že stanovalo v Parizu pod streho!
Drugi dan je Primož že spet delal v pivovarni. Tessieru je povedal, da je našel sobo, ni mu pa nič potožil, kakšno. Prihodnjo nedeljo dopoldne se je sprehajal po bulvarjih v svoji najlepši obleki (ki jo je imel ob delavnikih prej shranjeno v omari, zdaj jo je pa z drugimi vred obešal na steno in varno pokrival z ovojnim papirjem) in sreča! svojo nekda njo znanko, gospodično Ireno Fo ster. To je bila hčerka nekega new-gorškega inženirja, ki je imel v Pa. rižu zastopstvo ameriških strojev.
»Zakaj pa nič ne pridete k nam?* ga je prijazno nagovorila sloka in plavolasa Irena. »Če vam je prav vas povabim za danes popoldne. Očeta sicer ne bo doma, a mami vas bo tudi vesela.*
Ob petih je res pozvonil v prvem nadstropju vile ob Bulonjskem gozdu.
Irena ga je. odvedla v sprejemni-cq, urejeno s tista čudovito am eri-
Uto tehniko, ki ti omogoči, da si *
pritiskom na razne gumbe pričaraš poljubno udobnost. Tam je bila njena mati že pripravljena na obisk. Dami sta ga lepo pogostili s čajem in keksi in Primož se je prav dobro počutil, dokler ga ni gospa Foster vprašala:
»Kakšen poklic ste si pa izbrali? Gotovo ne slabega, ko ste toliko Študirali?*
»Za zdaj delam v neki pivovarni,-je odvrniI Primož.
»Kako ste duhoviti! Se vedno se radi šalite Ampak mene bi resno zanimalo, kaj zdaj delate,* je povzela gospa.
»Saj sem vam tudi resno odgovoril,« je dejal Primož. »Le poglejte moje rokeI* te dodal in pokazal svoje zdelane prste, k, so bili ponekod opraskani od drobcev stekla.
Nastal je mučen molk. Dami sta se spogledali in Irena je hitro zasuka'a pogovor dnigam. Toda gospa ^oster U ?e čez nekaj trenutkov stala, se nekam prisiljeno nasmehnila in dejala:
»Veselilo me je, da ste naju obt skali, gos;md Jamar. Vendar vas ne bom več zadrževala, da ne boste pri krajšani za svoj prosti čas, ki go boste znali najbrž bolje uporabiti.«
Primož je razumel. Hitro se je po »lovil in skoraj zdirjal iz hiše. Samo žuljave roke pokažeš v odličnem salonu, pa te ... nič več ne zadr-
žujejo ... ven z njim! In on, ki je tolikokrat bral, da se je v Ameriki že marsikdo povzpel z ročnim delom do uglednega položaja. Najbrž tisti srečniki niso kazali zgaranih rok prej, dokler niso imeli v banki naloženega že velikega kupa denarja!
Ta mučni prizor je Primož doživel v nedeljo, četrtega aprila; osmega aprila ga je čakal drugačen udarec.
Zvečer je poklical upravnik kakih dvajset delavcev v pisarno in jim dejal:
»Zaradi hude konkurence belgijskega in nemškega piva moramo obrat skrčiti in določen odstotek delavcev odpustiti. Tiste izmed vas, ki ste se udinjal/ na dan, bi smeli tako) odsloviti. Ker pa nočemo biti nesocialni, lahko delate še do petnajstega in si medtem poiščete kaj drugega.«
Med »dninarji* je bil tudi Primož. »Določeni odstotek« je zajel predvsem starejše delavce in tujce. Tessier gn je tolažil, da mu bo pomagal Iskat/ drugo delo, a Primož mu je odvrnil, da ni zato ostn , Parizu, da bi povzročal skrbi in sitnosti francoskim delavcem Vendar je poslušal Tessierov na »ret, naj gre vsak dan vprašat v dr lavno posredovalnico za delo, kjer se včasih tudi tujcu nameri dobra afužba.
Zato je takoi drugi •> » odšel l) najbližjo podružnico bor-e dela — V »Bureau de placement« kjer so si zapisali njegove podatke in posle) ie hodil tja vsak dan Čez pregrado mu je zadonei r*dv isti odgovor-»Nič primernega še nimamo za vas. Kriza narašča in uslužbence, pa tudi delavce povsod odpuščajo. Le pogum, monda se bo položaj spat zboljšal.*
(Dalje grihotfnjič)
stva. Posestvo sedaj zaposlil}* le enega agronoma ln dva aV solventa nižje kmetijske |p**-Sicer se mora ubadati kme* tijsko posestvo Ponoviče—Grmeče še s težavami. Vse p* kaže, da bc na tem posestvu T prihodnje mnogo bolje kot j* sedaj.
Vzgleden veteran dela
Kdo se no spomni cvetoče pomladi 1945. leta. takrat, ko je v milijonih srcih vzklilo novo življenje ln •• prelilo v delo. v neutrudni* roke. Vsa srca so bila odprta in raznežena. — Svoboda, svoboda! — so se razlegali klici iz milijonov grl.
Petnajst pomladi j6 mini' lo, odkar smo na svoji zem' lji Sespodarji. Pridne roke delovnih ljudi so zgrabile za del® >n nikjer ni več videti vojnih razvalin. Črna trboveljska dolina PO petnajstih letih v srcih naših ljudi ni več črna. kajti razvila se je v lepo podeželsko mesto. Napredek socialističnega gospodarstva zahteva pa tudi izobraženih ljudi, ki se bodo nenehno borili za lik novega človeka, za mladino, in vedro stopal! novim in lepšim časom nasproti.
Eden Izmed takih veteranov dela in izobražencev je tudi dolgoletni ravnatelj na trboveljski gimnaziji, tovariš Jože Turk.
Leta 1934 ga je njegova življenjska pot pripekala v
Trbovlje kjer je učil na takratni meščanski šoli vse do okupacije 1941. leta. Tudi njemu ln njegovi družini zaradi napredne miselnosti okupator ni prizanesel. Bil je kakor tisoči drugih preseljen ter je okusil grenkobo okupatorskega tiranstva. Leta 1945 se je tovariš Turk vrnil s, svojo družine v Trbovlje in prevzel svoj« staro službeno mesto. Kot strokovnjaka im doslednega borca za delavske pravice ga je takratno prosvetno ministrstvo LRS postavilo za delegata ministrstva s težko naiiogo. da preosnuj* bivšo meščansko šolo v P°' polno gimnazijo, kar mu j* tudi uspelo, tako da je bil* 15. oktobra 1945. leta osnovana v centru zasavskih revirjev popolna gimnazij* in prvič odprt njen 5. razred. S tem je bila končana dolgoletna borba Trbovelj ža kompletno srednjo šoto-
Tovariš Jože Turk ni P°' znan samo ožjemu krogu ljudi. Poznajo ga vsi Trboveljčani, posebno pa še šolska mladina kot skromnega, tihega, nesebičnega, del* voljnega in priljubljen«#* delavca in učitelja, kar P°' trjuje že 26 let plodnega dola pri vzgoji trboveljsk*
šolske mladine.
Leta 1949 le bil tovariš Turk imenovan za ravnat«^ lja popolne gimnazije v Tf bovljah Im letos poteka “ enajsto leto odkar z usp* hom ravnateljjje.
Zaradi Izredne priljublj*' nostl med stanovskimi tc>v*_ riši In ljudstvom je bil rav nutelj Turk Izvoljen tudi predsednika okiajnega sVe,a za šolstvo bivšega okraj
Trbovlje m je še danes tlflfl dom*4
sveta za šolstvo v občini. Bil je nadalj* v«* kratnl predsednik okrajo^j sindikata prosvetnih cev. pri zadnjih obfilnfteo volitvah Je bil pa i®vOI2L tudi za odbornika občin« bovlje.
Tovariš Turk je prav t8^ član upravnih odborov ^ drugih ustani*/ ozlroinlalsj(s ganlzaclj že več let- S°v#s mladina Ima pri njeni oporo saj ji vedno rad maga z dobrimi
njenim željam ln n kdar ne odreče.
