123. številka. Ljubljana, v sredo 29. maja 1895. XXVIII. leto SLOVENSKI MIL fshaja vnak dan »ve«er, isimfti nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za a vatr o-ope rak e deželo za vse leto 16 gld., za pol leta H gld.. za ćetrt leta * «ld., am jedea amo 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. H/fJkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jed enkrat tiRka, po kr., če ho dvakrat, in po 4 kr., fin se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraiajo. — DredniStvo in upravnifttvo jo na Kongresnem trgu št. 1*2. Upravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlavno p. n. občiuatvo uljudnu vabliao iih iaro*l. atare goapode ■»rejnike p«, ka< t«rim bo potekla koncem meneča uarorutna, ■mimo, «Ih Jo o pravem ttunu ponove, «1» potil* l)aa|e ne preneha In da dobe vue atevllke. „SLOVENSKI NAROD" *eljn um L|ubljHnnke naročnike bres poall)a- n|n na dom t Voe leto . . . gld.lft-— I <>trt leta . . gld. H-HO Pol letat ... u **54> I Jeden meneč. 1*10 *a poAllJauJe un dum ae rneuan lO kr. na meaee, »O kr. in četrt leta. H ponlljunjena po pošti veljat Vue leto . . . gld. IS*—I Četrt leta . . . gld. — Pol letu ... u H*— I Jeden meneč . 1 - to Naročuje ne lahko ■ vaahln dnevom* a h h rat u ae mora ponlntl Indl naročnina« drngače ae ne oni ramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Državni zbor. Na Dona ji, 28. maja. Koalicija ima velike skrbi. Kaže se, da namerava opozicija poprijeti se zadnjega sredstva, katero jej je se na razpolago: obstrukcije. Z ozi-rom na postopanje večine in vlade jej tega ni zameriti. Mladočehi, protisemitje in nemški nacijonalci so se združili in bodo z vsemi po opravilniku dopuščenimi sredstvi skušali zavleči razpravo o davčni reformi, kar se je videlo že v današnji seji. Začetkom seje so posl. dr. Tu ček in tovariši stavili nujni predlog glede volilne reforme. Predsedujoči dr. Kat lir e in je odločil, da se bo razprava o Tučkovem predlogu vršila koncem seje. Posl- Tuček je ugovarjal in zahteval, naj se razprava takoj vrši, vsled česar je dr. Katbreiu vprašal zbornico, ali naj se razprava koj vrši. Na željo dra. Tučka se je glasovalo po imenih. Tučkov predlog se je seveda odklonil. Posl. dr. Gessmann je na to predlagal, naj se otvori debata o vladnem dogovoru na interpelacijo glede župnika Deckerta in zahteval, naj ae o njegovem predlogu glasuje po imenih. Tudi Gess-mannov predlog se je odklonil. Povračilo. (PoveBt V. P. Žel i ho v s ke. Iz ruščine preložil J. Alan del j. (Dalje.) Od doktorja Maubrec a markizi de Šatave. S. Peterburg, 15. decembra 187* 1. Tres honoree Madame! Odzivam se vašej želji in hitim obvestiti vas, da amo danes zjutraj srečno dospeli v stolico Rusije ; hvala Bogu tudi nismo še zmrznili in ne nogam in rokam ni nosovom pripetila se ni nikaka nesreča, dasi so v veliki nevarnosti v tem volčjem klimatu. Tolažijo nas, da je letošnja zima topla . . . In vender kakšen mraz je tu?! . . Uf! . . Kako srečen sem, da nisem v koži svojega deda polkovnika Maubrec-a, ki se je vračal izpod Moskve z veliko armijo . . . Ruska zima ni nikakor prijetna a tem prijetnejši ruski kožuh. Stari grof prebil je pot odlično. V obče kaže vse, da se je njega zdravje stalno zboljšalo in ako ae bolezen nepričakovano ne povrne, upletlo bode ozdravljenje takega mnogoletnega psihopata znamenit Zbornica je potem nadaljevala razpravo o davčni retormi. Govorili so poročevalec dr. Mezn i k in poslanca dr. Kaizl in Evgen Abrahamova i cz. Kaizl je na dolgo in na široko razkladal svoje nazore, z očitnim namenom, da zavleče razpravo čim dlje mogoče. Govoril je dve uri in pol, tako da se je po kratkem Abrahamovviczevem govoru morala debata pretrgati. Na vrsto je potem prišel Tučekov nujni prpdlog, s katerim se zahteva, naj volilni odsek naroči pododseku, da mu takoj predloži svoje poročilo o volilni reformi, in naj začne o njem nemudoma razpravljati. Posl. dr. Tuček je svoj predlog obširno utemeljeval, sklicujoč se zlasti na očitni namen koali-ranih strank, preprečiti namreč, da bi se volilni odsek Se pred Binkoštimi bavil s pododsekovim poročilom. Načelnik odseku za volilno reformo poslanec Widmann je povedal, da mu je načelnik pod odseka naznanil, da je pododsek sicer odobril Ru-tovvskega poročilo o volilni reformi, mu pa naročil nekatere preinembe, vsled katerih bo poročilo šele jutri gotovo. Ker se mora poročilo tiskati, je fizično nemogoče, ugoditi Tučkovemu predlogu. Debate so s« udeležili posl. dr. Gessmann, P a ca k in Prade. Predlog se je odklonil. Prihodnja seja bo jutri. G-ospodska zbornica se je danes sešla na sejo, v kateri je volila član« delegacije. Izvoljeni so bili: grof Badeni, Fran knez Clary, baron Czedik, Dumba, grof E. Fiirstenberg, ba»on Gautsch, baron Gudenus, vitez Hartel, opat Haumvirth, baron Helfert, princ Ferd. Lobkovic, dr. Lndwig, baron Oppenheimer, grof Stadnicki, knez Starhemberg, grif Trann, grof Trauttmanns-dorff, grof Vetter, baron \Valtorskirchen in grof Zedwitz. Namestniki njihovi so: vitez Gompez, grof Haug\vitz. opat Koroian, grof Lebedur, Lobmavr, grof Meran, grof Montecuccob, knez Orsini-Rosen-berg, grof Siemienski in baron Soehor. rusk lavor v nevenljivi slavni venec du maitre. Slava mu ! Slava Šarko ! Silno sem se bal svidenja očeta s sinom, ali ono izšlo se je, da se ni moglo bolje: