íshsjs WM!» V TÁ Oubliai la uprarallkl SLOVENSKE NAfeOpNE PODPORNE JEDNOTE r 11 1IU - -» - — ^—SSSH^—i——M—■ M97 S. Uwadate As» Qfflos of Publloatleei MST South Lawndalo Am T.Uphon., Rockwall 4004. im. Chicago, ill., torek, 22. marca (March 22), 1927. tAJD SLAVIJO ZMAGO Ionske čete se ogiMjejo inozemske kolonije, t kateri je vse tuje vojaštvo na nogah. Generalna stavka je popolna. Severnjaki pobegnili. Šangaj, 21. marca. — Sangaj, največje kitajsko pristaniščno jpesto in po velikosti osmo ito na svetu — ima čez pol [drugi milijon prebivalcev, med iterimi je 40,000 inozemcev j je Kitajski to, kar je Ameriki New York, je danes zjutraj pad-v roke kan tonski revolqci join i armadi. V okolici mesta bilo včeraj nekaj prask, toda okupacija se je izvršila brez boja. Istočasno s prihodom ljudskih it je delavstvo Sangaj a stopilo generalni štrajk, da s tem de-■ »nstrira svojo naklonjenost osvoboditveni armadi. Stavka je lna; vse tovarne počivajo, i one v mednarodni koloniji. Na ulicah je taka gneča, da se ljudje ne morejo gibati. Organi-•ana je bila posebna straža la, ki skrbi, da imajo zmago-Ine čete neovirano pot po uli-Na vseh javnih in privat-poslopjih vihrajo zastave lomintanga; rdeča barva z zla-solncem v gornjem desnem itu. ! . „ Angleži sp izkrcali vse svoje * na suho in jih postavili v bojno formacijo na mejah med-rodne naselbine. Izkrcalo se tudi 1500 ameriških pomor-icov in 900 Japoncev. Fran-i so že snoči zaprli svojo ko- Tn ju ooaftn 8 stražami rikadami. Vse te priprave so ile brez potrebe. Kantonske fete se nočejo približati mednarodni koloniji. Zadnji ostanki šantungskih *et so v zadnji noči izginili. Vo-»ki so se porazgubili nekam po «kolici. General Pi Sučen, ki je poveljeval severnjaški posadki »Šangaju do zadnjega, je popil v francosko kolonijo. Da li je padel tudi Nanking, le ni znano, kajti zveza s sevens je pretrgana. Domačini so Irdno prepričani, da je tudi Nanking že v rokah zmagovite kantonske armade. bivanje Jugoslavijo t* razburilo vso Evropo Nemči{a z*liteva, da Liga narodov takoj prepreči konflikt med Italijo in Jugoslavijo. Anglija je na strani Italije. Kriza je izbruhnila, ko so Albanci začeli novo vstajo, in Mussolini pravi, da je vstajo podkurila Ju-godavija. Italija prevzela vodstvo albanske armade, kar pa je razkačilo Jugoslavijo. Dinastične intrige v Rumuniji. 1 Sllta» «t sptUl rato of portai „rié* far ta as#ioa 11M. Act oi O«. », my, „U^rtaoš oa J— 14. lili. aakoartpUoa M.M âTEV.—NÜMBER 68 Sovjeti svare Japonsko Ratifikacija beaarabake aneksi je bo sovražen akt. ik Moskva, 21 marca. — Sovjet-vlada $ včeraj posvarila tonsko, rti j,'ne odobri rumun-f" paiiekslje Besarabije, kajti *vMi bodo smatrali to za sov-«en čin. Dejstvo, da je Italija «Hrila aneksijo Besarabije, je bvalo veliko ogorčenje v sov-taki liniji. toeralna stavka v Lodza aa Poljakom ^ Poljska, 21. marca. — * dravske organizacije v Lo- največjem industrijskem wtu ria Poljskem, so včersj ^kale iz simpatij s tekstil- !avci. ki stavkajo že par *a povišanje mezde. Ds- krog 150,000 delavcev J4 V mestu Že prlmsnj- *f kr iha, ker tudi peki stavijo. bdi bj tov med fašiati in komunisti v Berlinu. -1. marca. — Polu na tj"' i aretirala okrog 50 r'h fašistov in komurtl-' "o ne pretepali na že-*k' I vstaji Lichterfelds Oit kemu predmestju. O* "*b J*1 ranjenih. Iz-,*o med bojem demolí- K Pm h Ženeva, 21. marca. — V krogih Lige narodov vlada danes konsternacija radi nove krize na Balkanu. Tajništvo Lige še ni prejelo nobene oficijelne besede za intervencijo, toda pričakuje se vsak čas. Danes zvečer je prišla vest, da je Anglija poslala Jugoslaviji noto s svarilom, naj Pazi kaj dela. Vest še ni potrjena. Rim, 21. marca. —. Mussolini-jeva vlada danes taji, da je poslala ultimat Jugoslaviji. Nota, ki je bila včeraj poslana v Beograd, ima formo spomenice, s katero Italija opozarja belgrad-sko vlado na nevarnost, ki lahko pride, ako se bodo nadaljevale sovražne pripravljenosti na drugi strani Jadrana. Mussolini ne zanika vesti, da je Velika Britanija asocirana z noto. London, 21. marca. — Vest, da je Mussolini poslal ultimatno noto Jugoslaviji, v kateri zahteva, da morajo prenehati vse vojaške priprave proti Albaniji, je silno razburila diplomatske kroge v Londonu. Brzojavke iz Pariza, Berlina in z Dunaja pa tažejo, da je razburjenost splošna po vsej Evropi. Dva večja koraka sta bila takoj storjen^ da sf omili bal- «IJfctiüa jfl- prepreči v med Italijo in Jugoslavijo. Prv je bil v Berlinu, ko je zunanji minister Stresemann brzojavno predlagal angleški vladi, da se takoj skliče izredna seja sveta Lige narodov, ki naj vzame Albanijo v pretres; drugi je bil v Parizu, ko je francoska vlada sugestirala Jugoslaviji, naj se takoj obrne na Ligo narodov za rešitev spora z Italijo. Francija je tudi ostro zavrnila italijansko časopisje, ki odprto dolži Francoze, da podžigajo Jugoslavijo na vojno proti Italiji ter jo zalagajo z bojnim materijalom. Nevtralni opazovalci se nič ne čudijo. Saj je znano, da se kuha kriza od dneva, ko je Mussolini podpisal pakt z Albanijo. Znano je tudi, da je Anglija očitno na strani Italije od dneva, ko je Austen Chamberlain konferiral Mussolinijem v Livornu v zadnjem oktobru. Takrat . je bilo zaključeno, da bosta Italija in Anglija sporazumno vodili politiko na" Sredozemskem morju. Anglija podpira Mussolinijevo politiko napram Turčiji in na Balkanu, lUlija pa podpira angleško politiko napram sovjetski Višek krize je zdaj prišel, ko ae je skuhala nova revolta v Albaniji proti režimu Ahmedq Zo-guja. Vstajo menda vodi P al Noll i, bivši premijer. Albane» ho šele zdaj spoznali, kaj pomeni pakt z Italijo, da je Zogu prodal Albanijo Mussoliniju, zsto so se dvignili proti njemu. Mussolini pa pravi, da je Jugosls-vijs skuhsla vstajo, da ložje u-niči tiranski pakt. Mussolini je preii krstkim dosegel, da se Zo-gujeva armada poveri vodstvu italijanskih generalov, kar je seveda razkačilo Jugoslsvijo, vendsr pa ni nobene evidence, da bi vlads v Belgradu imels kaj o-praviti z nameravano vstajo. Ko ie pred kratkim nekaj vstašev ' * ~ Srbijo, jih je vanski minister Peric je odgovoril, da ni nobenih vojnih priprav. Belgradska vlada je pri volji predložiti vso zadevo Ligi narodov. | Kim, 81.1 marca. — General Cavallero.je v imenu Mussolinl-ja in generalnega štaba danes poročal .fašistovski zbornici, da je vrhovno, poveljstvo ukazalo premestiti iz južne v severno Italijo 52 bataljonov pehote, 89 bataljonov artiljerije, pet alpin-skih zborov, šest čet ciklistov, 12 eskader konjeništva in 15 ženi jskih kompanij. London, 21. marca. Memorandum, ki ga je Mussolini 18. t.-m. poslal Nemčiji, Franciji in Angliji, vsebuje pet obtožb proti Jugoslaviji, Angleška vlada je mnenja, da se pošlje skupna nota Jugoslaviji z zahtevo, da bel-grajska vlada odgovori na obtožbe. » Mussolinijeve obtožbe so sledeče: 1. Jugoslavija je poklical rezervne častnike k posebnim orožnim vajam. •2. Na srbski strani albapske meje je v teku gradnja postaj za debarkacijo vojaštva. 3. Enotirne železnice iz notranjosti Srbije do meje se pre-Ay*miP v dvotirne. 4. V Jugoslaviji gradijo posebne ceste za premikanje čet. 5. Jugoslavija je povečala iz datke za nabavo vojaškega mi-terijala in koncentrira vojaške čete ob albanski in italijanski meji. Mussolini trdi, da ima "dokumentarne dokaze" za vse te ob-dolžitve. Fašistovsko časopisje v Italiji odprto piše, da za Jugoslavijo stojita Francija in sovjetska Rusija. Dunaj, 21. marca. — Albanski konflikt je docela razbil malo entento. Rumunija ne bo pomagala Jugoslaviji in* Ceho-slovakjja tudi ne, če pride do vojne z Italijo. Rumunija je o-Čitno na strani Italije. Razlogi so gospodarski in dinastični. Ru-munska kraljica bi rada omoži-la svojo hčer Ileano z italijanskim kronprincem. Pred nekaj dnevi je srbski kralj Aleksander obisksl svojegs tasta v Bukarešti. Poročali so, da obisk je bil družinski. Danes pa ]x>ročajo, da je Aleksander ljuto protestiral proti politiki Rumunije, ki paktira z Italijo. Iz Belgrada poročajo, da italijanski transpdrti dnevno iz-kladajo orožje in strelivo v Dra-ču v Albaniji. SOUOAHOSTNA Z Delavke ao zaatavkale iz soli damoMti do delavcev. — Stav ka je priéela, ker je bil od stavljen unljaki delavec. Chicago, IU. — Organizacija klobučarskih delavcev Chicago Women Millinery Workers še ni stara eno leto, pa je že zapletena v prvo stavko. Prestala je krst na induatrijskem bojnem polju, katerega prestane vsaka delavska strokovna organizaci j a prejalislej. Delavke so za stavkale iz solidarnosti do lokalne organizacije štev. 47. Dne 8. marca je zastavkalo pri tvrd ki Original Hat Works 16 delavcev, takoj naslednji dan pa 24 delavk. Delavci, ki opravljajo ročno delo v tej delavnici, zaslutijo od $2 do $4 na dan. Tvrdka ne plačuje višja cene za čezurno delo, ki je izvršeno po 44 urah v tednu, kot jih določa unijska pogodba. UnUa si prizadeva, da to delavnico uravna in da tVrd ka prizna ualjo in se ravna po pogodbi. , Boj med podjetnikom in delavci nI enak. Sodnik Sullivan je dovolil tvrdki začasno sodnijsko prepoved dne 20. marca. Sod nijska prepoved prepoveduje u niji in njenim članom govoriti stavkokazem, obiskati jih na domu in se pogovarjati z njimi c tekočih { vprašatrjih,! ali nagovarjati prijatelje stavkokazev, da govore stavkekazem o stavki. Stavka pri tvrdki Original Works je vzbudila med delavci v tej klobuČarski industriji zanimanje za delavsko strokovno organizacijo. Članstvo lokalnih organizacij narašča. Stavko je odredil skupni odbor in stavko podpirata centralni organizaciji Cloth Hat. Cap & Millinery Workers Intl. Union in Cikaška delavska federacija. Obletnica organizacije Chicago Women Millinery Workers Union se bo praznovala dne 25. marca v poslopju "Capitol". . Fraaooskl poslanik v Moskvi postal boljiovlk Pobijanje kubanskih delavcev se nadaljuje Kubanski predsednik se potegu* je za ponovno Izvolitev. — To ga na bo odvrnilo od prega* njanja delavcev. Waahlnugton, D. C. (F. P.) Kubanski predsednik Machade, ki se zdaj poteguje za ponovno izvolitev za predsednika, ne bo prenehal s preganjanjem in sistematičnim morjenjem organizatorjev delavskih strokovnih organizacij na Kubi. To preganjanje in sistematično mor-jenje delavskih organizatorjev je skozi tadnje leto in pol izvrševala njegova policija. Tako sodi C. M. Wright, tajnik za angleški jezik Panamsrl-ške delavske federacije, ki ja tajno obiskal in preštudiral razmere na