Neutrudnemu In ^°^e]g0
tovarišu
ravnatelju
pri njegovem nadaU
K* *	vin —	.
d«l.u Se obilo uspehov


OD SREDE DO SREDE
Poroke
KINO
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA OLIMP (CEUE) : RUDAR 4:5 (0:4)
OSTALI IZIDI S TEKEM ZASAVSKIH ŠPORTNIKOV
V nedeljo so gostovali nogometaši trboveljskega Rudarja v Celju Proti Olimpu. Pričakovali smo, da bodo Rudarjevd brez posebnih te-Jav osvojili obe točki. Vendar pa temu ni bilo tako. Tekma je bila razburljiva ln se do petega gola, *} ga Je dosegel za Rudarja Jerše, M vedelo, kdo bo zmagovilec tega »rečanja.
Moštvo Rudarja je nastopilo proti Olimpu takole: ZAGORC, GRADIŠEK, KNEZ, BOSTIC, SORL, PRISTAV, MAK. KNAVS (SULA-GIC), BREZNIKAR, OPRESNIK,
Jerse.
2e sam rezultat kaže, da Je imela tekma dva različna polčasa. V Prvem delu igre so Rudarjevi napadalci po MAKU (dvakrat) KNAVSU in OPRESNIKU dosegli štiri zadetke. Igralci Rudarja so bili do odmora precej boljše moštvo in so Povsem nadigrali domačine, ki so alcer imeli nekaj priložnosti za dosego gola, a jih niso izkoristili.
Po odmoru so domači zaigrali kot prerojeni in po FLORIJANCU (trikrat) in POSINEKU izenačili rezultat na 4:4. Vse je kazalo, da si bosta moštvi razdelili točki. Ta predvidevanja se pa niso uresničila ln Je moštvo Rudarja predvsem zaradi boljše izkušenosti, osvojilo obe točki potem ko je JERŠE iz gneče dosegel gol za Rudarja, Rudarjevci so imeli devet minut pred koncem priložnost, da zvišajo rezultat, (sodnik PLIBERŠEK iz Maribora Je dosodil enajstmetrovko). jo pa ZAGORC ni izkoristil.
V predtekmi so igrali mladinci obeh moštev 1:1 (0:0).
Nogomet: v Zagorju
pionirji Proletarec n : Rudar (Hrastnik) 0:3 (0:1) v Trbovljah - pionirji Rudar II : Proletarec I 0:2 (0:1) v Zagorju - mladinci Proletarec : Bratstvo (Hrastnik) 2:0 (1:0) (oba gola za mladince Proletarca le dosegel Husadžinovlč).
Košarka:
v Kisovcu (prijateljska tekma) IRS Zagorje : Svoboda (Kisovec) 40:36 (22:18). (Za moštvo IRS sta bila uspešna Stvarnik s 26 koši in Baloh s 14 koši; za moštvo Svobode iz Kisovca sta pa dosegla največ košev Kranjc - 14 in Štempihar - 10.
BREŽICE: Obrad Jelača, uslužbenec iz Zagreba in Jožefa Zmav-čič, iz Brežic.
HRASTNIK:	Alojz Senegačnik,
ključavničar, Hrastnik 324, in Jožefa Kotnik, delavka, Hrastnik 324; Gabrijel Mejač, rudar, Turje 42, in Amalija Plahuta, trg. pom., Smarjeta 17.
TRBOVLJE: Ivan Košir, mizar iz Trbovelj in Kristina Zupanc, del., spod. Grošovlje; Frane Majcen rudar, Sevce — Rimske Toplice in Alojzija Hrastelj, pom. šivilja iz Trbovelj.
KINO -DELAVSKI DOM- V -TRBOVLJAH: 1.-3. novembra Ital film -ČRNI ORFEJ«; 4.-7. novembra slovenski film -AKCIJA-; 8.—10. novembra ital. film -OBIČAJNO NEPOZNANI LOPOVI-.
KINO -SVOBODA - TRBOVLJE II«: 1.-3. novembra franc, film -BEG V VERIGAH-; 5.-7. novembra -MODERNA DEVICA-; 8. In 9. novembra amer. film -FANTOVSKI VEČER-.
KINO -SVOBODA - ZASAVJE- V TRBOVLJAH:	5.-7. novembra
amer. oarv. CS film -NEZNANEC JE PRIŠEL- ob 17. in 19.15 uri'; 12.-14. novembra amer. barv. film -GOSPODAR BALANTREA« V soboto ob 17. in 19.15. v nedeljo ob 15.. 17 in 19,15 in v ponedeljek ob 17. uri.
KINO -SVOBODA II- V HRASTNIKU: 2. novembra argentinski film -DVA BREZ SONCA-; 3. novembra jug film -5 MINUT RAJA-:	5.-7. novembra amer.
barv. CS film -OBRAČUN NA TEJBEL ROKU-: 8. novembra amer. barv. CS film -SONCE ZOPET VSTAJA-; 9.-10. novembra indijski barv film -KRALJICA JENSIJA-.
Rojstva
LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA
PROLETAREC . BRATSTVO (Hr.) 1:0 (0:0)
vici. Upajmo, da nas bodo zagorski nogometaši do konca jesenskega dela tekmovanja v LNP še kdaj razveselili z osvojenimi točkami.
BREŽICE: Ana Majerič, Trstenik 52, dečka, Albina Tomin, Brežice, deklico: Marta Bautin, Polšca, dečka; Terezija Bučar, Senuše 7, deklico: Uršula Mavsar, Pristava 15, dečka; Marija Topol, Gor. Laduč 27, deklico; Kristina Kržan, Mali vrh 45, dečka; Marija Vranaričič, Pologi 6. deklico: Milica Turk Sv, Križ 21, dečka.
HRASTNIK: Terezija Galun, Br-nica 36, dečka.
TRBOVLJE: Stanislava Sevljak iz Cemšenika, deklico; Marija Na-rad, Trbovlje, deklico:	Marija
Brici, Trbovlje, deklico; Marija Dolinšek. Hrastnik/ dečka; Marija Jager. Hrastnik, deklico; Vera Volar, Trbovlje, dečka; Pavla Lenart. Trbovlje, dečka.
DELAVNI STRELCI V LITIJSKI 0BŠ1NI
Sobota	6	4	2	0	15:7	10
Ilirija	6	4	1	1	11:3	9
Ljubljana	6	3	2	1	17:6	8
Krim	6	4	0	2	18:7	8
Maribor	6	4	0	2	19:9	8
Kud ar	6	3	2	1	12:10	8
Kladi var	6	2	1	3	17:15	5
Nova Gorica	6	2	1	3	12:19	5
°lymp	6	2	1	3	13:20	5		
Slovan	6	1	2	3	11:11	4
Triglav	6	1	0	5	13:19	2
Nafta	6	0	0	6	2:35	0
Na domačem igrišču je v nedeljo zagorski Proletarec v prvenstveni tekmi z nogometaši Bratstva iz Hrastnika pobral ves izkupiček. Tekma je bila kljub slabemu in težkemu igrišču, zanimiva, hitra in borbena. Proletarec je imel več od nje zlasti V drugem delu. Edini gol na tekmi je dosegel v 59 minuti Prašnikar od Proletarca.
Pred okoli 300 gledalci je dobro vodil tekmo sodnik Mika ve c iz Domžal. - Zagorska nogometna ena j stori ca je iz nedeljske tekme pobrala ves izkupiček in si popra-pravila mesto v prvenstveni lest-
DUPLICA : RUDAR (HRASTNIK) 1:4 (1:1)
SMf?Tl
Republiška rokometna liga
RUDAR : KRIM 10:8 (6:5)
Spričo zadnjih dogodkov v Ru-“orjdvem taboru - suspens Jeko-i* ln KLančišarja ter poškodba Škrinjarja — Je bilo razpoloženje Pteeej pesimistično. Kljub predno-.fH domačega igrišča je Rudar rpogal z minimalno razliko, ln to Predvsem zaradi požrtvovalnejše Jgre v obrambi. Sprva so bili gostja Iz Ljubljane malo boljši, zlasti napadu in že po 10. minutah 'Odili s 3:1. Videti je bilo, da bo-~° domači le stežka prebili obrambo gostov, ki je v coni (4:2) onemogočala napadalcem do stre-Napadi s kril so pa Rudarju Prinesli le toliko uspeha, da so v Prvem delu obdržali nekako ravnotežje v golih in ob koncu prve-*a Polčasa dosegli vodstvo, v drugem delu so gostje le nekaj
časa ogrožali Rudarju vodstvo, toda le ta Je počasi uredil svoje vrste v obrambi in gostje so vse težje ustvarjali povoljne situacije za streljanje na gol. 'Oba vratarja sta imela večkrat priliko pokazati svoje znanje in je nedvomno njuna zasluga za razmeroma nizek rezultat. Proti koncu je Rudar zaigral vse bolje in z nekaj protinapadi dosegel prednost, ki mu je prinesla tudi zasluženo zmago. — Sodnik Kopač iz Maribora je zadovoljivo opravil svojo nalogo.
