415 Novičar iz raznih krajev. Z armado vred so Cesar ukazali tudi vojaško-po-licijsko stražo zmanjšati, kar se je tudi že zgodilo, in sicer tako, da so v velikih mestih, kakor na Dunaji, v Pragi in Peštu število policajev precej znižali, v manjih mestih pa čisto razpustili. Za javno varnost imajo uredniki civilnega policijstva in mestnih gosposk skerbeti, kterim daje, kjer je treba, c. k. žandarmerija in vojaščina pomoč. — Papirnate desetice bodo c. k. dnarnice jemale in zamenjevale samo še do 31. januarja 1858. — „Fan-t a i s i ett je ime barki, ktero so dali Cesar na Angležkern izdelati. Vsa železna je, in kar njeno ličnost in urnost utiče, pravijo, se ne bo mogla z njo nobena druga skušati. Vozili se bodo Cesar z njo po jadranskem morji. — 17. t. m. 30 zasadili pervo lopato v zemljo tam, kjer bo na štajerskem Podravji kolodvor železnice, imenovane „Franc-Jo-žefova izhodna železnica." — „Pražke novineu pišejo, da so delavci ondi, kjer je stalo nekdaj staro mesto B u d e c, poldrug sežen pod zemljo poldrug mernik žita našli. Nekaj tega žita so poslali češkemu muzeumu v preiskavo. Učeni mislijo, da utegne to žito že kakih 2000 let staro biti. — Dr. Honigberger, rojen na Erdeljskem, kteri več let v Indii živi in zdaj v Kalkuti prebiva, piše, da je iz-najdel, kolero zvcepljenjem ozdravljevati. Ce ni bosa! — V drugi polovici tega mesca so potresi v raznih deželah velik strah delali. Tako so imeli potres 20. t. m. v Zagrebu, Reki, Temešvaru in drugih mestih našega cesarstva. Najhuje se je pa tresla zemlja v Molfeti na Napo-litanskem, kjer so 16. t. m. zvečer trije potresi zaporedoma ljudi tako prestrašili, da so celo noč na polji ostali. Nesreče ni bilo. V Canovi je pa potres več hiš poderl in ljudi ubil. Tudi na Francozkem so imeli potrese. — V Berlinu so se bolniki zastran kralja dolgo posvetovali in potem izrekli, da se njegovo zdravje še ni toliko popravilo, da bi mogel vladarstvo prevzeti. — Sv. Oče so 14. t. m. L u- -ciana Bonaparta, če se ne motimo, bratranca fran- - cozkega cesarja, za mašnika posvečili. — Ce je vse res, i kar časniki iz Carigrada razglašajo, je misliti, da se S bo diplomatična štrena po novem letu še huje zmešala in zadrega bo rodila zadrego. Tako se francozki paslanec in Resid paša še vedno pisano gledata; tako sta francozki in rusovski poslanec podala turški vladi ugovor zoper usvo-jenje perirnske^a otoka na rudečem morji po Angležih; tako je rusovski poslanec še drug ugovor podal zoper gospodarjenje Angležev na černem morji, in tako je poslednjič an-gležka vlada pooblastila namestovavca Lord Redkliffa, turški vladi zažugati, da bo z njo spregel, ako bo v zadevah namenjenega suežkega vodovoda (kanala) odjenjala. ¦— wNo-vičar" je že pred nekimi tedni povedal, da se v Cerni gori in njeni soseski nekaj kuha, kar na boj s Turki namerja. Telegrafi poslednjih dni so to poterdili, in še povedali, da niso sarno Cernogorci, temuč tudi kristjani Ercegovine že do gerla siti stisk turžkih oblastnikov, kteri tako imenovani Hat-Humajum (zoper voljo nezmoženega turškega čara) z nogami taptajo. Da je černogorsko gospodarjenje ' brez glave in nog, je slednjemu znano; da se pa erce-govinski kristjani tako možko in krepko potegujejo za spolnitev Hat-Humajuma, to bi utegnilo „karakteristično" znamnje biti, ktero bo prej ali pozneje gospode diplomate napeljalo in prisililo, kaj važnejega pretresovati, kakor s političnimi sencami mir sveta plašiti. Telegraf je pred kratkim po časnikih povedal, da se je 4000 