Kubi. Zdi se, da so agent je Machade obljubili, da prenehajo s preganjanji delavskih voditeljev, ko so kubanski delavci poalali delegacijo na zborovanje eksekutive Ameriške delavske federacije v mesecu januarju v St. Ptersburg, Fla., da William Green, predsednik Ameriške delavske fedracije, a* pelira na predsednika Coolidga in ameriški kongre« za odpomoč proti Machadu, ako se ta apel pridrži. Kubanski poslanik v Washingtonu je zanikal, da ja imela kubanska vlada svoje pr- ste pri umorih več ko sto unij skih voditeljev in ko je izginilo okoli dve sto šelesniških stav karjav, obenem ja pa bil prepri čan, da bo preganjanje* poneha lo. Green in njegovi tovariši niso želeli, da bo še več delavcev preganjanih in umorjenih, ako javno apelirajo na Coolidga in Bo-raha, pa so molčali. < Kongresno zasedanje je idej zaključeno. Coolidge ima svojega trdoarčno ga zastopnika gen. Enoch Crow-derja v Havani. Crovvdorjeva beseda, ako Jo želi spregovoriti Machadu, je zakon. Ameriške sladkorne kompanije in Železni ške družbe gospodarijo na Kubi in te lahko strmoglavijo kubansko vlado, kadar Crowder na migne. Crowder je zadovoljen z Machadovim režimom. Opa liti Je bilo, da je protldelavskl teror pričel divjati, ko so se _ meriške korporaclje pritožila pri Machadu zaradi stavke železni-čar je v v letu 1925. Ako Machade odpokliče svoje ubijalce, tedaj se to zgodi, kar so ameriške korporaclje zadovoljne, da je bilo delavsko giba-njo zdrobljeno, ali zaradi taga, ker Je Javno mnenje v drugih latinskih deželah pričelo se sramovati Machada in je pričelo it-podkopavati njegovo politično policijo. jugoslovanska v nirati na Hrvatskem. Iz Belgrads jsvljsjo, da je italijanski podanik v n«ioljo posetil zunanji urad in ustmeno k poročil zahtevo iz Rims. ds bo Italija intervenirala, če Jugonla v Ma ne preneha » njem čet ob Albaniji GOSPODAXlt VK2IIAJO STREUE. .'1,000 uslužbencev Westem K-lectric kompanije se je ude-. ležllo strelske tekme. Chfcago. It (F. P.) — Več ko tri tisoč uslužbencev Western Klectric kompanij«, ki ima svoje tovarne v Ciceru. ae Je udeležilo strelske tekme. Tako poroča unijs za delavski žport. Vežbsnje v streljanju J* ••den izmed športov, ki ga kompanija „iio č«-z mejo v brnijo, j.n jr goji za svoje uslužbence, da ne u*»o llMlll dll|a intefc^lužbenci ne pndružljo delav- ki strokovni organizaciji Ta kompanija Je glavna zaledna podružnica trusta za proizvajanje in oddajanje električne sile. Kompanija producirá električne naprave, med temi koncetrire- produkte za telefon, brzojav in Jugoslo- j radio. tandon, 21. marca. — Tukajšnji diploroataki krogi so prejeli vest, da ae je francoski poslanik v Moakvl, Jean Herbette, "okužil" in postal boljševik. Ko je Herbette odšel v Moskvo pred nekaj manj kot dvema letoma, je imel "nepokvarjeno" buržo-azno prepričanje, a danes so Im-je vss njegova |>oročiia, ki jih pošilja svoji vladi v Parizu, enostavni prepisi govorov in izročil sovjetskih voditeljev. Francoska vlada j« že parkrat pozvala poslanika, naj pride domov in pojaani gotove Mgonat-ki\ ali on navaja razne iffovo re, da ne more priti. Zadnje čase Je Herbette odalovil svoje staro osobje in uposJil ruske komuniste v svojem poslaništvu. Tipičen prvi Mpomladanakl dan. Chicago. — Ko Je včeraj ofi-cijelna spomlad pokukala v Chicago, je našla tipično vreme: mrzlo in sneg se je mešal z dežjem. Nenavjtdno toplo vreme zadnjega tedna, ki j« izvabilo brstje dreves, se fr umsknilo v soboto severnemu vetru in megli. Po zapadu in severozapsdu je zspadci debel sneg Nomikl koviaatji Izvojovall zmago Na Lipakem Je zaatavkalo šeet tisoč delavcev proti podaljšanju delavnika. Berlin, Nemčija. — Stavku kovinskih delavcev na Saksonskem za osem urni delavnik ln proti odloku razsodišča je končala z zmago za dela ves. BiH so trefiutki ob Času stavke, ko ae Je mislilo, da bodo v ta Industrijski boj zapleteni vsi nemški de-avci. Na Lipskem je zastavka-o 6,000 kovinskih delavcev, ker Ho podjetniki zahtevali, da as delavne ure v tednu podaljšajo na dva in petdeset. Podjetniki ns Saksonskem so izprli 150,000 kovinskih delavcev. Pozvali so vladnega razsodnika, ki Je do-očil, da morajo kovinski delavci delati 58 ur v tednu. Ko Je krepka strokovna organizacija kovinskih delsvcev po vsej Nem-čljf pokazala, da Je pripraviJans /.a industrijski boj, so podjetni Delavski strokov»! orgs-RlzMiJI sta n zdražIH Združenja bo odpravilo maral-kateri juriadiktlčnl apor bi ko olajšalo organisetortine delo. Washington, D. C. — Dve delavski strokeval organizaciji —• Steam Shovel and Dredgemen's Intl. Union in Intl. Union of Stesm and Operating Engineers sta se združili. Pogoji za združenje so bili (»delani že v mesecu marcu in na to predloženi člsnstvu, da Jih* odobri. Združenje obeh organizacij stopi v veljavo dne 1. aprila t, I. Skupna organizacija se bo potem dnevu imenovala Intl. Union of Steam and Operating Engine* ers. To združenje odpravi ju-risdiktične epore, ki so pričeli že lota 1916 in šo povzročili, da je Ameriška delavska federacl* Js suspendirala organizacijo LITVINSKI DIKTATORJI SNU 10 MU Cm» teror v Litvi ee je zdaj obrnil proti aoclallatom ln delavnim strokovnim organizacijam. Berlin, Nemčija» — Črni teroo v Litvi ne