L i s t e k. Listi slovenskega pesimista. I. S pivških planjav, 6. svečana 1891. Gospod urednik! ,Na dan sv. Neže se zima v sredo vleže", tako pravijo, mi pa upamo, da je sedaj tista usodepolna ,sreda" že minila. Tudi mene pesimista bodri nada, da bodemo kmalu na boljern. Ali kaj nada? Nada človeka vodi za nos toliko časa, da ga o njegovi smrti zadnjikrat prevari. Jaz seni sicer uglavil naslov članku _listi slovenskega pesimista", a na to ne prisezam: 1. ker je baje to uslovje nemškega kovača delo, Nemcu pa ne verujem nobenemu, če me imajo vsi za najbolj intolerantnega učitelja na Kranjskem; 2. pa za to, ker smo Slovenci s svojimi dobrimi in slabimi lastnostirni sploh čudni ljudje, da ne rečem posebneži. To zveni sicer nekako preveč opoprano ali če hočete opaprikann, a gospod urednik, prosim Vas, potrudite se in berite moj list <lo konca, pa boste spoznali, da trditev ni brez vse opore. Sedaj, ko upamo, da se zima prevali, ko se bliža zopet divna pomlad (barem v pratki), četudi se je na svečnico medved umaknil (pri nas) v svoj brlog tace lizat, sedaj se bude človeku razni spomini. Spomin je človeku odprta knjiga, kjer usoda črta z robatim prav tesarskim pisalom človeku vesele in žalostne dogodke liki slab gospodar troške in dohodke kar vse v prek, kakor se že vrste. Tak .resumme" je seveda te dni tudi meni pokazal slab resultat — deficit samih dobrih in veselih spominov. Kdo ne bi potem potegnil s pesimisti, s pesimisti, četudi ne baš, kakor pravijo, ,der scharferen Tonart." Mi, ki smo bili dosedaj v kranjskem učiteljstvu najmlajši in najslabše plačani Benjamini, upali smo, da se nas o novem letu nov zakon spomni ter nam privrže nekaj novčičev. Mnogo ne, a nekoliko več se nara bodo poznali (kadar bodo) kot bi vrgel Žida v pekel. Nadejali, upali smo, pravim. A glej vraga, kjer ga ni! Tista vražja ,šrifta", ki sploh prihaja v nemškem jeziku; sedaj ni prišla v nobenem tudi v nemškem ne, dasi bi jo bil sprejel, ker ,soldi" so le dobri, trde nekateri. Kljubu temu, da se je približala svečnica, ostalo je vse na starem le to ne, da sem jaz začel sv. Blaia ,žegen", ki je letos tudi po starem prišel o Svečnici, jel piimerjati z novim zakonom. Ta priinerjava mi je vrgla zopet strašno slab Bresultat": sv. Blaža žegen in nov zakon oba jednako pomagata. In človek ne bi potegnil s pesimisti ? Vse kaže torej, da ta ,sveti" pust ne bode kazalo dosti burk uganjati. Zakon je sicer v veljavi, zakon, a posledica njega, moja ,kasa" ni v veljavi. To me je tudi napotilo, gospod urednik, da sem zbog dolzega časa prijel pero v roko, desno namreč, in Vain potožil svoje nadloge. Vender bi Vain rad še nekaj sporočil. Premišljal sem, kako nadobudilno je za nas, da so se po vseh okrajih naše kronovine ustanovila učiteljska društva. Zadnjega voz je, kakor čujem, spravil na cesto moj vrli prijatelj tam nekje v Velikih Poljanah, za katere pa prav toliko vein, kot za svojo zadnjo uro; le to mi je znano, da je g. Z. to stvar dregal, naposled vender sprožil in to je lepo! Društveno življenje, ko bi ga bilo kaj dosti, le goji se med nami. To uničuje podlost separatizma in luljiko svoje koristi in častihlepnosti. Med Slovenci sploh velja še stari rek: če sta dva tri dni prijatelja, četrti dan se že štirje prepirajo. Tudi učitelji smo v tem oziru pravi Slovani. Žalibože! V društvu se poravna lahko vsaka malenkostna razlika, osobne mržnje in iskanje svojib koristij. Te smotlake je toliko kot gob po dežju. Saino, samo — gospod urednik, pesimist sem — samo faktičnega, res učiteljski stroki koristnega store naša društva premalo. Seveda so tudi tukaj izjeme, a izjema je izjema. 0 priliki zborovanja naj bi se obravnaval vsaj po jeden praktičen poskus, kar imajo že naši sosedje na Primorskem po nekod; napeljal naj bi se razgovor o učnih metodah. Mi mlajši bi se s tem kaj naučili, med starejšimi bi se bistrili nazori. Več očij več vidi. Gospod urednik! To sem hotel povedati ne iz zlobnosti ali kakih drugih- nainenov, maiveč za to, ker se mi zdi stvar res koristna. Nekaj se sodaj le kaže povsod, a to je večinoma le blesteča lupina, druženje je le forrnalno, vsled ljube navade, koristnega jedia pa jako malo. — A vidim že, da pričakujete, gospod urednik', da mahnem zdaj po kakem društvu; Vi boste vzeli modro in molče v roko svinčnik, dopi.s preortali in meni ostane potem tolažilo — zopet pesimizem. Ne bom storil tega, ker je sploh tudi že med nami razširjena navada, kakor je rekel Bismark v politiki: ne gledajo toliko, kaj je pisano, ampak, kdo piše. To ni moj namen in učiteljsko društveno življenje ni politika. Vender pa se labko že vsled tega vzdigne vihar, in kak nasprotnik mi bode očital namene, kakoršnih nikdar nisem imel, ker časi je celo med prijatelji povod prepira vprašanje, kdo več ve? Zdaj pa recite, gospod urednik, da li nismo Slovenci res posebneži? Zato pa naj — nebam. Kar ni prav, ni prav. Ni prav, da je nov zakon podoben sv. Blaža ,žegnu"; ni prav, da se v naših okrajnili društvili pruinalo ^oji pedagogišku stroka; končno tudi ni prav. da se šopiri med nami taku rada in navzlic ^Zvezi" — razcepljenost za kulisami.*) Da bi se tudi ta zima kmalu odmaknila od nas želi celo Vaš udani pesimist. ' *) Ne le za kulisatni, anipiik uprav na razkritem odru se v uajnovojSem času igra prizor, katerega sc moramo sramovati in kateri mora Vas, gospod sotrudnik, izpr.mcniti v pcsinnsta ,,d.r schiirfereu Tonart". Berite zadnje številko wSl. N ", knku se kolega. Sel.jan in kulega Tržan javno pulita za vržeuo kost. Hvala Bogu, da je v tcm gledališči malo tovarišev poslušalcev, ki bi takim prizorom ploskali. Igralca izve->tiio inenita, da sta sama. Ali s tega odra se daleč vidi. Slučajnu smo sc sesli ¦/, rojakoni našega stanu iz nNove Avst_ijeu, kateri je tam doli najugu l>ral znaiii prepir ter se ni mugel načuditi taki složnosti (!) v ,.učit_ljskih krogih-'. Kje je naš program ! Kam pridemo s takim pustopanjem 1 Uredn.