Rudar Je nastopil v naslednji pstavl; Lopan, Odlazek. Pavlič, First (2), Burja, Radej, Zupančič, Ačkun (6), Žagar (3) in Plevček. Za goste so pa bili uspešni: Šober (3), Domntk (2) ter Stepišnik, Do-stal in Jankovič.
V	nedeljo zvečer smo bili v redakciji prijetno presenečeni, ko so nam iz Domžal sporočili, da so nogometaši hrastniškega Rudarja v Duplici premagali domače nogometaše z rezultatom 4:1 (1:1).
V	prvem polčasu je bila tekma precej nezanimiva, oboji igralci so Igrali nervozno in nepovezano. -Gostje iz Hrastnika dosežejo prvi gol že v 4. minuti, domači pa izenačijo rezultat v 11. minuti. V tem delu igre so domačini in gostje igrali ostro in je moral tako sodnik večkrat prekiniti igro.
V	drugem delu so pa začeli hrast-niški Rudarjevci s silovitim napadom. V 5. minuti poviša Kovač rezultat na 2:0, v 7. minuti Zorčič na 3:1 in v 83. minuti Milinovič z zadetkom z glavo na 4:1. V tem času so imeli nekaj prilik za dosego gola tudi domačini, vendar je njihov srednji napadalec streljal dvakrat mimo vrat.
. Tekmo v Duplici je dobro sodil Janežič iz Ljubljane.
V	predtekmi so mladinci hrastniškega Rudarja premagali domače mladince z rezultatom 5:2 (1:0).
BRE2TCE: Smrti ni bilo.
HRASTNIK: Metod Stradar, Dolsko 165. star 42 let.
TRBOVLJE: Frančiška Tratnik roj. Frankovič, gospodinja iz Trbovelj, stara 34 let; Marija Vetrovee. roj. Cehner, upok. iz Trbovelj, stara 73 let; Milko Rak, učitelj, Trbovlje, star 52 let.
Potem, ko je bil konec 1957 leta ustanovljen občinski strelski odbor, se je začelo strelstvo v litijski občini močneje razvijati. Članstvo v vseh štirih strelskih družinah na območju občine iz leta v leto narašča. Trenutno imajo strelske družine v Litiji. Šmartnem Kresnicah in v Gabrovki okrog 509 aktivnih članov, med člani je pa precej mladine Po šolah .so pomagale strelske družine ustanovit; pionirske strelske, akcije in jim kupile tudi zračne puške, municijo in tarče ter drug potreben material.
Strelstvo v litijski občini sploh nima -mrtve sezone«, saj so tekmovanja »kozi vse leto. V občini je več strelišč za streljanje z zračno puško ter odlično strelišče za stre-
Zasavsko rokometna liga
PIONIRSKI KOTIČEK
Rešitev nagradne uganke aerokluba Trbovlje
Pravilna rešitev stopničaste nagradne uganke, ki jo je pri-°bčil Aeroklub Trbovljp v spomin na 50-lctnice letalstva za baše pionirje v Zasavskem tedniku štev. 43, se glasi: 1. vrsta: UTO; 2. vrsta: RUSJAN; 8. vrsta: V BEOGRADU: 4. vrsta: v AJDOVŠČINI.
Uganko je pravilno rešila MILENA MAJDIČ, učenka 8.a Razreda; osnovne šole Toneta Okrogarja, pošta Zagorje ob Savi. Nagradno knjigo za rešitev uganke ji bo Aeroklub Trbovlje Poslal po pošti.	UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE Aeroklub Trbovlje prinaša spodaj svojo 3. nagradno uganko
*a °aše pionirje v počastitev 50-letnice letalstva ter razpisuje
-»o	iiffonliP 1 nnn	Ir n i ? trn TTtranlzn
»agrado za rešitev uganke lepo l«>*"'ri<o knjigo. Uganka je “Slednja:
V zadnjem kolu Zasavske lige so bili doseženi naslednji rezultati Radeče : Sevnica 28:11 (13:5)
Ti dve ekipi sta imeli do sedaj že precej medsebojnih srečanj, vsega skupaj sedem, vendar je bil zadnji poraz najhujši. Igra je bila ostra, tipično prvenstvena, vendar niti eno niti drugo moštvo ni prikazalo svoje najboljše igre. Sodil je brez večjih napak Miro Kranjec iz Radeč.
Radeče:	Zahrastnik, Koren 8,
Mrežar 10, Gospodarič 5, Recelj 3, Zupančič, Pergar 2, Lipoglavšek, Kozorog. Kolar.
Sevnica: Pmovšek, Fliselr 3,' Olo-vič, Gabrič, Kozamernik I. 1, Trbovc, Kozamernik, Žumer 6, Koren 1, Pero.
Brežice II : Zidani most 30:12 (15:6) To je prva, zato pa tembolj izdatna zmaga mladih Brežičanov. Čeprav je v začetku tekme kazalo, da bosta nasprotnika izenačena, so gostje kmalu popustili, Brežičani so pa seveda pridno polnili mrežo. Sodnik Preskar iz Krškega Je dobro opravil svojo nalogo.
Poštni predal 82
Brežice: Novak, Zupančič 7, Oruč 8, Toplišek 3, Tovše, Cenčič 7, Av-
sec, Cabužnik 5, Zorčič.
Zidani most: Stankovič, Ernesti F. 1, Ernesti R. Matek 3, Kumše Karel 1, Berlisk 1, Polanc 5, Plahuta 1.
Krško : Rudar II 18:13
To je bilo odločilno srečanje za drugo oziroma tretje mesto na lestvici. Zato je bilo pričakovati ostro ln izenačeno igro. In taka je tudi bila. 2al pa so bili Trboveljčani oslabljeni ln pustili domačim obe dragoceni točki. Sodil je Zupančič iz Sevnice.
Lestvica po slednja: Radeče Krško Rudar Brežice Sevnica Zidani most
petem kolu Je na-
Vodoravno: 2. Ime moža, ki skoči iz avlona; 3. kak se ztjj avj011i iet| po Zraku; 6. najbližje mesto Trbovelj,
118:64 70:58 90:59 80:81 60:95 27:87 M. P.
Bralec A. >. iz Zagorja ob Savi vprašuje: 2e nekaj let živim v neprimernem stanovanju. Upal sem, da bom v tem času prišel do novega stanovanja, a vse zaman. V dnevnem časopisju sem zadnje čase večkrat bral sestavke o stanovanjski izgradnji, v katerih predlagajo, naj bi tudi državljani sodelovali pri gradnji stanovanj. Zanima me, kako bo s tako stanovanjsko izgradnjo v Zagorju ob Savi v prihodnje, ker imam pripravljenega nekaj denarja, ki bi ga namenil za naplačilo stanovanja v bloku.
Dragi bralec A. J.! Verjetno se niste udeležili zadnjega zbora volivcev, na katerem je vaš odbornik poročal med drugim tudi o stanovanjski izgradnji v zagorski občini. Zato vam posredujemo najvažnejše misli iz poročila o gospodarskem razvoju občine in družbenem standardu, ki ga je pripravila uprava ObLO Zagorje za zadnje zbore volivcev:
Stanovanjska komunalna izgradnja se je v preteklosti v zagorski občini zanemarjala. V vseh povojnih letih je bil investitor stanovanjske izgradnje večji del samo zagorski rudnik. Minimalna občinska sredstva so se vlagala v gradnjo vodovoda, cest in delno kanalizacij. Znatnejša je bila le gradnja individualnih hišic.