posna nobene meje, saj tako dokazujejo najnovejši dogodki v deželi, v kateri fašisti s pomočjo črnega klerlka-lisma prišli v sedlo. Naj prvo so potlačili komuniste. Ko ao delo opravili so padli IH> socialistih in delavskih strokovnih organitacijah. Skoraj vsi socialistični voditelji so bili poslani v koncentracijska taborišča. Seetnajet delavskih strokovnih organizacij je bilo raspuščenih in potlačeni so bili vsi strokovni Usti, Izhajati je dovoljeno aamo enemu socisllstlfaemu listu in še ta Izid« skoraj popolnoma bel, ker je skoraj vse Čtlvo zaplenjeno. Tsko svobodo za delavce priznajo fašisti In njih črni bratci klerikalci. Za svobodo delavcev ni nobena stvar tako nevarna. kot sta fašistična in klerikalna kuga. To potrdijo dogodki v Italiji ln v Litvi. Kjer dobe fašisti In klerikalci moč, Um zavladajo kmalu sa delavce take razmere, v kakeršnih so šivali kmetje v srednjem veku. 2o«a Mvioia pastorja ■•bila staraga pastorja Uprla ata ae radi biblije la lea je prijela puško ter po* pridigarju kroglo v sm* ki odnehali in priznali osemurni 8t,yim Shovel and Dredgeman delavnik. I^eta 1922 J« bil sprejet ra/.-sodlični zakon. Od tega zakona so imeli dobiček le oni delavci, ki so bili šibHo organizirani Toda dogodki, ki ao s« odigrali na Saksonskem, so pokazali Jasno kot beli dan, da so močno organizirani dejavci proti vaakemu prisilnemu razsodišču. Kako uaodepolno Je bilo prisilno razsodišče za delavstvo, dokazuje dejstvo, da Je lani razsodnik določil, da morajo kovinski delavci, zsposljeni v ladje-gradništvu, delati po devat mesto |»o osem ur dnevno, Organizacija kovinskih delavcev Je takrat čutila, da se ne more j vpreti razsodiščnernu izreku, pa je sprejela razsodbo. Ko so |»odjetniki zahtevali, da delavski minister prizna Izrak razsodišča za kovinske delavca na Li|Mkem za obveznega, j« delavski minister odklonit, Or-gsnizirsni delavci so izjavili, ds Je v nevarnosti organizacija ko vlnakih delavcev ln da se ne t>odo podali, kakor se ja to sgo dllo glade kovinskih delavcev, kii delajo v ladjedelnicah. l>eawenworth, K*n*. — Frank Najboljši tessarist na «veta. Pierce, star S6 let, je v soboto New ork. — Keniamino (¿Igli, ustrelil Linoolna C, KnaJyja sta , novi tenor v Metropolitan operi, rega M let, radi tega kot pravi, j« hI I te dni razgiaSen kot novi ker Je Kneley prev«č tiščal it < ur umi in največji svetovni te* njegovo 70 let staro ženo. .|r»oriat. , Intl. Union, ker se ni hotela pri družiti ali združiti z večjo o r* gsnizacijo. Odborniki t« unij« ostanejo odborniki, dokler no poteč« njih termin. V«čJs organizacija ima 29,000 članov, manjša pa 11,000, To združenj« bo pojačalo tudi organizacije stavbinskih delavcev, kajti stavbinsko delo, pa nsj se grad« ceste, tuneli ali se ps koplje za temelj poslopja, bo« do opravljali delavci one unije Vlila Grove, III. - Tragedija, ki menda nima para v Ameriki, ae je odigrala 19, marca popoldne v tem mestecu. Mrs. J os s Thornton, 89l«tna žsna bivšega pridigarjs tukajšnje 'cerkvene občin« "Disclples of Chrlst," Je ustrelile 70letnoga vpokojenega metodistovskega paatorja Simeona Kalstona Renoja, Umor Je bil Izvršen v njenem stanovanju vpričo njenih treh otrok par minut potem, ko Je stari paator prišel k njej v posete. Zona je posnej« rekla, ds Je bil paator "prevoč nadležen" in zato se Je poslužils pušk«. Njeni sorodniki pravijo, da j« najbrž zblaznela in izposlovali so, da je bila od-peljans v bolnišnico mesto v zapor. Njeni otroci so izpovedali, da je bil stari pastor stalni gost v hiši. Prod |»ar dnevi sta se sprla radi nekih Used v bibliji. Ženska j« strastno čitala biblijo. Med prepirom Je žens rekla pastorju, naj gre in se nikoli več ne | m »kaže pred njene ofi, V soboto je pastor »pet prišel ln našel leno pri bibliji. Cim ga je |K>gludala, je Šla v drugo sob«, Pastor se Je obrnil, da gre. medtem se jo ona vrnila s puško v roki in sprožila. Krogla Je zadela pastorja v hrbet in prodrla v ln ae ne lx»do več |weplr«ll med obležal J« prod vratml ia selioj v veselje podjetnikom, ka-|umr, |IM mi,fttUt teri delavec sme opravljati to I Klarer ubil atarra Iz Ijuboaem- ali ono delo kot je bila dozdaj|ODŠKODNINSKA PKKDLCWA irTuT J/ i '^ri /A DK' AVCE IIIHTKIKTA li enotno fronto napram iwdjet- KOLUMBIJE JK ZOPET nfkom. Pstaajst radarjov ra-ajoalk UMRLA. Tako umira že «kosi aeem let. Hi rop v Jami v Indian! ae je sru< šil na delavce. Terre llaele, Ind.—* Petnajst rudsrjev Je dobita večje in msnj* á< telesne poškodbe v soboto v premogovniku Bon Ayr No. 2, Wa»hlngton. D. C. — Deiav-ska odškodninska predloga sa Distrlkt Kolumbija Je zopet u-mrla In hita je položene na polico, ko se je zaključilo kongreene zasedanj«. Skozi osem let se organizirani delavci trudijo, da Distrlkt Kolumbija dobi dobre odškodninsko tiostavo. Ta predloga Je bila skrbno izdelana ia lahko bi služila kot vzorec v dr* eno miljo severno ud JasonvUls, *ÄVnih legl.laturah, kadar ekle» ko «e je strop v šahtu podrl. De ¡ ,*)<> „ odškodninskih postavah 16 v jami je morata prenehstl. ! «a delavce. 