36
Novičar iz raznih krajev.
Stroški za cesarske stavbe (zidanja) so za to leto določeni na blizo 46 milijonov gold., in sicer za železnice čez 29 mil., za druge ceste okoli 12 mil., za poravnanje vodotočev in druzih vodnih stavb čez 4 mil., za napravo novih telegrafov okoli 205.000 gold. Med temi deli nahajamo preložbo ceste med Podkloštrom in Trebižem, mnoge dela na Savi, Dravi, Kolpi in Muri; za železnico med Ljubljano in Terstom je določenih 8 milijonov 760.000 fl,, za železnico od Zidanega mosta na Horvaško 750.000 fl. — Ce je kdo postavam nasproti kako delo opustil in je kdo po taki nemarnosti v škodo prišel (postavimo, da zidarski mojster ni zidovja  prav naredil), mu mora oni,
ki je tacega oškodovanja kriv, poverniti to ,   kar si poškodovani vprihodnje pri svojem rokodelstvu zaslužiti  ne more, zakaj postava ne terja,  da bi le takrat   se poškodovanemu mogla odškodnina plačati, kadar si on celo nič več zaslužiti ne more.    Tako  je nedavnej   razsodila   višja c. k. sodnija. — Na Saksonskem je ministerstvo vsim  pekom in kruharjem prepovedalo,   da ne   smejo kruha   beržpo peki (jieugebackenes Brod prodajati), ako zraven tega nimajo tudi naj manj dva dni starega kruha. Vzrok te prepovedi je, da kruh po peki veliko manj zaleže. Ministerstvo temu še dostavlja, da bi prodajanje kruha po peki popolnoma prepovedalo, ako bi dragina utegnila še večja biti. — Iz Dunaja piše „L.u. F. Z.", da je novica miru ceno vsega žita ponižala, pšenica je padla za 10 do 12 grošev, rež za 15 gr. pri vaganu; tudi turšica, ječmen in oves so bolji kup. — Mesca maja bo v Parizu  velika razstava   mno-goverstne domače živine;   iz   vsih  dežela se zamore živina na ogled poslati   v to razstavo,   pri   kteri   se bojo za posebno izverstno blago premije delile. — Koliko bo pač takrat, ko bojo v lanski parižki razstavi na ogled postavljene ma-šine zaporedoma delale, en a srajca veljala?—takrat namreč, ko bojo mašine lan sejale, pridelovanega ruvale,   pre-divo mikale, prejo predle, platno tkale, ga za srajce   rezale in namesto mojšker srajce šivale,  ker   že sedaj se v Parizu v mnozih šivarskih stacunah (na pr.: „pri preroku4, na Boulevard poissoniere)   suknja   s   hlačami   in   s   podjopčem vred za 6 frankov in 75 cent., ali po našem dnarji za 2 fl. 42 kr. dobi? — Se zmiraj v Londonu  neka   družba „za pospešenje umetnij in obertnij vsih narodov44   (zur Beforde-rung der Kiinste und  Gewerbe)   uganja   svojo   sleparijo in lovi ljudi na limance,  da ji dajejo dnarja.    Časnik   „Fdbl.%t je vsled uradnih   dokazov   že 10. jan.   razglasil,   da  ta družba je gola sleparija, in vendar se je v „Agram. Zeit." od 19. jan. sopet bralo, da je grofa C. izvolila za  svojega častnega   podpredsednika.   Quousque tandem! —   V ogerskih gojzdih pri Tolni   in   Kalosi so najdli velike  kupe tičjeka (guana),   kterega   so   že preteklo  leto   vozili na polje. — Zastran naj važni še vsih novic, ktera sedaj ves svet nadvladuje, namreč zastran končanja vojske, ktera je žugala to leto se kaj hudo vneti, se iz Dunaja piše, da je od rusovskega ministra  grofa Neselroda  in austrijanskega poslanca   grofa   Esterhazy-a osnovani  protokol   izPetro-grada došel na Dunaj,   in  da je odtod po posebnih kurirjih v Pariz   in   London poslan bil;   kakor   hitro   bote vlada francozka in angležka   ta   protokol mirne  sprave po-terdile, se ima nek berž premi rje skleniti in potem vse uravnati,   da se bo  mogel dokončni zbor za gotovi sklep mirii nemudoma začeti.   Ker pa imajo odgovori iz Pariza in Londona na Dunaj in v Petrograd iti, bo naj manj še kakih 14 dni preteklo, preden se bojo začeli gori omenjeni zbori (konferencije). Sliši se, da zbori ti bojo v Parizu, in da austrijanska vlada misli svojega pervega ministra grofa Buol-a, angležka tudi svojega pervega ministra Palme rst ona v ta zbor poslati, rusovska pa grofa Orlov-a in barona Brunov-a. Od druge strani pa se sliši, da bi utegnil Palmerston  iz  ministerstva stopiti,   ker z njegovimi misli   se ne vjemajo ti pogoji mini.    Od   cesarja Napoleona se za terdno pripoveduje, da hoče mir; čudno je tedaj, da so jeli tako imenovani napol vladni francozki časniki poslednji čas zoper Rusijo in rusovskega čara  spet tako govoriti, kakor so govorili pred rusovsko-turško vojsko; še bolj čudno pa je, da tudi rusovski časniki, in med njimi naj imenitniša „Invalid44 in pa „Severna Pčela44, so se začeli spet tako za vojsko vnemati, kakor da bi ne bilo misliti na mir. Res pa je nek,   da nobeden   carove   rodovine   in tudi noben minister ni vedil pred kaj od tega, da bo car miroljubni odgovor dal; zato tudi izperva ni nihče hotel te novice verjetL
Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.