oboroženih kristjanov južne Ercegovine proti samostanu Duziškemu odpravilo in ga osvojilo. Vodja jim je neki Vukalovič. Njih namen je, se posvetovati o tožbah zoper gospodarjenje turških oblastnikov. Vsaka keršanska družina mora oboroženega moža dati. Ta četa ni imela namena, se Turkov lotiti; njih namen je bil samo v Duzih razglasiti Hat-Humajum, to je postava, po kteri imajo kristjani enake pravice s Turki. Najnovejši telegrafi pa pripovedujejo, da so se 23. t. m. ercegovinski kristjani s Turki sprijeli; boj je bil kervav, pa kdo je premagal, se še ne ve. Ta čas je pa neki 4000 Černogorcov vdarilo na turško selo Kulatin, kjer so po svoji znani šegi mnogo pastirjev pobili in kakih 3000 goved uplenili. — Diplomatične obravnave v zadevah Mol-dove in Valahije so neki valahijskim domorodcom zlo serca poderle. Sami so spoznali, da o sedanjih razmerah ni mogoče na zedinjenje misliti, najmenj pa na zedinjenje pod kakim tujim princom. K temu streznjenju je francozka vlada veliko pripomogla. Da so odborniki va-lajiijskega naroda prosili oblastnike, kteri so za zedinjenje, nej bi Moldova in Valahija pri starem ostale, smo že omenili. Turška vlada je pred nekimi tedni z razpisom tirjala, divana razpustiti. Doslej še ni bilo zastran tega nič do-veršenega sklenjeno, tako pišejo francozki časniki, iz česar se da prevdariti, da francozka vlada ni voljna v razpušenje divanov dovoliti. — Perva stopinja k oprostenju rusov-skih kmetov ali sužnjekov je storjena. Car Aleksander je namreč z ukazom od 2. decembra poglavarjem v Vilni, Grodnu in Kovnu ukazal, brez odloga za njih poglavarstva posebne komisije napraviti, pozneje pa za vse tri občno komisijo postaviti, ktera bo v Vilni svoj sedež imela in se zastran tega posvetovala, kako kmetom stan zboljšati. Iz tega je viditi, da imenovajii ukaz cesarski ne zadeva celega cesarstva, temuč zahodne rusovske dežele, v kterih je že tako ložeje kmete oprostiti, ker njih sužnost ni bila tako terda, kakor v ostalih rusovskih deželah. Težko delo bo to, ker se bo mogel sužnjak s potom svojega obličja odkupiti in to v odmerjenem času. Ako si bo, preden ta čas preteče, svoje človeške pravice kupil, bo prost; dokler pa poslednjega kopeka ne splača, ostane suženj in brez lasti. — Iz Indije so dospele bolj vesele novice za Angleže. Hrabri general Havelok je bil v hudi zagredi, ker je bil od 50,000 ustajnikov zajet. Od dveh strani se mu je bližala pomoč in mu je tudi prišla. Višji general Campbell je namreč ustajnike serčno prijel in srečno premagal. — V Bagdadu, kjer je Omer paša poglavar, mori kolera ljudi. — Ker že od bolezni govorimo, naj tudi še od g r i p p e kaj več povemo, ktera ravno zdaj v mnozih 416 krajih tako nadlego dela ljubem. Grippa se med vsemi epi-demiškimi boleznimi najbolj more razširiti, pa v srečo je ljudem najmenj nevarna. V starih časih je niso poznali, ker se je leta 1323 pervi pot pokazala na Italijanskem, potem pa zopet v letih 1327 in 1358. Odsihmal se je pokazala večkrat skorej v vsili evropejskih deželah. Strašno je divjala v letu 1791, ktero leto je v Rimu 60,000 ljudi pokopala. Leta 1775 je dobila v Italii ime „Infiuenza", ker se po vremenu ravna, in na Nemškem so jo 1782 imenovali ;??BIitzkatarrhu t. j. blisken nahod, ker je 27. januarja po naglo spremenjenem vremenu 40 tavž,ent lju*'j naenkrat napadla. Ta bolezin pa ne napada samo ljudi, tudi živali so ji podveržene, namreč pa psi, konji, mačke in dr. — Iz Benedk beremo, da je bil ondi vojak krajnskega regimenta zavoljo