0B9«T* PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NA KODNE PODPORNE JEPNOTE LABlílNA SIvOVENMR TJAKODNE POPPOKNE JKPNOTK Rokopisi M M vranjo. Cen« of Umov po dogororn. Mantslss: ¿dinjen* driav» (Isvoa Chicago) $5.00 na Uto, JŽJO pol XT»* SSZ^m Chiesg« i. O~o «SAO - WU, $3* « P«» ¡«ta. |1A6 u tri aiiiri. in as Isososutvo 9840 Naslov >s os«, ksr Hss stik s TROSVETA" MS74I So. Laorsdsls Avosm, Ckkago. «THE ENLIGHTENMBSr Organ •/ tho «ewao K StisnSi Bsnsfll esdsfr. by tW SWrww WsUnssl Bosortt gadstf. Advertíalas ratoa oa agrocmant. S tatas («Mpi Chicago) and Cssads $6 00 par sorption: Un.udri|r Y—t^rr MEMBER of THE FEDERATED PRE««" f_____Sa ra« Jo a to» éa aa vasi so naUvI Uat. 1SS (Fob. JS-1M7) pplof »«i««« DELO SE BLAG08TANJSK0 IN DOB^OBNO IZPLAČA ZA AMERIŠKE KAPITALISTE. Kaj ne, vsak dan skoraj čitamo, d* je ta ali ona kom-panija dala lepe tisočake za razne blagostanjske naprave, ki jih naj uživajo njih delavci. Organizirani delavci so ie Zdavnej spoznali, zakaj milijonarji in industrijske kom-panije darujejo tisočake, pa tudi milijone dolarjev za take naprave. Ali kadar so organizirani delavci povedali na glas svoje mnenje, zakaj industrijske kompanije in milijonarji darujejo te vsote denarja, ki so včasi ogromne, za razne dobrotvome in blagostanjske naprave, je vselej prišel nazaj odmev iz kapitalističnega časopisja, da ni res, kar trdijo organizirani delavci. Ampak zvedenci in sicer meščanski zvedenci v bla-goetanjskem in dobrotvomem delu, zdaj oglašajo sodnika Elbert Garyja, človeka, ki ima odločilno besedo pri United States Steel korporaciji, da je rekel: "Blagostanj- eko delo se izplača." Da izplača se! Ampak za katerega se izplača 7 Za kompanijo, podjetnika ali ali za delavce? To je važno vprašanje, ki bi ga morali blagostanjski delavci razložiti tako, kpt govore dejstva. . Za kompanijo ali posameznega podjetnika se izplača blagostanjsko in dobrotvomo delo. Kompanija ali podjetnik bi moral plačati lepe tisočake, ako bi se oglašal v sto ali tisoč ali pa še več listih kot dobrotnik. Tako pa listi izvrše brezplačno reklamo, ako poročajo, da je ta družba ali podjetnik ustanovil godbo v svoji tovarni, ali da se je v tovarni organiziral klub za igranje nogometne ali oporiščne žoge, ali da se je ustanovil pevski zbor itd. Oglašanje je zastonj, vrh tega pa tak oglas postavlja kompanijo ali podjetnika v luč dobrotvomika, ki želi svojim delavcem olajšati trdo usodo. » Blagostanjsko in dobrotvorno delo ima dalje namen napraviti delavce zadovoljne. To delo ima namen preprečiti organizacijo med delavci, politično in strokovno. Koristi od tega ima zopet podjetnik. Ce delavci niso organizirani, jim plačuje tako mezdo, ki je njemu všeč. In taka mezda je navadno nizka. Áko bi bili delavci v tovarni organizirani, tedaj bi jim podjetnik plačeval tako mezdo, ki bi zadostovala, da si sami kupijo inštrumente in ustanove godbo, kupijo žoge in ustanove razne športne klube in se udajajo raznim razvedrilom v svojem prostem času. Številne so blagostanjske in dobrotvorne naprave in organizacije, s katerimi love podjetniki delavce, da rajše ubogajo, manj mislijo in delajo za svojo korist. Zadnje čase so pričeli podjetniki tudi bolj številno ustanovljati podporna društva, ki izplačujejo bolniško podporo, potrebščino in celo posmrtnino. Delavce, ki že delajo po več let pri enem podjetniku, nagradijo z zlatimi urami ali katerimi drugimi znaki. Prirejajo tudi pojedine, pri katerih navadno nastopijo superintendenti ali drugi višji uradniki podjetnika kot govorniki, ki jim priporočajo in jih uče, kako morajo delati, da bodo več zaslužili. Usta-novljajo Hkoutske, turistične in plesne in hranilne klube. Prirejajo piknike in veselice. Ustanovljajo vrtnarske klube, v katerih člani med seboj tekmujejo, kdo bo imel lepši vrt, boljši pridelek in lepše cvetlice na njem. Nekatere kompanije izdajajo celo svoje liste, da delavci pozabijo na svoje trpljenje in občudujejo svoje podjetnike kot dobrotnike človeštva. » Takih potez, ki jih izigravajo podjetniki, da nastopajo kot dobrotvorniki svojih delavcev, je več ko tisoč. To, kar je v tem članku navedenega, je drobtina teh blago-stanjskih in dobrotvornih naprav. Delavec, ki zna samostojno misliti in soditi, pride kmalu do zaključka, zakaj ga podjetniki osrečujejo z Magostanjaklmi in dobro-tvorniml napravami, vln zakaj je njegov podjetnik neiz- •«•Ine in tudi nimajo pravice do prosen sovražnik delavske strokovne in politične organi- »**,P°re. l*č pe morajo od svo-rafiJt * *M'rn**a zaslužka redno pla- /S* . .. 4 .. f , ... , . . , čevati prispevke za bolniiko bla- Ce je podjetnik v resnici naklonjen delavstvu, tedaj vajno in ta zavarovanje ra brizne nasprotuje delavski strokovni in politični organiza- ¡poselnost, ker jih dnigsče go-ciji. Vse, kar si je delavstvo priborilo, si je izvojevalo s *p",Urii deUyetvo v vedno večjem številu ne spoznavalo vrednosti delavskih strokovnih in i>olitiČnih organizacij. Pred dvajsetimi leti so bile te podjetniške blagostanjske in dobrodelne naprave še zelo redke. Množiti so se pričele šele zadnja leta in z namenom, da drže delavce proč od delavske strokovne in politične organizacije. sua IZUMOM "Danica" v Sbeboyganu zopet «vi. >if 1 Sheboygan, Wis. — Citate-Ijem je gotovo še v spominu, kako smo pred dvemi leti poročali v listih, da je po zaslugi kle-rlkalizma prenehala naša nekdaj tako slavna "Danica" s svojim petjem. Tedanji pevo-vodja, kateri je bil obenem cerkovnik tukajšnje fare, je moral na povelje svojih faranov prenehati s podučevanjem pevskega zbora "Danica". S tem, da je "Danica" izgubila svojega pevo-vodjo, je izgubila tudi sheboy-gansks naselbina odmev mile slovenske pesmi. Zeljs in nsrodno čuvstvo, katero prevladuje naše fante in može, ter trdna volja, katero gojijo ti ljudje v svojih srcih, do naše milodoneče slovenske pesmi, Še ni izumrli. "Danica" je zopet oživela in pričela z nadalj-nim poučevanjem. To nam priča, da je vse klerikalno na-sprostvo proti naprednim in narodno čutečim slojem brezuspešno. . Ljubiteljem pesmi je več za narodno čuvstvo, kot za klerikalno hinavstvo in sovraštvo do narodnih idej. Da pokaže "Danica" zopet po dolgem času svojo moč In delovanje, je sklenila, vprizoriti dne 17. aprila L 1., t. j. na velikonočno nedeljo, v Fludernikovl dvorani veliki koncert z obširnim programom. Kakor Vsako društvo, tako ima tudi "Danica" razne stroške za vzdržavanje. Nima pa nika-kih rednih dohodkov, s katerimi bi krila svoje stroške. Trud,in požrtvovalnost je velika, s vse to nam bo poplačano z vašim odzivom na našo prireditev. Velika udeležba od strani občinstva bo naše najboljše plačilo, ker s tem boste pokazali, da vam je Še vedno pri srcu zvok lepe in mile slovenske pesmi, katere nismo slišali že toliko časa v Sheboygan u. Rojaki, ljubitelji mile narodne pesmi, udeležite se koncerta v čim večjem številu, ker s tem boste pokazali, da znate ceniti naše delo, katerega vršimo za celokupni blagor našega naroda v daljni tujini. Pripravljalni odbor. IZ PRIMORJA Brezposelnost In beda v Trstu. Danes je v Trstu že nekaj nad osem tisoč ljudi popolnoma brez posla. Toliko jih je namreč pripravljenih, v nadi, da bodo morda dobili podporo za brezposelnost. V Italiji j« uvedeno zavarovanje za brezposelnost. Delavec mora plačevati poleg prispevkov sa bolniško blagajno tudi tedenski prispevek L 1.05 za zavarovanje za brezposelnost In ima po 42 tednih plačevanja pravico, da dobiva v slučaju brezposelnosti 90 dni podporo L 3. 75 na dan. Ker atanc kilogram kruha v Trstu L 2. 55 oziroma 2.66, je taka i^nlpora vredna toliko ko nič: podpiranec ne more ne živeti ne umreti, če vse porabi za živež, a kje je potem stanovanje 1 Nad osem tiaoč delavcev in zasebnih nameščencev je torej brez posla, ne da bi se vpoštevs-le njihove družine. Seveda pa tudi niso všteti vsi tisoči tistih težakov, fakinov, in drugih delavcev, ki se jim posreči, da tekom tedna vjamejo po eno. poldrugo ali dve dnini, kar pomeni največ 50 lir na teden. Taki delavci se ne smatrajo za brezpo- zaman čakajo, da bi jih kdo sprejel v delo. — Četrtek je da-nes in v tem, tednu sem napravil vsegs skupaj eno dnino. Prejšnji teden sem napravil pol-drugo in žena v soboto ni imela a čim plačati v trgovini. Trgovec, ki sem mu leta in leta redno sproti plačeval, je dejal, df bo počakal do prihodnje sobote, sli več ps da tudi on ne more, ker je tudi sam v stiski, ko prodaja vedno manj in manj in še tisto, kar je najslsbše, najcenej-še. Kaj naj storim? Ali naj prodam, kar imam, pohištvo, obleko in perilo in naj se izselim? Kam? Ali naj grem v Jugoslavijo? Ali dobim delo? In če bl ga tu dtfcll, pa ni! kvCstura ne da potnega lista. Saj je že ta ali oni prosil za pp(tni list, pa so ga vlekli od dne do dne, a ko je povedal, da se hoče izseliti v Jugoslavijo. so mu rekli, da mu potem sploh ne dajo potnega lista. Tako sem torej obsojen, ds moram vkljub «rvojim zdravim rokam poginiti od lakote, ko sem se 35 let pošteno preživljal z de-Igm. Ce vprašate ljudi, ki prihajajo iz starih itialijanskih pro-vincij, kako je tam doli, odgovarjajo, da je Trst pravzaprav še srečen, ker je ostalo v njem vendar še kolikprtoliko nekdanjega blagostanja, dočim pa tam doli že prej ni bilo nič in je danes, še mnogo slabše. — Dolgo ne more več trajati, ljudstvo je grla sito narinje-nega mu neznosnega jarma in se ne da več omamljati z glorijo, ki. jo poje fsšizem sebi, svojemu režimu insnjegovim nebotič-nim načrtom. Ljudstvo • hoče kruha, ne pa glorije, a kruha je vedno manj in manj. Bliža se dan delavskih mas . . Jftferra il momento e, speriamo, jffesto! Gripa je razsajala v okolici Komna. Največ bolnikov je bilo in je še v VojščiCi, Temnici, Bre-stovici, Konstanjevlci in na Gor-janskem. Po nekaterih hišah so bile bolne vse osebe. Smrtnih posledic ni. Za zdravniško oskrbo je bilo odrejeno, vse potrebno. Po zadnjih poročilih bolezen ponehava. Roparski napad vsak dan. V bližini Krmlna je bil ponoči napaden kmet Marko Brandolin. Ropar mu je iztrgal denarnico In potem pobegnil. Napada je o-sumljen neki 251etni Ivan Gobet iz Krmina, ki je že pod ključem. Samomor. V Gorici se je u-strelil gospod Roman Brezigar, zastopnik neke zavarovalni družbe. Pokojnik je bil po vsej deželi dobre znan. V smrt ga je gnala neozdravljiva bolezen. V Steverjanju jr Brdlh so pokopali starega spoštovanega moža, posestnika in trgovca Ivana Maraža. V vojnem času je živel kot begunec v Italiji, potem se je skozi Švico vrnil domov. Ma-raž je doživel 83 let. Umrl js v Gorici v visoki starosti širofn dežele znani trgovec Anton Orzan. Požar. Blizu planine Pod Ku-kom