spokojno, ljubeznivo, in povsem normalno. Nič sovražnega, nič aumnjivega več ne vidi grof v občevanji ali v očeh svojega sina. Tem bolje! Jedino to je hudo, da starec govori le o sliki mladega grofa, in misli le na to, da bi je prej ko prej videl. Pokazati sliko pa se mu ne more, ne sme. Pomislite, da so vsled nenavadne fantazije umetnika, ali tudi brez njegove vednosti kakor on trdi, oči umirajočega mladeniča na sliki — njegove lastne oči, oči grofa Alekseja Radomskega, kakor je tudi to patetiško, izrazov i to lice podobno v najvišjej meri — njemu samemu. Kako bi bilo mogoče odločiti se ter po kazati sliko starcu? To ni mogoče! Mi smo je videli, a skrivoma. Ko je grofinja ogledala je, padla ie skoraj v omedlevico. In pri tem je čudno to, da grofinjo ni porazila osobita sličnost umirajočega s sinom njenim, temveč z nekim drugim, z nekim dedom, ki je kakor se kaže, poginil na tak tragičen način od roke ubijalca v lesu. Tako se je zagovorila ona v prvi hip prestrašenja svojega. Zakričala je sinu: Zakaj si to naredil? . . . Kje si Katastrofa JI<»*<•»mmRo Mtavl»liiwko tlniMivo. Kakor smo že omenili, imelo je meščansko stavbinsko društvo včeraj popolndne v mestni dvorani svoj ustanovni občni zbor, katerega so se vsi sloji našega meščanstva mnogobrojno udeležili. Zborovanje je otvoril predsednik mestne hranilnice g. Vašo Petričič Pozdravil je navzoče someščan* in omenil, da se je moralo nekaj storiti, da se pretirane cene za stavbinski materijal in stavbinska dela kolikor mogo'e paralizujejo; v to svrho osnoval se je odbor iz naših meščanov, ki namerava oživotvoriti zadrugo z omejenim poroštvom, ki bi prva Ustanovila veliko opekarno, pozneje pase eventu-valno lotila tudi stavbiuskega podjetja v velikem itilu. Na ta način ustvarila se bode obstoječim podjetjem konkurenca ki bode gotovo ugodno upli vala na znižanje cen za stavbinska dela. Človekoljubna tendenca projektovane zadruge našla je v meščanskih krogih mnogo simpatij, kar je razvidno že iz tega, da je že do včeraj bilo podpisanih deležev za 80.000 goldinarjev. Ko se je potem sklenilo, da se ima sestava zadružnih pravil prepustiti odboru, prestopilo se je k volitvi ter so bili v odbor voljeni sledeči gospodje: notar Ivan (1 o gola, posestnik Julij Kantz, in-žener Pavlin, posestnik in trgovec Vaso Petričič", posestnik Karol Polak, trgovec Avgust S ka-b e r n e*, trgovec Ferdinand So u van, posestnik Fian Štrukelj, odvetnik dr. Viktor Supan, posestnik Fran Trče k, posestnik Ivan Vel kov rh in nad-inžener Fran Žužek. Funkcionarje voli odbor iz svoje srede. Želeti je 1«, da bi novo drn.štvo čim prej pričelo svoje delovanje, in da bi našlo povsod one simpatije, katere v resnici zasluži. jftffrmlhit hit ritk. Mestni magistrat dovolil je zopet mnogim prosilcem zgradbo lastnih barak na mestnem svetu. V svrho izvrševanja trgovine, odnosno obrta, dovolil je magistrat zgradbo lastne barake: trgovcema Viktorju Hohrmanu in Josipu Bahovou na Sv. Jakoba trgu, ključarskemu mojstru Avgustu /abkarju ob Marije Terezije ce*ti (poleg Rebekove barake), gostilničarici Ani Khifeld v podaljšanih Knatljevih ulicah in tralikantinji Marijam Lohkar na Križev-niškem trgu. videl portret svojega deda? . . Nesrečnik! uniči to sliko, k.tjti ona je smrt očetova, ako jo ugleda! Brzo! Za Boga, brzo ven ž njo iz našega doma! Te njene besede slišal sem jaz sam. Pozneje sicer je stvar zavijala ter trdila, da ne sličnost, ampak sama tragična snov slike jo je tako pretresla . . . Ona se boji, rekla je, da bi slika ne vplivala škodljivo na slabe živce njenega moža in tudi j.iz sem podpiral nj^no določbo, da se slika odstrani iz doma. Danes se slika odstrani. Morebiti so je že odpravili, ker je bilo določeno, da se odnese na tihem za časa predobednega spanja bolnikovega. Zapustil sem ga ravnokar, da se nekoliko odpočije, jaz pa, da vam pišem to-le pismo. 16. decembra. — O kako strašen dan, kakovo noč smo preživeli! Markiza — vse je končano! . . . Naš bedni pacijent grof Nikolnj Radomskij sklenil je danes zjutraj. O, kakšna drama! . . . Kakšno dušo pretre-sujoče podrobnosti. Ker vem, kako draga vam je ta družina, skušal bodem popisati vse podrobnosti. Včeraj nisem utegnil zvršiti pisma. Preduo sem še končal, zaslišal sem nad seboj šum, obupen krik grofinje in beganje sem ter tje. (Konec prih.) Draženje gld. 'JO kr , katere sta priposlala in < sicer: administracija „Obzora" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 248 gld 40 kr., tambaraško društvo „Zvonimir" v Novom 62 gld. .SO kr ; administracija ča-Hopisa „Narodni Listy" v Pragi nadaljnjo zbirko *_21iO gld. -S'.) kr. ; pevsko društvo „Vienac" v Požegi kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 121 gld, 11 kr.; mestni sv<*'t v Caslavi ">0 gld.; društvo strojevodij in delavcev tekstilne industrije v Nahodu 4 1 gld. 80 kr.; gospod Ivan Pospišil v Konjicah 25 gld.; dežtluo društvo privatnih uradnikov v Pragi 20 gld.; gospod G. A. Sehulz, računski svetnik v Hanoveru, zbirko.!') mark; admi« nistracija Časopisa „Keichspost" na Dunaju nadatjnjo birko 12 gld. 80 kr.; gospod Josip Danelri v Milanu 'JO frankov: moško pevsko društvo v Stras.s-btirgu na Koroškem zbirko gld. 