V	letošnjem letu bo vseljivih 115 novih stanovanj (blok soinvestitorjev ObLO, IGM in IRS; dva bloka rudnika in strojnica v Podvinah), takšen tempo stanovanjske izgradnje pa v prihodnje ne bo več mogel reševati perečega stanovanjskega vprašanja. Zato ima občinski ljudski odbor že pripravljen predlog urbanističnega načrta Zagorja, ki bo predložen zborom volivcev potem, ko bo še podrobneje predelan. Tako bodo zbori volivcev razpravljali o tem predvideno že ob koncu novembra.
Po perspektivah naj bi se v naslednjem petletnem obdobju zgradilo okrog 1C00 novih stanovanj; to je 200 stanovanj letno, in sicer 100 stanovanj rudnik, 100 stanovanj pa iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada ter sredstev podjetij in naplačii državljanov. Nujno potrebno bo sredstva za stanovanjsko izgradnjo okrepiti z naplačili reflektantov in večjimi vlaganji gospodarskih organizacij. Zagorski občinski ljudski odbor bo imel v kratkem pripravljene načrte za nekaj stolpnic, ki naj bi jih gradili tudi z naplačili državljanov. Bodoči stanovalci teh stolpnic, če sc bodo seveda odločili za naplačilo, bodo lahko vedeli, kakšno stanovanje bodo imeli in kdaj bo dograjeno.
V	kolikor ste torej, dragi A. J., še istih misli, kot
ste jih napisali v pismu uredništvu, počakajte še nekaj časa, potem pa, ko bo imel zagorski ObLO dokončane načrte in bo tudi že znano mesto gradenj, se pa priglasite, da ste pripravljeni sodelovati pri gradnji stanovanja za vas.	UREDNIŠTVO
ljanje z vojaško puško, ki sodi med najboljše v Zasavju.
Strelske družine litijske občine se že pripravljajo na letne občne zbore. Najdelav-nejša je vsekakor strelska družina v Šmartnem pri Litiji, ki je dala tudi pobudo za ustanovitev občinskega strelskega odbora, je pa med najboljšim.] strelskimi družjnam: v okraju Ljubljana.
Strelske družine litijske občine sodelujejo na vseh tekmovanjih v okraju, pa tudi izven njega tako v Celju. Kranju, Kopru in drugod; pozneje pa ekipe iz teh krajev gostujejo v Litiji.
Kszno je da je strelstvo ena izmed najštevilnejših in najboljših organizacij v litijski občini Pri delu s pionirji in mladino ji pa precej pomaga tudj občinski odbor Socialistične zveze
Televizija
SREDA, 2. novembra Zagreb:	18.00 P.oninsM
mozaik — Beograd:	18.45
Film. svet v znanilkah — 19.00 Cas, ljudje in dogodki - 20.00 TV dnevnik — 20.15 TV reklame — 20.30 Glasbe-no-zabavna oddaja — Zagreb: ■ 21.30 Reportaža o iz-obraževanju delavcev.
Četrtek, s. novembra
Zagreb: 9.00 TV za šolo — Ljubljana:	18.00 Brihtne
buče — film za otroke — 18.10 Družinska oddaja — 18.20 TV pošta — 18.30 Gusarska akcija — film iz serije Interpol — 19-00 S poti med 'kontinenti in oceani — I. — 19.30 TV obzornik — Beograd: 20.00 TV dnevnik —Ljubljana: 20.20 TV kiosk — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 30 minut domačih viž — glasbena oddaja.
PETEK, 4. novembra Beograd: 20.00 TV dnevnik — Zagreb: 20.15 Umetniški film
CELJSKI PEVCI GOSTUJEJO V SOBOTO V ZAGORJU V soboto zvečer bo v veliki dvorani Delavskega doma v Zagorju gostoval s celovečrnlm koncertom komorni moški pevski zbor iz Celja pod vodstvom E gona Kuneja. Pričetek koncerta ob 19,30. Vstopnice za ta koncert lahko kupite v predprodaji pri blagajni Delavskega doma.
SOBOTA ■' novembra Beograd . .3.00 Oddaja za otroke- - -l-.JO TV dnevnik
—	LjuiiLaua: 20.30 »Naročnik št. 1313« — zabavno-glas-bena oddaja (prenos iz Trbovelj).
NBDELJA, 6. novembra Beograd:	9.30 Kmetijska
oddaja — 10.30 Film o Las-s.'e — 20.00 Sedem dni — Zagreb:	M.-18 Umetniški
film.
PONEDELJEK, 7. novembra Zagreb: 19.00 TV pregled
—	Beograd: 19.15 TV pošta 19.30 Glasbeni film — 20.00 TV dnevnik — 20.15 Tedenski športni, pregled — Zagreb: 20.30 TV drama: Ulica brez Izhoda.
_ Poročila poslušajte vsak dan ob
15.09, 17.08 i2V*-v ‘radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15
Onn.l.ia	, _ ■ , ....
PETEK
Oddaja »Naši poslušalci čestitajo
kih
*n. popravljajo« ob ponedeljkih, četrtkin jn sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddaja »Dobro jutro, dragi poslušalci. (pester glasbeni 'spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.oo.
TOREK
8.05 Mladinska radijska igra — Maurice Maeterlinck: Sinja ptica; 8.55 Dve jesenski pesmi v izvedbi otroškega zbora; 9.00 Melodije slovesa; 10.0« Da bi drugič živel; 10.3« F. Chopin; Preludiji za klavir; 11.00 Simfonični koncert;
12.00	Opoldanski glasbeni spored; 13.39 Slovenske narodne pesmi;
14.00	Melodije za godala; 16.3» Simfonični fragmenti; 17.00 Radijska igra — Oskar Davičo: Zrenja-nin; 17,3 Tam na Pugled gori... Dolina miru; 18.15 Tragične ljubezni (Trtstan in Izolda); 19.05 Igrajo veliki zabavni orkestri; 21.30 Lahka glasba.
- j?
8.05 Emil Adamič - Kruno Cip-Koroška suita; 8.30 od Beograda do Moskve; 8.20 Narodne za glas in klavir; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Skladbe za harto igra harfistka Jelica pertot; 10.35 Zabavni orkester Raphaele; 11.00 Odlomki iz 'Mozartovih oper; u.40 S popevkami čez kontinente; 12.00 Pesmi Iz Vojvodine; 12.25 Ritmi Latinske Amerike; 12.40 Domači napevi izvod zelenega Pohorja; ]4.35 Poje sopranistka vietoraja de Los Angeles; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.25 vrtimo ploščo ta ploščo (Zabavna glasba); 18.15 ya-pevi z Dunaja; 20.00 Lepe melodi. je; 21.15 Oddaja o morju in no— morščakih.
V h*011 *v°Je letališče; 7. ime letoviškega kraja na Gorenjskem Bližini letalskega centra na Gorenjskem.
( . ^ a v P i * n o :	1. kratica za Jugoslovanski Aerotransport;
• kratica za letalski center na Gorenjskem; 5. ime letalskega e°tra na Gorenjskem.
ha ^e^ltev uganke pošljite člmprej na naše uredništvo. — Ko Dj..1® boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in - Imka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj.
MRH OGLASI
OLJNATE umetniške slike, kakršnekoli želite, izdeluje solidno slikar Svagelj, Trbovlje.
PREKLIC
ste doma.
V*«m mladim bralcem obilo pozdravov!
UREDNIŠTVO
Preklicujem očitek, ki sem ga Izrekla dne 22. X. 1960 o Marinki Škof, Trbovlje - Nasipi 24. - Klav-da Šorli, Trbovlje - Hohkrautova 29.
ZAHVALA
Ob težki in prerani Izgubi nepozabnega moža in očeta
MILKA RAKA
učitelja,
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ln posuli njegov poslednji dom s cvetjem in venci. Posebno se zahvaljujemo Delavski godbi, pevskima zboroma »Slavček« jn »Zarja«, govornikom, učiteljskemu zboru osnovne šole Alojza Hohkrauta, Svetu za prosveto sekcijam Svobode-Center, zlasti dramski, nadalje kolektivu Cementarne Trbovlje, stanovalcem cementamiškega bloka na Trgu Svobode ln vsem tistim, ki so nam ustno ali pismeno Izrazji! sožalje.