nepokoršine in zavoljo tega na kol obsojen, , ker je štirkrat ušel. 23. t. m. bi bil imel smert terpeti. Ker se pa regiment sploh prav dobro obnaša, je uslišal g. oberst prošnje množin gospe, ktere so ga prišle prosit, nesrečnemu vojaku milost skazati. To se je tudi zgodilo , in vojak je bil izpušen iz ječe potem, ko je že tri dni smertne britkosti terpel. — V Parizu je bila 19. decembra zvečer proti 6. uri taka gosta megla, da naj bistrejše oči niso vidile deset stopinj pred sabo in sicer tako svitle gazne lampe so bedele v megli kakor kresnice. Po večjih prostorih in ulicah je bilo komej mogoče hoditi in čez neke mostove voziti, je bilo prepovedano. Ljudi nesreče varovati, so bili na večjih mostovih mestni čuvaji z gorečimi baklami postavljeni. Megla je pa samo v mestu stala, zvunej mesta je bilo jasno. Prav na tla se je vlegla in če seje kdo dobro sklonil, je vidil nad sabo jasno nebo z zvezdami ob-sejano. — Pred 32 letmi je dala neka grofinja v Veroni svoje novorojeno dete dojnici v vasi blizo mesta. Cez nekaj mescov je šla grofinja svoje dete obiskat. Po nesreči se je pa primerilo , da je dojnici rejček padel in se poškodoval. Vstrašena žena si ni upala, * to grofinji povedati in pokaže ji svoje lastno dete. To je bilo tako zalo in krepko, da je grofinji tako dopadlo, da ga je sabo v mesto peljala. Kmetica se ni mogla premagati, da bi ji povedala resnico. Tako je rastel sin kmetice kot grofic v Veroni, kjer so ga skerbno redili in učili. Pred kratkem se je oženil grof s hčirjo imenitnega rodu, pravi grof pa pase revšino na kmetih. Pred nekimi mesci je nekdajna dojnica grofova hudo zbolela in ker ji vest ni dala mirii, je povedala priča duhovnega in sodnih urednikov, da je otroka zamenila. To prigodbo bodo te dni pri deželni sodnii v Benetkah obrav-novali in vse pričakuje željno, kako bo ta reč razsojena. — Nezvesto s t je bila v Cirihu v Švajci strašno kaznovana. Vkradla je namreč neka deklica, ki je imela v on-dašni fabriki za netilne klinčke zaslužek, v tej fabriki košček fosfora in ga je v žep skrila. Spotoma se vname fosfor v žepu sam od sebe in je opekel deklico tako strašno do kosti, da zdravniki ne upajo, jo še kdaj na noge spraviti. — V Lizabonu napada rumeni mačuh samo tu in tam še kterega. Al dr. Lyons, kterega je angležka vlada v Lizabon poslala, to bolezen bolj spoznavat, je izrekel, da bi utegnila v spomladi vernitl se , ker ni bila zanesena iz unanjih krajev, temuč se je v mestu samem izcimila. — Naj ge rja baba je zdaj na Dunaji za dnarje viditi. ime ji je Mis Pastrana. Rojena je v srednji Ameriki. Nek dunajsk časnik jo popiše tak;o le: Mis Pastrana je 4 čevlje in 6 pavcov visoka, precej dobro rejena in dobre postave. Al njeno obličje! Las in obervi je gostih in černih; brado ima menj černo, roke in tilnik porašene. Zdaj pa še usta! Dvojno ozobje ima, pa le eno versto prednjih zob v spodnjem zadnjem ozobji; jezik njeni je kakor v meso premenjena goba itd. — Kam igra pripelje, posnemimo iz sledečega: Neka vdova je živela s svojima odrašenima sinoma. Vdova sama je imela nekaj premoženja, sinova sta si pa tudi za- služila. Stareji je imel 2000 fl. v letu. Ta gre na borso igrat, igra in zgubi. Nekega jutra je bilo vse tiho v hišir kjer so ti trije živeli. Umoril je namreč stareji svojo mater, svojega brata in — sebe s strupom. — Kakor je iz mnozih krajev, zlasti iz Dunaja, Benetk in druzih mest slišati, začenja hudo pomanjkanje vode na duri terkati. Bog daj z novim letom tudi v tej reči pomoč!