'JO kr.; neime i ovan v Trebui na Moravskem .s gld. liJ kr,; go-sood P, Ravbinek v Nunip-iku na Moravskem 1 gld.; gosoa Franci ka Baohler na Dunaju 4 gld.; gospod J. Hilek, naručitelj v Duhcovem na češkem I gld.: gospod Josip Gruber, pekarski mojster v i '.atiji, vnovič "J vreči kruha. Uredništvu našega lista je poslal: (». R. Katalinič Jeretov v Zadru li I kron (3'J gld.) Kot „daljni milodar sabran za tužnu nastradalu braću r Ljubljani* ; darovali so gg. : Fra A. Cvitanović IJ k., Stipe Kolombatovič in P. V. Milovič v Milni ; o 10 k., pop Ostric (J k., J. Katalinič v Novi in J. Radeljak v Brada po r> kr., viN-z P. R. Oh muce vid I k., dr. Krstelj, prof, Luiic, Josip Poljak, Henrik Muirin in S. pl. Buditavljević po 2 k., Lujo Milic v Slanu in J. Kalinu' po 1 k. V Ijllltljaill, 29. maja. Celjsko vprašanje. „Sudsteierische Post4 trdi v brzojavki z Dunaja z dne 2'J. t. in., da se glede „oeljskega vprašanja" mej vlado, desnico in k aliranimi Slovenci niso ^ršile nikake nove razprave. To n i resnično. Znano in umevno je, da je nemški levici to vprašanje zelo neljubo in sitno in da bi se ga rada iznebila, ako le mogoče. Vsled tega so se v poslednjih dneh vnovič vršila poga-i tuj a ter se 25. t. m. končala. Pri dotičnih razpravah je, kakor ho ž« listi poročali, Slovence zastopal g poslanec Robid ter odločno povdarjal dovolj znano stališče slovenskih poslancev. Za tako malo stvar — pa tako hud boj ! Davčna reforma Nemški konservativci zgubili so vse veselje nad davčno reformo. Njih listi že prete, da bodo glasovali konservativni zastopniki j)ro:i n]ej. Njim ne ugaja, ker so se premalo ob-dačile hranilnice in sploh vehki dohodki, in ker se niso kmetje do 1000 gld. dohodkov oprostili fasijske dolžnosti. Konservativni listi pišejo, da se bode z davčno reformo kmetom le malo pomagalo, a naložile se pa jim bodo velike sitnosti. Tega mnenja smo mi bdi vedno, ."e tudi so pri nas nekateri v svojem optimizmu od vlade vse najboljše pričakovali. V koalioiji imajo odločilno besedo zastopniki velikega kapitala m ti gotovo nepremoznejših stanov ne bodo varovali. Volitve v Italiji. Po uradnih poročilih voljenih je 326 vladnih privržencev, 102 člana ustavne Opozicije, 31 članov radikalne opozicije in 14 so-oijalnih demokratov. Ožjih volitev je ir> in misli se, da bode pri ožjih volitvah voljenih 17 vladnih privržencev 7 članov ustavne opozicije, (i radikalcev m 8 socijalisti. Socijalisti so precej napredovali, a vender še dolgo ne bodo tako modni, kakor so v Nemčiji. Italijanski delavci so slabše organizovaui, poleg tega je pa vsled revizije seznamov volilcev mnogo delavcev zgubilo volilno pravico. Po tem zakonu ima volilno pravico vsak moški, ki je spolnil določeno starost in zna pisati in čitati. Znanje čitanja in pisanja je pa v Italiji zlasti mej delavci še malo razširjeno. Zgubili so pa volilno pravico celo mnogi delavci, ki so vešči pisanja, ker na dotični poziv niso prinesli nobenih spričeval o svojem znanju. Oblastva so letos v tem ozira strogo postopala in zlasti gledala, da pripravijo ob volilno pravico kolikor je moč veliko opozicijskih volilcev. Belgijska ministarska kriza je popolnoma rešena. Mitiisterski predsednik de Rurlet je prevzel VodstVO vnanjih stvanj, katero je bil odložil grof Metode. Mmisterstvo notranjih stvanj je prevzel poslanec Liebaert, ki je jeden najgorečnejših zago-govornikov varstvenih carin. Kongiško vprašanje se Jh začasno poravnalo. Prisvojenje kongiške države se je odložilo za jedno leto. Zbornica je pa baje pripravljena dovoliti vse, kar je potrebno za redno upravo kongiške države. Dopisi. I#. Zagorju ob Savi, 27. maja. (Ustanovitev podružnice c kr. kmetijske družbe za Izlake in okolico.) Pred dobrimi tremi leti ustanovila se je podružnica c. kr. kmetijske družbe za Zagorje in okolico, ali vsled slabega vodstva razpadla je taista. Zato so oe pa kraji izven Zagorja združili in si ustanoviti svojo podružnico. V to svrho sklical se je dne 26. t. m. ustanovni shod v Medijske toplice pri Izlakah, katerega shoda se je udeležil tudi lavnatelj c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire. Ob 4. uri je otvoril zborovanje šentjurski učitelj g. Fran (Jrnagoj s tem, da je v kratkih besedah označil namen shoda in predstavil zbranemu ljudstvu ravnatelja g. Pirca. Ta je v prav jedrnatem in popularnem govoru razkladal pomen podružnice, navduševal kmete, da naj se združijo, organizujejo, posnemajoč druge stanove. Prav uinljivo jim je nadalje kazai, da je treba dandanes druga-'e kmetovati, kakor so kmetovali naši predniki, ker so sedanje razmere drugačne od nekdanjih, ker ima kmet sedaj več troškov, kakor jih le imel, ter dražje živi, kakor so živeli naši očetje. Za večje troske je pa treba večjih dohodkov; kolikor bolj naraščajo troiki, toliko večji morajo biti dohodki, ako se hočemo izogniti propadu. Na to je navajal gospod ravnatelj pripomočke, s katerimi se bi dosegli boljši uspehi. Pridelovanje žita naj »e omeji na toliko, kolikor ga je treba za domačo rabo, mesto tega pa naj se prideluje več krme, da bode m>goče rediti več živine. V živinoreji je spas tukajšnjega kmeta; te panoge naj se oklene in prepričan bodi, da bode lažje izhajal. Mesa se čim dalja v.