Žalujoča žena ln sinova
SREDA
8.05 Mladina poje; 8.30 Blaž Arnič: Simfonija dela; 9.15 Izbrali smo za vas (Zabavna glasba); 1LO0 Od plesišča do plesišča; 11.30 za cicibane; 12.00 Logarski fantje; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Klavirske skladbe Franza Liszta; 14.35 »Jes pa no hišico mam«; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Plesni orkester Erwin Lehn; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Pozdrav z gora (Spored zabavne glasbe); 20.00 L. van Beethoven: Fidelio.
SOBOTA
8.05 zabavni orkester RTV Beograd; 8.30 Majhen koncert kitarista Bruna Tonazzija; 9.25 Ali vam ugaja! (Zabavna glasba); io.IS Zvočni mozaik; 11.00 Od popevke do popevke; 11.30 Pionirski tednik; 12.00 Dobri znanci godejo in pojo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.20 Šport In športniki; 15.40 S knjižnega trga: 16.00 Zvočni kaleidoskop; 17.15 Po kinu sa dobimo; 17.45 Četrt ure s pevcem Markom Novoselom; 18.15 Narodne in ponarodela v priredbi Vlada Goloba; 18.30 Plesni zvoki; 18.43 Okno vsvet; 20.00 »Oj, more du-boko . . . « (Vesele In zamišljeno iz naš« Kjtre in Dalmacije); 29.2» Kakor v kinu — Napad na poštno kočijo; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
NEDELJA
ČETRTEK
8.95 Glasbena polica št. 13; 8.35 Zbor Madrigalistov iz Celovca; 10.15 Popevke se vrstijo; 10.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi mladim risarjem; 11.00 Melodije iz Španije; 12.00 Ttto orglic Andreja Blumaucrja; 12.25 Arije Iz romantičnih oper; 13.30 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 13.45 Veliki zabavni orkestri; 16.15 Pesnikova ljubezen In življenje; 17.15 45 minut turizma in melodij; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 20.45 Lojze Krakar; Nove pesmi.
7.35 Igra pihalni orkester LM pod vodstvom Rudolfa Stariča, 7.45 -Jakov Gotovac- Suita iz opere Morana (Haremsške pesmi), 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič: Volk pred sodiščem. 8.30 Iz albuma otroških pesmi, 8.45 Melodije za dobro voljo, 10.00 Se pomnite, tovariši I, 10.30 Lahka glttba, 10.45 Spoznavajmo svet in domovino, 11.45 Igra kvintet Jožeta Kamipiča, 13.30 Za našo vas, 13.45 Koncert pri vas doma, 15.30 Po vašem okusu. 18.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Za nedeljsko popoldne (spored zabavne glasbe), 17.10 »Peli so Jih mati moja«, 17.30 Radijska Igra — Vsevolod Ivanov:	Odklopili
vlak, 38.45 »Tvoj in moj klarinet« In druge domače, 20.05 Izberite melodijo tedna (Zabavno-glasbe-na oddaja z nagradama), 22/18 ples ob radidskem siprejemnaešt
PONEDELJEK
8.05 Drobne orkestralne skladbe 8.40 Ansambel Mojmira Šepetat, 9.20 To vaim bo všeč, 10.15 Od valčka do rumbe, 10.40 S-tare tržaške narodne poje pevsiki zbor iz Barkovelj, 11.00 Zvočna mavrica, 11.30 Za otroke, 12.00 Štirje fantje Igrajo, 12.25 Majhni zabavna ansambli, 12.45 Felix Mendelssohn: Pesmi brez besed, 13.60 Popevke na tekočem traku, 14.15 Jugoslovanske rad leske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce, 16.09 Operne melodije, 17.15 Šoferjem na pot!, 18.15 Slavni umetniki našega časa — PianSlrt Friedrich Guldo. 20.00 Zabavne melodije iz studia 14. H).45 Kulturni globus.
TOREK
121. — Joe Je slabotno dejal: »Izgubil sem svoj nož. Mislim, da bo boljše, če grem in ga poiščem.« Tom pa je dejal s tresočimi se ustnicami; »Pomagal ti bom, ti boš šel navzgor, jaz bom pa Iskal okoli studenca. Tebi, Huck, pa ni treba iti z nama. bova že sama našla.« Iluck je čakal celo uro. Ko ni bilo prijateljev, jih je šel Iskat. Našel jih Je daleč v gozdu bleda in okolica ju jc izdajala, da sta se znebila težav .,. Tisti večer niso bili zgovorni.
122. — Okoli polnoči se je Joe zbudil in poklical ostala dva tovariša. Zrak je grozeče tlačil in zdelo sc je, da se nekaj pripravlja. Dečki so se stisnili drug k drugemu in si poiskali prijaznega vzdušja ob ognju. Nenadoma je udarila strela in za hip osvetlila okolica. Potem se Je spet posvetilo, nekoliko močneje. Zanihal jc veter. Bučanje groma se jc valilo in grozilo. Nato se je spet posvetilo in nekaj debelih deževnih kapelj je zašumeio po listju.
123. — »Hitro, fantje, pod šotor!« je vzkliknil Tom. SteiČli slo in se spotikali ob korenine. Bliski so švigali kar naprej. Zdaj pa se je ulila še ploha, ki ie vse premočila do kože. Dečki so sr hoteli kriče sporazumevati, toda grmenje jc zadušilo njihove glasov«. Končno so se le prebili ter premraženi in preplašeni našli, zavetje pod šotorom. Govoriti niso mogli, kajti ste.vo jadro je tako prhutalo, da nikakor ne bi mogli slišati drug drugega.
124. — Nazadnje je vihar minil. Veter je ponehaval in krošnje dreves so se čedalje šibkeje nagibale. Fantje so se vrnili v taborišče ln ugotovili marsikaj, za kar morajo biti hvaležni naključju. V veliko drevo, pot! katerim so iabo-rili, je udarila strela in ga podrla. V taborišču je bilo vse premočeno, ogen* nogašen. »Kaj zdai?« so se spraševali Na srečo so odkrili, da so se plameni razširili tja pod veliki hlod, r.od katerim je bil ogenj pripravljen.
8.05 Popevke na tekočem traku; 8.30 Operne medigre. 9.23 Marijan Lipovšek: voznica, 10.16 Izberite melodijo tedna, IT 3o Deset minut iz naše beležnice. U.40 Španija v pesmi in plesu (zabavna glasba), 12.UO Narodne pesmi poje Ženski vokalni kvartet, 12.25 Pet pevcev pet popevk. 12.-50 Pisani zvete z Dravskega polja, 13.30 Naši o*’rnl pevci por.o, 14.35 Z iugoKiov.anKkimi zabavnimi ansambli 15 40 L.stl 'iz domače kntiževnostl - Miran Jarc: Človek tn noč. m izbral- smo za vas isoored zabavne aiasbe), 18.18 V tričetrtinskem laktu. 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasb*.



Preoblečen v natakarja
je odkril tolpo prekupčevalcev mamil
da noče več deilati z njimi. »Jacky« je Smitha predstavila članom marsejske skupine, trem bratom po imenu Aranci, 74-letnemu Mariusu-Antoine, 68-letnemu Georgesu in 61-letnemu Josephu, k,i so že 40 let prodajali mamila. Ameriški policaj je trem bratom zelo ugajal in sklenili so, da mu zaupajo tiste posle, ki jih je delal prej Aspelund.
STI =
vrednosti v primerjavi s tem, kar mora človek zaužiti dnevno.
ZEMLJA LAHKO PREŽIVLJA 28 MILIJARD LJUDI
Angleški ekonomist Collin Clark je ostro obsodil strokovnjake. ki predvidevajo, da bo konec tega stoletja na zemlji tez 5 milijard ljudi in bo ta prenaseljenost povzročila pomanjkanje hrane.
V znanstveni razpravi Clark ugotavlja da bo zemlja lahko preživljala 28 milijard ljudi, če bodo vse države uvedle tako dovršeno obliko poljedelstva, kot jo ima Nizozemska.
