Pomenki o s I ovenskem pis unj i. XXXIX. T. Save, Drave so bregovi, kjer se je gotoviti jel mladi cep, ki se mu pravi nova slovenščina. In pervi cvet, ki ga je pognal, se imcnujo ,,Karantanski spiski" ali ,,Frizinški spominki" (die Karantanischen Aufsatze o. die Freisinger Denkmaler). U. Čudno je, da imajo tak naslov. Zakaj se zovejo wspiski karantanski"? T. V srednjem veku so zlasti gornje kraje, kodar so stanovali Slovenci, radi imenovali ,,Carantania"; posebno rad je latinski pisal to ime Kopitar. Berž ko tedaj spoznii, da so oni spisi slovenski, jim da ta naslov, in po njem so jih tako klicali i drugi učenjaki. U. Zdaj bi jim torej rekli ,,spisi slovenski". — Zakaj jim pravijo ,,spominki frizinški?" T. Ker so doma iz mesta wFreising-a" (ali Brizna, brizinski) na Bavarskem. Našli pa so jih 1. 1807 v Monakovem ali Mnihovem (Munchen) med knjigami frizinške bukvarnice, v nekih duhovnih bukvah (Vademecum) škofa Abrahama. U. K d a j so bili neki p i s a n i ? T. Kedar so jih bili našli, so se jih jako oveselili, in Dobrovsky je koj pisal Kopitarju: ,,GratuIor vobis Krajnciis, »juia antiquissinium manuscriptum habetis". U. Mar to ni res? T. Res so prav dolgo menili, da so ti spisi naj starji spominki slovanski, da so celo iz predcirilove dobe. Cuditi se bi ne bilo, ko bi ravno Slovenci imeli pervi književni spominek, sej so bili na jugu in na zahodu z obraženimi narodi v dotiki, in sej so k njim najprej prihajali verovestniki kerščanski. U. To bi bili mi Slovenci ponosni! T. V tera je pač malo ponosa, da so po času nckteri spredej v omikovanji svojem, nektori zadej. To le hvalo da, kako, s koliko pridnostjo in koristjo , s kakim vsprhom se ponaša kteri narod na zgodovinskem pozorišču. Po sadu se hvali drevo; malopridno drevo pa se poseka. U. Da zgine, kakor so zginili mnogi narodi, eelo veči od slovenskega. T. Sploh se misli, da so le-ti spominki iz 10. stoletja. Kopitar celo sddi, da sta pervi in tretji iz 8., tedaj iz predcirilovih časov, drugi pa iz 10. veka C^'aS- Cloz. Metelko, Mitth. d. hist. V. 1856). — Nemški učenjak A. Schmeller o tem dvomi, češ, da so morebiti nekako še le iz 12. stoletja (Mikl. Glag.). Pomniti je vendar, da so dobro ločiti spisi od prepisov. XL. U. Kdo je sostavil omenjene spise? Morebiti se iz tega da pojasniti in bolje določiti čas njihovega začetka. T. Spisali so jih blagovestniki, ki so od une strani koroškim pa tudi drugim Slovencein oznanovali sveto vero zlasti med 1. 769—1000. U. Kaj se nobeden po imenu ne ve? T. Odrugem se terdi, da je delo Abrahamovo, una dva bi bil samo prepisal. Dobili pa so se vsi trije v njegovih duhovnih bukvah. V ravno tisti knjigi je neka naprava bavarskega kneza Henrika o poslih (Constitutio venerabilis ducis Henrici), ki velja tudi za Slovence; pisava naprave in omenjenih spominkov je taka, da izvira od ene osebe, ali vsaj iz enega veka. Ker pa je resnično, da je pisal Abraham tisto ,,Constitutio", sklepajo, da so tudi ti spominki njegova pisava, ali vsaj kterega njegovih učencev. 17. Kdaj pa je bil ondi vladika, in ali je znal slovenski? T. Abraham je bil škof ali vladika v Frizingu 1. 957—994. Bil je neki po rodu ali stslov. rodom Slovenec. V Glag. Cloz. se imenuje enkrat Carniolus, sicer pa le Carantanus. L. 974 je prejel od cesarja Otona II. v dar Loko, ki se še zdaj veli ,,Skofja Loka", z okolico vred, kar nam spričuje ondod tolikanj tujih imen (Vid. Hicinger. Slov. cerk. čas. 1848). Tudi pozneje so imeli frizinški škofje posestva na Kranjskem, tako na pr. Klevevž (Klingenfels še 1. 1483). Briksenski p. so dobili od cesarja Henrika I. 1004 grajščino Bled (Bles-Veldes, Grad). U. To nam kaže, da so mdgli posebne zaslnge imeti za na.šo kraje, ker brez vzroka bi jim tod cesarji posestev dajali ne bili. Iz tega se pa tudi vsaj nekoliko razvidi, da je težave imel mrd Slovenci sv. Ciril in zlasti pozneje sv. Metod. T. Bere se, da je Abraham sam tudi bil v Loci, in ondi govoril, morebiti koj ta govor, ki se mu pripisuje (Glag. Cloz.). Mogoče, da sta una dva spisa še poprej bila sostavljena , in da ji je le prepisal v svojo knjigo.