pri Ljubinu je uničil požar velik del gozda. Skoda je velika. Radi brezposelnosti je izvršil samomori 50letni delavec Josip Maligoj pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu. V Mirna pri Gorici imajo italijanskega učitelja, ki ravna z deco zelo neusmiljeno. Vedno kaznuje otroke na podu. Pogo-atoma se čuje tudi od drugod, kako grdo ravnajo s slovensko deco nekateri italijanski učitelji, ki so pravi mojatri v pretepanju otrok. Umor pri Guštinih. Svoj čaa amo poročali, ds so našli umorjenega poselitn ika Antona Cigo-ja pri Guštinlh. Kdo ga je umoril? Prijeli ao sina. ker je bil s očetom sprt. Sedaj je povedala preiskovalnemu sodniku gostil-ničarka Kobalova, da je bil pri njef par dni pred umorom neki revno oblečen človek, ki ae je ¿etil. da ga je Cigoj zavrnil, ko Je vprosil vbogajme. Izpraševal ie gostilnlčarko o navadah in posebnostih Ogoja. Sledil je u-mor posestnika Rvharja \£Bra- RAZNE VESTI SOVJETSKE UNIJE ŠTEJEJO VEC KO 9,000,000 ČLANOV. M šestega kongresa strokovnih organizacij se je članstvo pomnožilo za tri milijone članov^ Washington, D. C. — "Soviet Union Review" v Washingtonu x>roča, da so sovjetske delavske ttrokovne organizacije dne 1. julija 1926 štele po poročilu jedrnega kongresa Unije sovjetskih socialističnih republik ),278,000 članov. To pomeni, da ie je članstvo delavskih strokovnih organizacij povečalo o-fcoli treh milijonov od šestega strokovnega kongresa, ki se je >bdržaval leta 1924. Poročilo pove, da s je 89.8 odstotkov od vseh mezdnih delav-jev v deželah, ki so v Uniji sovjetskih socialističnih republik. Dne 1. julija je bilo 84 odstotkov strokovno organiziranih delavcev zaposljenlh, 13 odstotkov ie pa bilo brezposelnih, in dva in pol odstotka vajencev. • Največja brezposelnost je bila v ítavbinski inéusttiji in polje-deljstvu. Število organiziranih poljskih delavcev se je pomnožilo za 624,000 ali 164 odstotkov v dveh letih, Jteviio stav-binskih delavcev se je pomnožilo za 326,000 ali 35 odstotkov. Kakšnih 33.4 odstotka od vseh Btrokovno organiziranih delavcev je pisarniških delavcev, 66.6 odstotkov pa ročnih. V industrijah se zdaj bolj množe ročni delavci. Troški delavskih strokovnih organizacij v letu 1925 so bili $36,000,000, od katerih je bilo 47 odstotkov tekočih. Prebitek v blagajnah leta 1926 je bil $20, 000,000. Od te vsote je na člana odpadlo največ v organizad ji kovinskih delavcev. ' ZA SOCIALNO ZAKONODAJO JE MALO ZANIMANJA. Legislatura odklonila obvefcno zavarovanje proti brezposelnosti. Hartford, Conn. — V državnih legislaturah je še prav malo zanimanja za socialno zakonodajo, kajti legislatura te države je odklonila brez debate predlogo za obvezno zavarovanje proti brezposelnosti. Ako bi bil na dnevnem redu zakon za zaščito starih in izmozganih farmar-skth konj in mul, bi zakonodaj ci pokazali skoraj gotovo več zanimanja kot za brezposelne delavce. Dijaki na Yalu so fsiisti. New Haven, Conn. — Senio-risti (žadnjeletniki) na univerzi Yale so odglasovali, da je Mussolini danes "največja svetovna, figura". Nadalje so sklenili, da je Edison največji učenjak na svetu in prohibicija mbra biti odpravljena. Glasovanje o "svetovni figuri" je izpadlo: Mussolini 210, Coolidge 21 in H. G. Wells 17 glasov. Glede prohibi-clje: 240 proti in 55 zs. Stoletna starka Išče mladega ženina t New lochelle, N. Y. — Mrs. Ida Foldberg, stara vdova, ki je v nedelje obhajala svoj stošesti rojstni dan, je rekls, da je pripravljena omožiti se. če dobi mladega ženina. "Avbojim se, da mladi me ne marajo, jaz pa tudi ne maram atarega za moža, zato najbrž oatanem vdoVa," je dejala. Starka ima 16 pravnukov In pravnukinj. Turkinja stara 160 let. Angora, 21. marca. — Te dni je prišla v Angoro iz hribov Fa-tima Hanen, ki pravi, d^ je ata-,ra 160 let in potemtakem najstarejši znani živeči človek na svetu. Fatima navaja dogodke, ki ao ae vršili pred ato leti v Turčiji. Imela je deset otrok, ki so Že vsi pomrli, Ima pa množico pravnukov, prapravnukov in enega praprapravnuka. niči. Prelakovalni eodnik je pokazal K obal k i fotografije Rt-harjevih morilcev in na eni je spoznala onega človeka, ki se je takrat mudil v njeni goatilni. Piše se Furlan. Sina Clgojevega izpustijo iz preiskovalnega zapora. OBSOJEN V DOSMRTNO JE* ■CO RADI UMORA, KI GA NI IZYtSlL Williamsburg, Ky. — Conley Dsbney, tar 33 let, se nshaja že več kot eno leto. v ječi radi u-mora, ki ga ni nikdar izvršil. V avgustu 1926 je misterijozno jzginila Mary Vicker, stara 16 Jet. Nekaj tednov pozneje je bilo najdeno žensko truplo v za-puščenem rudnika. Dabney je bil aretiran in obtožen umora deklice. Proti njemu je pričala 271etna Marie Jackson, ki je prisegla, da je videla, kako je Dabney napadel deklico in jo u-bil. Dabney je priznal, da je vzel deklico s seboj ha voz in jo odpeljal na bližnjo železniško postajo, ker ga je prosila, a kaj se je potem z njo zgodilo, mu ni .znano. Obenem je dejal, da ga Marie Jackson sovraži, ker ni hotel zapustiti svoje žene in oditi z njo kot ga je vedno nagovarjala. Vse okoliščine so bile proti njemu in spoznan je bil ¿crivim umora in obsojen v dosmrtno ječo. Zadnji teden se je pa izgubljena Mary Vicker vrnila domov. Povedala je, da je pred poldrugim letom pobegnila z doma, ker je mati z njo grdo ravnala. Dabney jo je odpeljal na postajo in od tam je vzela vlak v Cincinnati. Ko je kasneje slišala, da je bil Dabney radi nje obsojan v ječo, jo je pekla vest in zato ja zdaj prišla domov, da pomaga siromaku Iz zapora. Dabney je bil takoj izpu-šečn, aretirana je pa bila Marie Johnson, ki se je tako kruto maščevala nad njim.