Enako mnenje zastopa tud: dr. B. R. Icroid, šef oddelka za prehrano pri organizaciji ZN. Ta trdi, da skoraj vse dr-žtve lahko povečajo kmetijsko proizvodnjo za 50 ali celo 100 odsr< tkov
Se oj optimizem sta ta dva strokovnjaka podkrepila s tem, da v Amazoniji, ki obsega eno dvajsetino kopnega, ni obdelane niti en> pedi zemlje.
Prav tako še vedno počiva 180 tisoč hektarov najboljše zemlje na svetu v Etiopiji. Bogate žitnice bi lahko postale tudi planote na otoku Minda-nau, ki se razprostirajo v neskončnost.
llidl obsežna Indija bi z uvedbo racionalnejšega poljedelstva lahko potrojila proizvodnjo pšenice. Tako ni prav nobene skrbi, da bi prišlo na zemlj i zaradi prenaseljenosti -o glad«.
NENAVADNA GROŽNJA
Plesalke, ki nastopajo v Riu de Janeiru v raznih revijah, so zahtevale višje plače, če lastniki lokalov ne bodo ugodili njihovim zahtevam, bodo plesalke sicer še nastopale, vendar oblečene kot za deževno vreme.
NAJ SE SOSEDJE »RAZPOČIJO OD ZAVISTI
Neki raziskovaJni inštitut v Zahodni Nemčiji je z anketo ugotovil, kaj si tamkajšnje prebivalstvo omišlja, da bi sl pridobilo pri najbližjih sosedih »večji ugled«. Triintrideset vprašanih Je odgovorilo, da bo njihova veljava pri »dragih« sosedih najbolj porastla £e sl kupijo avto. Trideset odstotkov izprašancev Je bilo mnenja, da se najlaže uveljavijo, če se »moderno« oblečejo. Dvaindvajset odstotkov ljudi je odgovorilo da najhitreje pridejo do veljave in ugtleda, la si kupijo svojo hišo ali pa elegantno stanovanjsko opravo. Devet odstotkov izprašanih ljudi je pa bilo mnenja, da bodo svojim znancem najbolj »imponirall«, če si privoščijo počitnice v kakem dragem letovišču.
John Smith, član »Zveznega biroja za mamila«, je opravljal preiskave na čezoceanskih ladjah. Da bi biilo njegovo delo uspešnejše, se je preobleke! v natakarja. Pred šestimi meseci je na ladji »Exeter« aretiral enega izmed kurjačev: Clarencea Asipalunda, ki je imel pri sebi 5 kg heroina. Kurjač je priznal, da dela za neko skupino v Marseillu, ka-
tere članov pa ni poznal. Mamila mu je izročala neka lepa mlada ženska po imenu Georgette Arassus, znana tudi kot »Jacky«.
John Smith je odšel v Marseille, kjer mu je uspelo najti -Jacky«, ki se je čez nekaj dni vanj hudo zaljubila. Toda marsejski »sindikat za mamila« ni vedel, da je kurjač Aspelund aretiran, mislili so le,
V Indsorju je močna eksplozija povzročila 11 mrtvih in 84 ranjenih. Eksplozija je bila tako močna, da je porušila
Tako se je zgodilo, da se je Smith ponovno vrnil v New York, s seboj pa je nosil kaj nenavaden dokument: polovico vstopnice za operno gledališče v Marseillu. Ko je prišel v New York, se mu je približal neznanec in inu izročil več kilogramov heroina, naj ga odnese v Marseille.
Ko se je vrnil v Francijo, je Smith takoj telefoniral bratom Aranci. Prišel je najmlajši, Joseph, kateremu je izročil mamila. Zaslužek za Johna Smitha je bil določen na 800 dolarjev po kg. Sestala sta se v kavarni »Vieux port«. Joseph je povabil Američana v svoj avto in ga vozil po vsem mestu, da bi na ta način onemogočil zasledovanje. Ko je ostal sam z zavojem heroina, je Smith obvestil komisarja Crapouleta z oddelka za mamila. Nato se je vkrcal ponovno za New York, kjer je imel sestanek z Ralphom Cianchet-tijem. Ko je ta prišel v pristanišče, se je znašel pred policijskimi agenti, ki so ga odpeljali v zapor.
Čez nekaj ur so tudi v Marseillu aretirali Josepha Aran-cija. Nato so prišli naslednji dan na dom njegovega brata Georgesa in ga povabili s seboj. Samo stari Marius Aranci je izginil skupaj z lepo »Jacky«.
FILM fa in tam
»KAROLINA REŠKA«
V ZAKLJUČNI FAZI
Najnovejši film beograjskega podjetja »Avala-film« — »Karolina Reška«, je v zaključni fazi. Te dni je ekipa posnela zadnje kadre v Piranu in preostala je samo še montaža in sinhronizacija. Kot znano, »Karolino Reško«, režira Vladimir Pogačnik po scenariju Zvonimira Berkoviča, v glavnih vlogah pa nastopajo Angležinja Arni Aubrey, Francoz La Janigge in Jugoslovan Antun Nalis.
GLAS 0 FRANCETU ŠTIGLICU
V	oktobrski številki uglednega francoskega mesečnika »Image et son«, ki se ukvarja predvsem z vzgojnimi vprašanji filma, je član uredniškega odbora Guy Allombert objavil vrsto razgovorov z raznimi vidnejšimi filmskimi ustvarjalci, ki jih je srečal na festivalu v Cannesu, med njimi tudi s slovenskim režiserjem Francetom Štiglicem. Allombert je v uvodu zapisal, da je ustvaril Štiglic doslej dva zelo dobra filma »Dolino miru« in »-Deveti krog«, ki sta požela obilo priznanja tudi po svetu. Nato sledi Stigličeva izjava o francoskem filmu. Zanj meni Štiglic, da je za Slovence velika šola, zlasti še filmi režiserjev kot so Rene Clair, Jean Renoir in Julien Duvivier.
NOVI KAREL MAY?
V	Miinchenu je bila pred kratkim premiera novega Rankovega filma »V deželi dolgih senc« po istoimenskem romanu pisatelja Hansa Rii-scha, ki je zdaj slaven pisatelj romanov, v katerih odkriva
Aljasko, čeprav se je izkazalo, da doslej Aljaske še ni videl. Ima pač izredno domišljijo in vse kaže, da bo prekosil celo Tizomika Karla Maya.
JAMES CAGNEY NA REKI
V preteklih dneh se je mudil na Reki znani ameriški filmski igralec James Cagney. Njegovo bivanje v Jugoslaviji ni bilo v zvezi s kakim snemanjem, pač pa je prišel na Reko z novo ameriško ladjo »Export Ambasador«, ki je na svojem prvem potovanju in na kateri je bil skupno z ženo častni gost. Z Reke je odpotoval proti Benetkam.
ELIZABETH TAYL0R ZBOLELA
Elizabeth Taylor je že nekaj dni v postelji z močnejšo pljučnico. Predsednik družbe Fox, Spyros Scourar, ki. je prišel v London, kjer se igralka mudi, je izjavil, da stane bolezen igralke 20 th Centurg Fox na tisočake šterlingov. Elizabeth Taylor nastopa namreč v vseh scenah, katerih brez nje ni mogoče snemati. Razširila se je tudi vest, da pričakuje Elizabeth Taylor otroka, toda novica je bila kmalu uradno demantirana.
»DEVETI KROG«
ZA »0SCARJA«
Jugoslovanska zvezna komisija za pregled filmov je sklenila, da bo Stigličev film »Deveti krog« kandidiral za nagrado »Oscar«, ki jo vsako leto v začetku aprila, podeljuje akademija za filmsko umetnost v Hollywoodu. Komisija je pregledala devet domačih filmov, ki so jih posneli od 1. januarja letos do zdaj.
Strašna eksplozija
steno iz železobetona, ki je bila zgrajena pred 11 leti. Tudi streha restavracije poleg skladišča se je zrušila in je pokopala pod seboj številne osebe. Nekatere osebe je eksplozija vrgla kar na sredo ceste.