-č potrebuje, zato bodo rasle cene živini. Tudi glede mleka in masla ne bodejo tukajšnji ljudje v zadregi, ker ga lahko prodajo v Zagorje, kjer ima taisto večjo ceno nego v Ljubljani. Opusti naj se siva pasma in uvede naj se v te kraje raje cikasta, katera hitreje dorašča in daje mnogo več ml- k.t, kakor ona. Več če je živine v hlevu, več je gnoja in čem več gnoja, tem več krme, čem več krme, tem lepša živina. Se ve, da je treba poleg krme skrbeti tudi za suažnost živine in za snaž-nost in zračnost hlevov. Poleg živinoreje je za te kraje sadjereja neizmerne važnosti. Lega krajev je kakor nalašč za njo. Po tukajšnjih solnčnatih bregovih in gričih, kateri so tako dobro zavarovani proti mrzlemu severu in ojstri burji, je prostora še za tisoče in tisoče dr«ves. Pri tej priliki je omenjal uovodošlega učitelja g. Frana Črnagoja, ga ljudem opisoval kot izvrstnega sadjerejca ter jih prosil, naj ga podpirajo v njega namenih in njega prizadevanji, naj mu napravijo šolski vrt ali še boljše — podružnično drevesnico, iz katere bi vsak ud dobival drevesca zastonj. Mej govorom nad jedno uro trajajočim in po taistem so je čulo splošno odobravanje in splošna pohvala. Na to se je volil odbor, kateri se je PO nasvetu gospoda Jožefa Zelnika, čemšeniškega župnika, naslednje konstituiral: Predsednik je g. Jožef Prašnikar, posestnik v Izlakah; tajnik g. Fran Cinagoj, učitelj ravno tam; blagajnik g. Anton Klopčič, ržiski župan in posestnik v Šemniku; odborniki so pa: za Čemšenik župnik g. Jožef Zelnik, za Kolovrat župnik g. Ga-špar Vilman, za St Jurij župnik g. Fran J^ršič, za Zagorje kupčevalca in posestnika gg. Mihelčič in Milač, za Loke posestnik in gostilničar g. Anton Kibensteiner, za Kisovec posestnik in gostilničar g. Flori jan Petelinkar, za Podlipovico posestnik g. Kanil Rozina. Prepričani smo, da govor g. ravnatelja Pire -i ne bode ostal brezuspešen. Mej zborovanjem in po taistem se je videlo, da je govornik zadel pravo struno, da je dosegel to, kar je hotel, vžgati namreč v srcih navzočih iskro ljubezni do kmetskega stanu, iskro prizadevanja in delovanja v to svrho, da se združijo naši kmetje v obrambe svojih pravic in v dosego svojih koristi j Ta iskra zanetila bode močan plamen novega navdušenja za delo, za trud, za napredek in da bi posledica tega dela, tega truda in riaptedka bili boljši dnevi našemu „stebru drsaVe* — v to pomozi Bog! L Češka narodopisna razstava v Pragi. Odkar je bila 1. 1867. narodopisna razstava v Moskvi, zaceli so se narodi temeljiteje baviti a to važno stroko. V moskovskem m u seju nag roma-jenega je narodopisnega gradiva, da to daleč presega jednake zbirke v Evropi. V Rusiji zaceli so opazovati narodno življenje dokaj prej n* go drugod, ker je tam v obče narodni značaj podlaga vsakovrstnim ustrojem in ustanovitvam tako v državnem, kakor v društvenem življenju. Vzgled Rusov jeli so tako-rekoč posnemati ostali narodi evropski. Nemci so si osnovali v Betolinu velik muzej jednake vrste, više na severu Evrope nahajamo še starejše muzeje te vrste. Povsod, zlasti tudi v mnogih mestih naše države nastajejo ti muzeji; imamo že znamenite in zaslužne etnologe, a zanimanje za to stroko prodira dalje in dalje v vse sloje naroda. In odkod to zanimanje V Dasi se ne daje tajiti, da nam občno društveuo in obiteljsko življenje pre-uzemajo in preustrajajo občne evropske oblike; vse teži namreč po tem, da se npoohčiu, da se utesni in utelesi v občo veljavne društvene oblike, — vender se na drugi strani oživlja težnja po starodavnem, prvotnem značaju narodnem. Vsak narod hoče, da si ohrani to, kar še živi „narodnega svojstva*; vsak teži po tem, da se te narodne posebnosti in vrline, ki so dajale narodu podporo in življenjsko moč v hudih stoletnih borbah, širijo dalje in ucepijo tam, kjer izumirajo. V dauašujih časih splošno narodne borbe je torej postalo narodopisje velevažen predmet. Znameniti možje nabirajo gradiva, ogledujejo si hiše, v katerih živi narod, kajti vsak kos pohištva označuje narodni značaj, kateri se je tam bolj ohranil, koder prebiva ljudstvo dalje od svetovnega prometa, kjer še torej splošni „civilizacijski zuačaj" ni izpodrinil prvotnih svojstev. Kako se narod nosi, kako sploh živi, kaj dela, s čim se bavi, kako izraža svoja čustva v veselih in žalostnih trenotkih življenja, vse to in drugo je bogat vir, iz katerega se nam razodeva narodova duša, iz katerega se zrcali narodovo srce. Pred četiriuii leti imeli so naši bratje Čehi svojo res krasno in prekrasno jubilejno razstavo. Svet se je divil vsemu, kar je tu videl; občudovat je češko industrijo, poljedelstvo, šolstvo, obrtnost, književnost, znanost, umetnost, vse, kar je ustvaril, pridelal, priboril, dosegel češki narod. Tako rekoč v kotičku te razstave stala je „č e s k a c h a I u p a", pri kateri so se obiskovalci razstave radi mudili. In takrat se je porodila misel osnovati posebno narodopisno razstavo. Rodoljubi so se poprijeli dela, osnoval se je razstavni odbor, grof H a r r a c h , grof L a -žanskv, etnolog Bartoš stopili so na čelo, mestna občina prevzela je pokroviteljstvo. Ves Čas delalo se je neumorno. Navzlic stoterim zaprekam od raznih strani, razstava je namreč izključno češka, ker drugačna biti ne more, izvršil je odbor svoje ogromno delo, napravil je narodopisno razstavo, ki daleč prekaša posestrimo v Moskvi, ki pa tudi, kakor nam zatrjujejo poročila, nadkriljuje jubilejno razstavo leta 1891. Češka narodopisna razstava v Pragi, ali kakor jo sami zovejo „naša n a r o d o p i s n a", otvorila se je slovesno dne 15. maja ob 10. uri dopoludne. V predvečer