V trenutku nesreče je bilo v porušenih prostorih okrog sto ljudi. Več avtomobilov je eksplozija enostavno zmečkala. »Zdelo se je, da smo sredi bojnega polja. Stavba se je porušila ob strašnem poku. Trupla ranjencev so ležala vsepovsod. Nekateri so bi!i vsi
krvavi in so vpdli zaradi bole* čin, nekaterim pa je bilo vi-deti samo noge, ki so štrlel® iz ruševin«, je izjavil neki oči' videc.
Ravnatelj skladišča, ki j® prav tako ranjen, je izjavili da je prišlo do eksplozije med postavljanjem novega kotla-Ko so ga postavili, so ugotovili. da ne/deluje pravilno. Te daj je neki delavec razširil ventil, tako da je povzročil iz* pust plina. V sobi pa je gorel mali gorilnik in plin je v dotiku s plamenčkom eksplodiral-
TABLETE NAMESTO HRANE
Zadnje čase dosti govorimo tn pišemo o vesoljskih poletih tn s tem v zvezi večkrat omenjamo tablete, ki naj bi zamenjale hrano. Toda to na tako preprosto, kot kaže na prvi pogled in je zamenjava hrane s tabletami praktično nemogoča. Poglejmo zakaj:
Odrasli osebi — kajpak je odvisno od stopnje delavnosti — je potrebno dnevno 50 do 100 gramov beljakovin, 40 do 80 gramov maščob dn 300 do 500 gramov ogljikovih hidratov.
Tudi v primeru, da bi te sestavine zaužili v taki Obliki, da ne bi vsebovale vode (na primer sladkor v kockah, čiste beljakovine itd.), bi potrebovali prostor za okrog pol litra tekočine, kar spet ustreza kocki z robom dolgim 8 cm. Kajpak pa je vsemu temu treba neobhodno dodati ustrezno količino tekočin — najmanj liter dnevno — (odvisno od podnebja, v katerem se človek nahaja).
To se pravi, da pridejo tablete v poštev samo v toliko, kolikor krijejo naše potrebe po vitaminih in mineralnih snoveh. To pa so miligramske
*2E ČRIČEK PREPEVA - NE MOREM VEC SPAT« - TUDI TA DVA STA ZAIGRALA OB POLNIH BRAJDAH GROZDJA.
KRIVEC
PIJAVKE
»No,« vpraša zdravnik, »ali *te uporabili pijavke, ki sem vam jih predpisal?«
»Da,« odgovori kmet, »pa ni bilo lahko; pečene so še nekako šle, osoljenih pa ni bilo mogoče pogoltniti...«
PRESNETA NOGA
»Kako je z vašo bolno nogo?«
»Ce sedim, gre, če pa grem, pa ne gre!«
DOBESEDNO
»Kako si zadovoljen z novim pomočnikom? Te posluša?«
»Seveda me! Jaz ves dan delam in mu ukazujem, on pa sedi za mizo in me posluša.«
»Lojze, ti si izkušen zakonec, povej mi po pravici, kaj je zakon?«
»Zakon, veš, so sanje vsakcg* svobodnega človeka.«
»In khj je potem svoboda?«
»Sanje vsakega zakonca!«
SAMO TEKOČE
»Zena, glej, v tovarni bodo izdelovali tekoči zrak!«
»No, to bo pa spet nekaj za vas, moške. Odslej boste še zrak pilil«
MED ZALJUBLJENCI
»Ti ne moreš živeti brez mene, jaz ne morem živeti brez tebe. Kakšna sreča, d|v sva se spoznala, sicer bi umrla oba!«
GINA LOLOBRIGIDA V FRANCOSKO-ITALIJANS KEM FILMU »PRECEP«, KI GA JE ODKUPILO DISTRIBUCIJSKO PODJETJE »VESNA FILM«, LJUBLJANA, IN BO NA SPOREDU V KRATKEM
V TRBOVLJAH.
DVOUMNO
»Pri zadnji kupčiji sem več zbslužil, kort sem pa dobil!« »Kako to?«
»Dobil sem samo tri mesece.«
»Zelo slab si videti. To je od tega, ker preveč kadiš. Cigarete so krive!«
»Končno prava ugotovitev! Doslej, so vsi tird0i, da sem sam kriv.«
IZKtSNJE
Namesto rubrike: Pepce pripoveduje
Pepce ne laže
»►Saj je vendar nemogoče!-« sem si mislil, ko sem prebral v Zasavskem tedniku v Pepčetovi rubriki, da je park pred kulturnim domom v Konjščici zanemarjen. Nisem se mogel sprijazniti s , Pepčetovo neverjetno ugotovitvijo, ko sem bil sam drugače prepričan. Pred leti, ko sem si prvič ogledal dom in park, sem bil presenečen, ker kaj takega človek v bližini ne vidi vsak dan. Zato Pepčetovemu dognanju nisem mogel verjeti in sem ga imel — naj mi oprosti — za lažnivca, po drugi strani pa sem iskal priliko, da se prepričam o resničnosti.
Pred nekaj tedni se mi je pa le posrečilo, da sem se mudil na Polšniku, od koder sem jo mahnil še na najvišji vrb Polšniških dolomitev — na Ostrež. Ogledal sem si njegovo prelepo okolico, bil navdušen nad prirodo, a nenadoma me je v notranjosti stisnilo, ko sem se s pogledom ustavil na vasici Konjšici. »►Moram,« sem si mislil, ►►že enkrat ugotoviti, kaj je res s parkom, da ne bom še naprej v dvomih zaradi čudne Pepčetove izjave,« in sem jo udaril proti Medvedjemu dolu in dalje do cilja.
Korak mi je vse bolj in bolj zastajal. Pred menoj je bila vas. Se nekaj korakov, in že bom pred parkom in kulturnim domom. Radoveden stegnem vrat, da bi že od daleč opazil visoko travo, ki naj bi po Pepčetovi izjavi rasla na tem nekdaj vzorno urejenem prostoru. ►►Lažnivec!« - se je nehote utrgalo iz mene, in že sem veselo in dobro volje hodil po parku kot pred leti, le klopce sem pogrešal, da bi sedel kot takrat. Sprehajajoč se po stezicah, sem opazil, da je vse lepo in natančno prekovano in očiščeno ter da so stezice brez vsakega plevela in celo nanovo posute s peskom.
Mimoidočemu kmetu, ki je gnal pred seboj živino na vodo, nisem dal miru, čeprav je bilo videti, da ne utegne, da bi se z mano razgovarjal. Na kratko sem ga vprašal: »»Kdo pa je očisti! park?« — ►►Sola!« sem dobil kratek odgovor. -►►Kdaj pa?« mu nisem dal miru. - n-Ja, pred dobrim tednom so začeli in so lepo uredili, kakor je videti,« - in že je moral odhiteti za živino.
Ko sem bil spet sam, sem se še nekaj časa smukal okoli zaprtih oken kulturnega doma ter končno pokukal skozenj* Požrl sem slino, saj sem videl v dvorani približno 200-litrski sod, omaro s kozarci in steklenicami, a spredaj mizo z razmetanimi kozarci in različno napolnjenimi »»flašami«. Takoj mi je šinilo v glavo: ko bodo lastniki tega neprimernega imetja dvorano izpraznili, bo tudi kulturni dom takšen, kot je bil nekdaj.
Na tiho naj še povem, da sem Konjšico mnogo laže zapuščal, ker sem se o stvari prepričal, in odleglo mi je.
PepČe, tebi pa samo želim, da bi bil še v bodoče tako odkrit kot do sedaj.	Bralec C. D.
"7
I
I
hi
ti

Hl&ggjji] 2
m
S¥ER ELVESTDD:
o sivi rokavici
»s
1
«f
»Ni moja navada, vmešavati se v zadeve drugih ljudi,« je odgovorila odmikajoče se vdova.
»Seveda, seveda, torej kakšni so bili ljudje, ki so obiskovali starega gospoda?«
• »Mislim, da so bili ljudje, ki so si hoteli izposoditi denar.«
»Gotovo,« je odgovoril detektiv. »2e davno smo si na jasnem, da izposoja agent Jaerven denar na obresti. To je čisto v redu. Samo reč je takšna, da možakar pobira previsoke obresti. Prav zaradi tega ga pri nas poznamo, kar si lahko mislite.«
»Da, da, tudi jaz sem že mislila, da ne bo vse čisto prav,« je odgovorila vdova.
»Lepo! Torej ne veste, zakaj tisti četrtek ni pustil strank v svojo sobo?«
»Ne, tega ne vem. Slišala sem samo, da so bili ljudje zgoraj in da so trkali na vrata. Ker nisem odprla, so spet šli. Mislili so pač, da ga ni doma. Bil je res čisto tih, dokler so stali zunaj — tudi to sem opazila. Potem se pa nisem več brigala za njegove stranke, ker sem že navajena, da prihajajo in odhajajo. Samo ena izmed njih se mi je zdela čudna. Bil je velik, močan mož srednje starosti v rjavi obleki. Potrkal je glasneje kakor drugi in je močno stresel kljuko. Ker ni nihče odprl, se je razburil in je zmerjal starega gospoda. Preden je šel, je močno brcnil v vrata. Ob pol treh popoldne sem navadno šla gledat k agentu in ga vprašat, ali ima kakšno naročilo zame. Tistega dne pa niti meni ni odprl in mi tudi ni odgovarjal na vprašanja. Vse popoldne je os.tal doma in šele zvečer je šel, kakor sem že rekla. Od tistega časa ga nisem več videla in ničesar slišala o njem. Za šest dni mi je dolžan najemnino, dasi je doslej vedno natančno plačeval. Skoro sem prepričana, da se mu je nekaj pripetilo...«
»Kaj se mu je po vaši sodbi zgodilo?«
»Ne vem. Če mislim zdajle nazaj, se mi tudi zdi, da je bil zadnje dni prav čuden.«
»Tako?«
»•Morda si je vzel življenje.«
Skoro neopazen nasmeh je spreletel Kragov obraz.
»Tega ne bi prisodil Jaervenu,« je rekel Krag. »2e več let pazim nanj. Nima sorodnikov^ ne prijateljev, a je zelo bogat. Kolikor vem, pri svojih poslih še ni utrpel nikakih izgub. Zato se mi ne zdi verjetno, da bi... no, bomo že videli...«
Gospa Jonsenova se je pripravljala, da bi šla.
Krag jo je pa še zadržal.
»Se nekaj!« je rekel. »Ali je Jaerven dobival mnogo pisem?«
»Da, skoro vsako jutro mu jih je prinesel pismonoša večje število. Tudi tisti četrtek, ko je izginil, je dobil pisma. Od tistega časa je pismonoša oddajal vso pošto zanj meni spodaj v trgovini.«
»Dobro, hvala. Zadevo bom še natančneje preiskal. Zlasti je potrebno, da si nekoliko ogledam Jaervenovo stanovanje. Seveda morate v njem pustiti vse nespremenjeno in nedotaknjeno.«
Debela vdova je šla in AsbjSm Krag je ostal s šefom sam.
»Kaj mislite?« je vprašal ta.
»Se ničesar ne mislim,« je odgovoril Krag. »Jasno je, da nekaj ni v redu. Cisto izključeno je, da bi Jaerven prostovoljno zanemaril svoje dobičkanosne posle. Na samomor verjamem še manj.«
Sef se je zelo zresnil. Vstal je in stopil nekajkrat po sobi.
»Agent Jaerven je bil oderuh« je nadaljeval Krag. »Ne pozabimo tega.«
»Da,« je odgovoril šef, »a doslej mu ni bilo mogoče priti do živega.«
»Vendar vem, da je bil brezsrčen oderuh. Eden izmed najnevarnejših. Eden izmed tistih, ki so se ukvarjali s prekupčevanjem z najrazličnejšimi vrednotami...«
Sef je zdajci obstal in pogledal Kraga.
»Kaj hočete reči k tem?« je vprašal.
»Mislim« je odgovoril detektiv in naglasil vsako besedo, »da je mož Jaervenove vrste vedno v neyamosti za življenje.«
*
Uro po naznanitvi skrivnostne zadeve na policijo je bil Asbjorn Krag že na delu.
Najprej je obiskal banko, v kateri je imel Jaerven, kakor mu je bilo znano, shranjene svoje vrednote in denar. Razgovarjal se je med štirimi očmi z bančnim ravnateljem, ki mu je potrdil njegovo mnenje glede ugodnega gospodarskega položaja agenta Jaervena. Ta je imel precejšnje premoženje in vse njegove vrednote so bile prvovrstne Nekaj menic je že dospelo, ena prpd šestimi, druga pred sedmim! dnevi, toda banka se ni razburjala, ker je bila od gospe Jonsenove obveščena, da je Jaerven odpotoval.
Krag je vprašal:
»AH se vam ne zdi čudno, gospod ravnatelj, da Jaerven tako dolgo zanemarja svoje posle, ne da bi dal komu niti najmanjša navodila?«
Bančni ravnatelj je odgovoril zelo previdno, da se Je tudi že sam čudil, zakaj Jaervena tako dolgo ni nazaj.
»Ali je bil Jaerven v četrtek tu v banki?« je vprašal Krag. ,, Dobil je odgovor, da prihaja agent zelo pogosto v banko žara® najrazličnejših poslov. Ali je prišel tudi v četrtek, tega zanesljivo more reči. Iz knjig se je potem ugotovilo, da je bil Jaerven v sred® v banki, ne pa v četrtek. Glavni blagajnik se je z vso zanesljivost) spominjal, da Jaervena od srede enajstega tega meseca dopoldne d več videl. Tedaj je bil agent vplačal na svoj konto 5000 norveških kr®”-Blagajnik je takrat dobil vtis, da Jaerven ne zadržuje večjih znesk®* doma.	.	Jmm
Naposled je izjavil ravnatelj, da je Jaerven svoje posle opravlja vedno zelo pošteno. Opazil da je, da razpolaga z velikimi vsotami 1 da je bil često zapleten v velike kupčije. Banka pa dg se ni zanim®1 ’ kakšne so bile te kupčije. '	1	.
To je bilo vse, kar je Krag mogel dognati v banki. Ni bilo mn0&0, toda detektiv si je skrbno zapisal vsako najmanjšo reč.
Po svojem obisku v banki se je peljal naravnost v ulico, kjer Jaerven stanoval.
Najprej je stopil v trgovino vdove Jonsenove in jo poprosil, da & povede v prvo nadstropje. Vdova je bila takoj pripravljena in 1 spremljala Kraga v Jaervenovo stanovanje.	.,
Medtem je bil detektiv že opazil nekatere zanimive reči. Ugo^L je, da je gospa Jonsenova vsakogar, ki je stopil v Jaervenovo stanov®1” ali ga pa zapustil, lahko videla iz svoje sobe.	\	.■ j
Zdaj je štel stopnice ip ugotovil z velikim zadoščenjem, da pred hišo cestna svetilka. Luč te cestne svetilke mora zvečer sVe naravnost v Jaervenovo spalnico.	• x
Detektiv in njegova spremljevalca sta najprej pregledala V njej so stali lonci, sklede in skodelice v velikem neredu.

bilo na prvi pogled, da kuhinjsko orodje že dolgo ni bilo rabljeno- ^ Iz precej prostorne kuhinje je držalo dvoje stranskih vrat v ,a stanovanji. Vrata v desno stanovanje so bila odprta. Tam ,ie 1 jevi vdova svoje skladišče. Stanovanje agenta Jaervena- le pa bilo na strani tn ni imelo drugega vhoda kakor skozi kuhinjo.	je
Detektiv je z lahno grozo pomislil na tega bogatega moža, kif^eg$ odrekel vsemu življenjskemu veselju, da bi nagrabil čim več. m kat "dino veselje 1e bilo neprestano kopičiti svoje bogastvo.	(e*
Stresel je krepka vrata In potrkal na hrastove deske Trkal ie dalje močneje. Potem je prisluhnil. A nihče se ni oglasil.
Detektiv je stopil k oknu tn ga odprl. Gledalo je na cest^vag )e je mimoidoče ljudi. Cesta je imela izrazit predmestni značaj. *\ dv?l na svojo policijsko piščalko nekajkrat krepko zapiskal In takoj stražnika prihitela k hiši ter presenečene gledala okrog sebe. nista opazila njega, ki je slonel na oknu In jima migal
•»Pridita za trenutek gor!« jima 1e zaklical
(DaMe t?rihf