otvoritve bila je slovesna predstava v Narodnem divadlu; dajala se je „Ltbuša", uprizorile so se žive podobe in govoril se je prolog. Prava slavno*t vršila se je dne 15. maja. Hiše so bile okrašene z narodnimi zastavami. Sprevod se je pomikal s Staromestnega trga proti razstavišču. Na čelu je jezdil praški „Sokol", za njim so vozile ekvipuže s kočijaži v slovaškem kroju. Tu so bili zastopniki vseh stanov, znanosti in umetnosti. V tej veličastni vrsti bil je pokrovitelj razstave, gospod Gregor v čaniari, ki je šel otvorit razstavo. Ob 10. uri se je vršil ta veličanstveni akt. Na razstavišču je pričakoval došlece predsednik grof LaŽanskv, tudi oblečen v čamari; tu je že bil cesarski namestnik grof Thun in mnogo drugih po« vabljenih gostov, a nebrojna množica naroda prižla je k otvoritvi. Z burnim odobravanjem občinstva govoril je primator G r e g o i , in nepopisno navdušenje prešinilo je vse, ko je Gregor otvoril razstavo in končal z besedami : „ A v še toto, lide česky, v y k o n a I j s i v 1 a 8 t n i silou a v 1 a s t n i pili, bez pomoči, bez zaštitv, bez ! podpor}-, — a proto nemo h u jinak, I puzen j s a v 11 e č n o s t i, než ji r o v o I a t i ; I T obe, lide českoslovansky, budiž slava, slava, slava!* Pri otvoritvi pel je „H 1 a b o I« cesarsko peRem in potem na zvršetku p^I je ves zbrani narod narodno pesem „Kde dom je moj". Da, vse to, kar nam podaje razstava, napravil je narod češki s svojo močjo, brez pomoči, brez zaščite, brez podpore! S kraja se je namreč mislilo, da Čehi brez državne podpore ne morejo napraviti velike razstave. Nekateri krogi so bili uverjeni, da se bode vse podjetje razbilo ob nedostajanjn potrebne glavnice. Toda ta jedina ovira, če bi sploh bila ovira, premagala se je koj v prvem trenotku, podjetju je priskočil na pomoč mogočen in radodaren mecen — narod češki! In tako so se nasprotniki razstavo spet prevarili v svojih nadejah. Leta 1801. mislili so Nemci, da brez njih pomoči ne morejo Čehi napraviti jubilejne razstave, in zdaj so se zopet prekanili misleč, da brez njih ne more biti tudi ^Narodopisne", in se pritožujejo, da jih Čehi o vsak priliki prezirajo. V češko-slovanski razstavi pa je po našem mnenju prostora le Čehu in slovanski jednorodni koaliciji. Drugi ne. Vse, kar nam podaje češka narodopisna razstava, to je lasten napredek, to je sad lastne kulture. Predmeti, ki ho tu na ogled, so davne, toda žive priče O notranji, obiteljski zgodovini češkega naroda. Znano je, da je češka vas in češka „cha-lupa" tako stara, kakor je star narod češki. Se daleč v današnji Nemčiji nahajajo se sledovi o tej češki kulturi. Četudi nam zgodovina molči o davni slo« vanski prošlosti, a to imamo diugo verodostojno pričo, ki je starejša, nego ona doba, ko so prvi žarki zgodovine obsijali narode slovanske. Š e v oni temni dobi nerazdeljenega naroda slovanskega imeli so naši predniki „ d o m a in vsi nazivi pojedinih delov doma so današnjim Slovanom vzajemni, kar je dokaz, da so naši sivi predniki te nazive prinesli iz skupne domovine in da so že v tej prastari dobi imeli lepo urejeno družbinsko življenje, ter da so stali na visoki stopinji kultur e. Dokazov temu ni treba navajati; navajamo to le kot uspeli slovanske znanosti. Slovanski dom, chalupa, je torej vir globokih študij, in mi moramo biti Cehom hvaležni, da so nam vse to, kar je raztreseno v njih domovini, predstavili na malem prostorčku zemlje, kjer v kratkih urah lahko spoznamo ves češki narod. V večino občinstva ni še prodrla važnost narodopisja, zategadelj so narodopisne razstave velika pridobitev. Z njimi se utrjujemo sami V svojih tradicijah, ž njimi se krepimo v svojem narodnem duhu, ž njimi si konečno pospešujemo razvijanje v narodnem značaju. Osobito so take razstave podlaga primerjanju, brez katerega si sploh narodopisne znanosti niti ne moremo misliti. Tu vidimo namreč, ali smo n. pr. v kakem oziru podobni drugim Slovanom. Na češki narodopisni razstavi zavzema odlično mesto s t a r o s 1 o-vanski drveni hram (cerkev). Ta cerkev im-ponuje osobito poročevalcu nekega ruskega lista, in ta poročevalec omenja, da se take cerkve nahajajo tutb v vologodski in arhangelski guberniji. Na tem tesnem prostoru ni možno niti omeniti vseh oddelkov razstave, a kamoli popisati. Za-doščuje naj, ako le opozorimo na nekatere oddelke. Izredno znamenit je oddelek o slovanski ornament i k i. Da je slovanska ornamentika bogata in da igra važno ulogo, to predpostavljamo kot znano stvar. Čehi, Rusi in južni Slovani so v tem oziru občudovanja vredni velikani. V domu in v cerkvi ima ona odlično mesto, svoj postanek, svojo zgodovino. Ona je naša, ona je slovanskega uma proizvod ; slovanska ornamentika je slovanskega izvora. Zanimanje za njo obudilo se je v novejši dobi v veliki meri ne samo pri Slovanih, nego tudi pri neelovan-skih narodih, ki jo proučavajo in posnemajo. To je naš ponos. Uprava našega „Narodnoga doma" storila bi prav, ako bi posnemala sokolski „I)omu v Kolinu in mnogo drugih javnih zgradeb slovanskih. V Ljubljani imamo moža v to, in to strokovnjaka, troški niso večji nego navadni, in to bi bilo krasno, ako bi vsaj jedno ali dve dvorani v „Narodnem domu" imeli s slovansko oruamentiko. Kakor ta oddelek, tako je tudi občudovanja vreden oddelek o narodnem šolstvu. Gospode profesorje in učitelje, dalje zlasti naše učiteljice opozarjamo na le-tošujo narodopisno razstavo. Kdor le more, naj ne zamudi letošnje prilike. Pot mu bode bogato poplačan s tem, kar bode videl in občudoval. Z narodopisno razstavo postavil si je narod češki najlepši spomenik dela, pridnosti, uma in živ- Ijen's'e moči svoje. Ob to, kar si je sam ukvarjal i postavljal, zidal in delal iz samega sebn. zadirali so i se viharni časi, mnogo so mu napravili škode, mnogo porušili, kar si je sam postavil; toda naroda češkega uničili niso. A da ga niso uničili, to ni ničija druga zasluga, to je zasluga samega naroda češkega; to je zasluga češkega truda, neumorne delavnosti, velike samozavesti, narodne požrtvovalnosti, to je v obče zasluga velike češke kulture. Anton Trstenjak. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. maja. — (Nadvojvoda Evgen.) načelnik nemškega viteškega reda, pripeljal se je s spremstvom danes ob polu 6. uri zjutraj iz Kranja v Ljubljano ter se je s kolodvora peljal naravnost na Križevniški trg. Ogledal si je najprej križevnisko cerkev in po« slopje nemškega viteškega reda ter posestvo na Mirji, potem pa deloma peš, deloma na vozu skoraj celo mesto, zlasti pa cerkve in hišo, ki so po potresu bile najbolj poškodovan«'; mej drugim bil je nadvojvoda tudi v mestni hiši in v deželnem muzeju, kjer se je precej dolgo mudil. Ob '/4II, uri odpeljal se je nadvojvoda K v g e n s posebnim vlakom v Novo Mesto, odkoder pojde v Metliko in Črnomelj, potem pa v Zagreb. Na kolodvoru južne železnice pozdravila sta nadvojvodo deželni predsednik baron Ilein iti župan Grasselli, olicijelnega vzpre-jema pa ni bilo. — (Volitev v občinski svet ljubljanski.) Danes vršila se je v drugem volilnem razredu do-polnitvena volitev v občinski svet ljubljanski. Volitve udeležilo se je 91) volilcev ter so bili izvoljeni gospodje: ravnatelj ces. kr. obrtnih strokovnih šol Ivan S u b i c 8 98, odvetnik dr. Danilo Majaron z 92, c. kr gimnazijalni ravnatelj Andrej Se neko v i 6 z 88 in c kr. računski svetnik S v e t e k s 80' glasovi. Predsednik volilne komisije bil je obč. svet. g. Jakob Zabukovec. — ( Slovensko planinsko društvo".) C. kr. deželna vlada je odobrila ustanovitev pidružnice »Slovenskega planinskega društva" v Radovljici. Do sedaj imelo je društvo dve podružnici in sicer v Savinjski dolini in v Kamniku. — (Bicikliški klub . Ljubljana") bode imel jutri četrtek zvečer ob 9. uri izredni občni zbor v vrtnem salonu gostilne ..pri avstrijskem cesarju8. — (Občinska volitev v Tržiču ) K včerajšnjemu brzojavnemu poročilu, da je „stranka reda" v 111. razredu sijajno zmagala, dobili smo ravnokar obširnejši dopis, katerega priobčimo jutri. Za danes posnamemo, da je ista stranka ostala v II, razredu za 1 glas v manjšini, in da se v I. razredu iz lahko umevnih razlogov ni udeležila volitve. — Poroča se nam ob jednem, da je nadvojvodo Kvgena, ko se je včeraj popoludne pripeljal v Tržič, občinstvo pozdravilo z navdušenimi Zivio klici. Nadvojvoda se je za dve uri nastanil v hotelu g. M. Lončarja in potem ob ti. uri odpeljal proti Kranju. — (Pogozdovanje krasa ) Goriška komisija za pogozdovanje krasa je objavila poročilo o svo jem delovanju, iz katerega razvidimo, da je doslej pogozdila 1578 hektarov sveta. Troški so znašali 64.100 gld. V lanskem letu je pogozdila 182 hekt. in nasadila 1,603.750 drevesc. Drevesca uspevajo dobro. Poleg že pogozdenih tal ostane še za pogozdovanje odločenih 6769 hekt. Od I. 1884 do 1894. se je za pogozdenje potrosilo 106.409 gld. — (Potrjene volitve) Cesar je potrdil volitev barona Alfreda Moscona načelnikom in Gustava Dellcot ta načelni ko v 1111 namestnikom okrajnega zastopa brežiškega ter volitev Jožefa Zelenika načelnikom in Simona Ožgana načelnikovim namestnikom okrajnega zastopa ptujskega. — (Zopet plaz.) Pri Sv. Petru pod Svetimi Gorami v sodnem okraju Kozje so se na hribih, mej katerima teče Sotla — ta dolina se zove Ze-lenjak in deli Štajersko od Hrvatske — pokazale na terenu, širokem kakih sto metrov, velike poko-tine in so se jeli udirati manjši plazovi. Ker se je prebivalstvo štajerskih vasij Sv. Peter, Hrastje in Bistrica ter hrvatske vasi Klanjec in Tuhelj balo, da bi nastala povodenj, ako bi se udri plaz in zasul strugo, po kateri teče Sotla, prišla je 24. t. m. na lice mesta posebna komisija iz Brežic in hrvatska komisija iz Klunjca. Preiskava je dognala, da je strah prebivalstva opravičen. Komisija je odredila vse, kar treba, da ae prepreči povodenj, ako bi se plaz udri. — (Toča na Goriškem.) V mnogih krajih na Goriškem je spomladna toča prouzročila precej veliko škodo. V nekaterih krajih so morali mlade ozimne setve kar pokositi za živino in so potem posejali turšico. — (Posl. Ivan Nabrgoj,) v«»lezaslažni prvo- borifelj tržaških Slovencev, jir. znu e danes svojo šestdesetletnico. Pridružujoč se številnim njegovim čestilcera mu kličemo od srca: Na mnogaja ljeta! — (Dva in pol glasa večine.) Zoper volitev volilnih mož v Oprtlju se je slovenska in hrvatska stranka pritožila na c. kr. namestništvo v Trstu. Pritožbi se je deloma ugodilo, v rešilu pa se pravi, da ostane italijanski stranki vzlic temu še vedno dva in pol glasa večine!! —(Samson v uniformi > Sleharnemu je znano, kako izredno močan je bil svetopisemski velikan Samson. Tacega Samsona ima 18. topničarski polk v Zagrebu. Pri vajah topničarskih rezervistov, ki so bile te dni v Zagrebški okolici, je obtičal jeden top na blatni iti razvoženi cesti, da ga konji niso mogli •zpeljati. Naš Samson zgrabi s svojimi orjaškimi pestmi topovo cev, jo suarue in vrže na tla, da so konji prazno lafeto brez težave izpeljali. Potem je dvignil orjaški topničar zopet cev in jo položil pravilno na lafeto. Par dni pozneje je bil omenjeni rezervist pozvan k raportu, kar mu je prizadelo precejšen strah. Svest si je bil namreč, da ni ravnal po vojnih predpisih in bal se je kazni. Njegov strah pa se je spremenil v vesolje, ko mu je polkovno poveljništvo izreklo pohvalo za njegovo hladnokrvnost in odločnost. Zdaj je še bol) ponosen na svojo izredno telesno moč, katero so že davno občudovali njegovi tovariši. — (Samomor.) V Vičenci na Laškem je skočila dne 21. t. rn. v reko Bacchiglione lOletna dekla Antonija Likar, doma iz Idrije. — (Razpisane službe) Mesto kontrolor a jstnišnice (X. čin. razreda) s prostim stanovanjem. Kavcija v znesku letne plato. Prošnje predsedstvu dež. sodiš a v Gradcu. — Mesto upravitelja jetnišnice (IX. čin. razred) s prostim etanovanjem. Kavcija v znesku letne plače. Prošnje do dne 12. junija predsedstvu dež. sodišča v Gradcu. * (Hud potres v Turčiji) je razrušil mesto Paramythia v Epiru. Razun velikanskih poškodb na poslopjih je katastrofa končala tudi mnogo človeških življenj. Po dosedanjih poročilih je nad 50 OSOb bilo ubitih, 150 ranjenih, nekatere se pa pogrešajo. Hiše so večinoma razrušene, nad tristo let stara grška cerkev pa je bila več metrov v stran potjsnena. Prebivalci morajo kampirati noč in dan na prostem, ker še niso mogli dob ti šotorov. — Tudi v Ejlbassanu v Albaniji je bil hud potres, ki pa ni prouzročil nobene škode. * (Brutalen morilec.) V Kazilovvicah v Galiciji sta se sprla dva soseda; prvi je dolžil dru-zoga, da mu je ukradel klopčič pavole. Obdolženec je napadel dolžitelja, ga vrgel na tla in ga s škornjem toliko časa bil po glavi, da mu jo je popolnoma zmečkal. * (Grozno maščevanje.) V Midlandru v ameriški državi Michigan, se je mlad in imovit mož, Hale poročil z znano krasotioo Ilelle llammond. Nastanila sta se v hiši, katero jima je podaril ženinov oče. Zjutraj po poroki je začela hiša goreti. Ogenj se je tako hitro razširil, da se novoporočenca nista mogla rešiti. Zgorela sta. Preiskava je najprej do gnala, da je nekdo stopnice polil s kreosinom in pod prost irače. vtaknil z oljem polite cunje, vsled česar se i« ogenj tako hitro razširil; dognala pa je tudi, da je to storil bivši zaročenec nevestin, da se maščuje, ker ga je zaročeuka zapustila! Berolin 25). maja. Falb je obelodanil obsežno studijo o ljubljanskem potresu. V tem spisu protestu je proti tonu, da se zlorablja njegovo ime v to, da se razširjajo vznemirjajoče vesti ter povdarja, da more njegova teorija le pomirljivo uplivati, ker dokazuje, da je vedno samo prvi suuek močan, vsi drugi pa rahli. Dunaj 29. maja. Rešitev volilne reforme, Dipaulijevega predloga glede volilne pravice petakarjev in celjskega vprašanja se je odložila čez Binkošti. Dunaj 29. muja. Z ozirom na jutrišnji delavsko demonstracijo se načrt volilni reformi, kakor ga je izdelal pododsek, razglasi šele prihodnji torek. Zatrjuje se, da je načrt tudi v tehniškem oairu povsem natančno izdelan in da se bo po njem pomnožilo število poslancev na 400. Dunaj 29. maja. Vlada pritiska ua levičarje, naj bi se pri današnji vol tvi župana zjedinili na kompromisnega kandidata. Levičarski voditelji odklanjajo vsak kompromis, posamični levičarji pa nameravajo glasovati za dr. Luegerja. da bi se ne razpustil obč. svet. Lueger je za slučaj, da dobi dovolj glasov, izjavil, da vzprtjme volitev. Zanimanje za izid volitve je nepopisno. Dunaj 29. maja. Za jutri je sklic.au velik delavski shod, na katerem se bo zahtevala splošna volilna pravica. Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Meli evepa Seidlitz praška1', ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpo&ilja ta prafiek VBak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tnchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (4—8) t in■ II so v Ljubljani: 27. maja: Apolonija Šinkovec, delavka, 57 let, Sv. Petra cesta St. 49. 28. maja: Marija Ouzolj, zasebnica, !")9 let, Rožne ulice St. 33. V deželni bolni ci: 2*i. maja: Ana Pintar, gostija, 32 let. — Lorenc Daks-koblar, delavec, fi<) let. 27. maja: Ivan Hribar, delavčev »in, 4 leta. 28. maja: Ivan Tuman, gostač, 49 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 28. maja 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 7367 737-3 7370 17-2« C 20-7° C 17-3° C m. vzh. m. vzli. nI. vzh. obl. jasno jasno 000 dežja. Srednja temperatura 18-41, za 2*1° nad normalom. ZDuLi^ajelca, borza dne 29. maja 1895. Skupni državni dolg v srebru kr. Avstrijska kronska renta 1 . Ogerska zlata renta 4°/0. . , Ogerska kronska rrnta 4"/» Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice..... NemAki drž. bankovci 20 mark .... 'JO frankov . . . za loO mark C. kr. cekini . 101 :tf) 123 » 96 . 101 it 50 . 123 n 40 99 n 10 . 1072 B — . 402 n 75 121 * 85 . 59 n 50 n 90 9 n 65 4H n 05 5 * 71 Tnžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa Ivanka Vogelnik roj. Didič danes opoludne po kratki a mučni bolezni, v 25. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodo zaspala. Truplo predrage rajnee bode v četrtek dne .'iit. t. in. ob 4. uri popohulno v hisi žalosti blagoslovljeno in potem na pokopališči pri sv. Križu k vefnemu počitku položeno. Sv. maSc zadušnice se bodo brale pri sv. Barbari in pri sv. Križu. Prerano »mrla bodi priporočena v blag spomin in pobožno molitev. (741) Idrija, dnć 2H. maja 1896. Ivan Vogelnik, o. kr učitelj, soprog. —Fandt Vogelnik, hči — Fran Dldlč, župan in posestnik, Katarina Dldlć, s tari ft i. — Fran l»ldič ml, brat. — Jerica Lapajno, sestra. — dtefan Lapajne, c. kr. okr. komisar, svak. Stsu-srbe 111 3 Zidarje, itukaterje. kamnoseke, betonske delavoe za vsake vrste betonska dela, za trasiranjem predidoča dela in 7 a podzemeljska dela oskrbuje v vsaki množini najhitreje in Jih pripelje na lioe mesta oblastveno avtorizovana poaredovalnloa E. Smeta« «V-«»U, Praga, Karolinenthal, Palackyjeva ulica St. 9 (CeSko). Za IJiiblJaiio In okolico iičemo spretnega agenta v svrho razpečavanja zakonito dovoljenih državnih papirjev in sreček. Visoka provizija in eveutuelno stalna plača. (507—10) Menjal nično društvo glavnega mesta Budimpešte Adler &Co. Podružnica v Ljubljani zagrebškega stavbnega podjetništva Pilar, Mally & Baiida arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri. Tehnični bureau: (726-2) Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakobskega mostu). Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne. Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov, no vili zgrade b in prezidav sploh stavbnih del vsake vrste. W9T Prodaja jajc za valjenje najstarejše prlmorNke k«kn jt- ple-uieimklh kokoftlj, premijirane v Gorici 1891. 1. z zlato svetinjo I. vrste. (719—2) Z rožnatim grebenom, amerikanski Leghorn, tisto boje kakor jerebica, jedno jajce 25 kr. Cochinkinezar, žolt in bel, iJO kr. La Fleche, črn, 20 kr. Holandec, Črn, z belo avbo, 20 kr. Srebrn in zlat bautatn, 20 kr. Leghorn, Italijan, jarebičue boje, 20 kr. Bruhma. svetle in temne boje, 15 kr. Plvraonth-Rock, okraguljen, 15 kr. Dorking, jarebične boje, 15 kr. Langshans, črn in bel, 15 kr. Andaluzijanec, modre boje, 15 kr. Houdan, francosk, 15 kr. Leghorn, Italijan, bel, z žoltimi nogami, 15 kr. Biserno kokosi, svetlo boje, 20 kr. Peking-race, 20 kr. — Za embalažo s poštnine prostim pošiljanjem do 50 komadov 7o kr. — Garantu e se za čiBto pleme in sveže jajca. — Razpošiljata Aiim vdova Ntlegler in ivt«r llruiiiHt. Ht. Peter pri Clorfcl, Primorsko. garantova no, skadodi, ki živi dospejo, vsak dan sveže lovi Jeni, po 1 poitna koiarloa, franko s povzetjem in prosto oarlne: (619—7) 40 komadov solo-velikanov.....gld. 530, SO „ velikanov....... „ 4*50, 10O „ za Juho........ ,, 3-30. B. Ha IIVI". NianiMlmv *t. SO, |(-l>Jit v I,|uI»I[huI, Sv. Petra eeatn it. 4. (707—3) Vrnivšim se dijakom priporoča se po potresu nepoikodovano stanovanje s hrano. Prostora je za 5 oseb. — Naslov: .Toslptno I*olle, kolodvorske ulice it. 16, pritličje na desno. 1737-1) Hiša z vrtom 9 eob s popolno opravo, različnimi etranskimi prostori, prekrasna lega, prikladna za doktorje ali večje rodbine, ae v zdravi*«'! CSIelrheiiberjr, da. v najem aH pa proda. — Vprafla naj se v Gradci, Glacisstrasse štev. 57, Hochparterre 2, vrata na levo. (653—3) Prodajalnica dobro založena z manufakturnim blagom, v boljšem mestu na tioreii|NM.ein, (715—3) se takoj odda v najem. Več pove upravništvo „Slovenekega Naroda". ^Želodčne kapljice 5 \ koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljicu so zelo pro-■petne (provstooojejo sla*t do jela, razatvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in kropčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapeoeuostl, preobloženem telodoi s Jedili in pijačami i. t. d. Steklenica z rabllnlm navodom volja 20 kr., tuoat 9 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. (1010.37) Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. 5 9 » 1 » 9 i I I Prostovoljno čLražto pmatlpoa blaga (hišne oprale, vozov it) naznanja posestnioa Jožefa d iiiul«-r na dan 4. junija ob 9. uri dopoludne na dvorišči „pri Tonhu". ^Eengrlš, dn«- 28. maja 189 5. (740—1) ključavničarstvo Ign. FascliiiD-a vdove Poljanski nasip h. st. S Reich ova hiša priporoča svojo bogato zalogo štedilnih ognjišč na||irlproNteJHih, kakor tudi ua)flne|-ftth, z lolto medjo ali mesingom montiranih | za obklado s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po oenl. ■■F" Vnanja naroČila se najhitreje (340—17) iavrsojejo. VABILO k občnemu zboru okrajne bolniške blagajnice ljubljanske dne 31. maja 1895. leta ob 7. url zvečer v lin o Hi t ii i dvorani. Dnevni rod: 1. Poročilo o prejemkih in izdatkih koncem decembra 1894. 2. Določba o računskem poročilu blagajniškega načelništva in njega razprtitvi. 8, Volitve: a) volitev nadzorovalnega odbora sesterih članov; b) volitev razsodišča peterih članov. 4. Razni nasveti. Načelništvo okrajne bolniške "blagajnice ljubljanske dne 29. maja 1895. Načelnik: Anton Klelu 8. r. Opomba : Brez izkaznice ni nikomur dovoljen pristop v dvorano (§ 20 blagajniških pravil). Ako bi bil ta zbor nesklepčen, se ho dne 7. Junija t. 1. ob že dolo-& čeni uri vrfiil drugI obdal xbor in sicer (po §. 30 blagajni&kih pravil) brez Z o/.ira na dofilo Število udeležencev. (781) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11. 0U