••• „ 22. MARCA. ZARKOMET Kam greoeaergija? Profesor na univerzi v Kali fornijl je dognal, da moški ii ženska, kadar plešeta, generir» ta toliko električne energije di bi zadostovala za razsvetljav* šeatnadstropne hiše 24 ur dner no eskozi tri mesece. Ali razumete, kaj se to pravi1 Razumete vi plesalci in plesal ke? Kam gre vaša električni energija? oo« 1 V čevljarsko! Dragi K. T. B.! Uljudno t prosim, pojasni mi v Žarkom« tu, v katero stroko spada "m štarska" obrt.—Martin Pani Gilbert, Minn. Jolietski morilec na gladovnem štrajku. Joliet, 111. — Charles Duchow-ski, eden izmed šestih na smrt .obsojenih morilcev jetničarja Kleina, je v nedeljo začel stavkati s postom. Noče se dotak niti jedi. Diichowski je bil zadnji petek premeščen v samotno celico, ko sp v $jegovi obleki našli žagico za rezanje železa. POPLAVLJENCI V SLOVENI JI NITI POČENEGA GROSA, DRUGI PA 50 MILIJO#9V. Dr. Kolovčeva skrb zs poplav-Ijence: Bački, Banatu in Ba-ranill 50 milijonov, poplavlja nim krajem v Sloveniji pa "načelna enotnost." "Slovenec" objsvlja dne 27. febr. debelotiskano brzojavko iz Belgrada, v kateri poveličuje dr Kulovca. Pravi, da se je v finančnem ministrstvu vršila konferenca, ki so ji prisostvovali fi nančni minister, minister za a-grarno reformo, glavni ravnatelj Poštne hranilnice, glavni ravnatelj Hipotekarne banke in minister poljedelstva dr. Kulo-vec. Nato nadaljuje doslovno: "Razpravljali so o posojilnici ga naj dobe vodne zadruge Bački, Banatu in Baraniji, da bi se s tem denarjem pokrila Škoda vsled poslednjih poplav, da bi se izvedla vsa potrebna dela in da bi se v bodoče obvarovali pred temi nesrečami. Zedinili so se, da dobi Hipotekama banka 50 milijonov dinarjev posojila, ki jih bo potem posodila vodnim zadrugam. Ta transakcija se bo izvršila prve dni prihodnjega tedna. Na isti konferenci se je razpravljalo o kreditu za uravnavo rek Drave, Save in Donave, Tudi v tem pogledu se je dosegla načelna enotnost. Končno-veljavno se bo to vprašanje rešilo prihodnje dni." To je do-sloven citat iz "Slovenca." Torej Bačka. Banat in Baranja bodo prejele 50 milijonov vladne podpore, slovenski kraji, ki ao utrpeli nad 10 milijonov škode, pa so izšli praznih rok! Konferenci je prisostvoval slovenski minister doktor Kulovec, ki Je domačin in ki torej dobro pozna lanskoletne strahote poplav v Sloveniji, saj je o teh strahotah največ pisal "Slovenec". A kje je ostala podpora za Slovence? Ali ni znal nihče zagovarjati Slovencev, da bi tudi oni kaj dobili? Bačka, Banat in Baranja 50 milijonov, naši kraji pa nič, ko je bil miniater dr. Kulovec. Žalostno, a resnično! Za člane S. N. P. J. stane Mladinski list tov letno. ' o Se en taštar. Cenjeni Žarkomet! Pri nas Collinwoodu imamo neke čudi vrste človeks, ki si domišljuj ds je bil urednik nekega slovel skega lista, ki je izhaja Minnesoti. Kadar pa ta Člov< piše dopise katoliškim in nek toliškim listom, mu jih nava no zmečejo v koš. Ali ni to vrsten "ex-editor" ? Končno našel zavetjp pri enakih tiči Rdečkar iz Collinwpoda. 0 0.« Vesti iz Moronije. Kravji hrib, stsra Avstrija. Mf. Kilometer iz Lemontija je odkril dva hriba v Lemontiji, med katerima ni doline! * . Oba hriba se vkup držita. . Great! ooo Pertinentna vprašanja. Kaj so naredili s tistim gol človekom, ki sej je solnčil v ju slovanskem parlamentu? Za ga ne pošljejo v Kansas Ci kjer bi zaslužil $1000 vsak čer? 0 0 0 špiritistični semenj. Drsgi Zarkomet! Gotovo nič svetil po Holmes cesti nji tedek Tam je bil misij Trume špiritistov so kar drv poslušat blufarje, ki so mei prišli iz Chicaga. Prugič kar tam imejte. Vitus je svoj Staroslovanski značaj ,n j«1 v mnogem zelo slično slo-Kakor mi govore Ma-Monci:/tukaj, vprašam, grem 1 1 <1. Kot v nekaterih narečjih v Aveniji, je tudi v Makedonl-j1 nar*ju ohranjen člen: ti, U, ¡•J Makedonci, ki služijo vojaš-b v Sloveniji, se kaj lahko nlovenskegs jezika, s riVf>" tako slovenski fsntje, ki * Pri vojakih v Makedoniji, se h,tro sprijaznijo z makedonšči-v Makedoniji je veliko "A-^kancev", ki so živeli lete in v Ameriki ter delsli skupno Slovend po tovsrnsh. Se da-l*»i< g Slovencev, Dalma- . " 'n zagorskih Hrvstov v Amojnika. Pri tem ae je zgodila težka nesreča. Igralec je nameril soigralcu puškino cev naravnost v oko in sprožil. Ker je bila razdalja zelo majhna, je zadel tega zamašek v oko, ki mu je izteklo. Težko ranjenega ao prepeljali takoj v celjsko javno bolnico ter ga poslali odtod v ljubljansko bolnico. Igro pa so prekinili. Na malih odrih je nevarno vsako streljanje. Tragedija železničarja begunca Železničar Anton Tomšič, rojen I. 1891 v Hruševju pri Postojni, je moral kmalu po okupaciji naših notranjskih krajev po Italijanih zapustiti svoje mesto na postaji v Postojni odn. Prestranku ter pobegniti v Jugoslavijo, kjer je končno dobil skromno mesto pri železnici v Zagrebu. Dolgo let se je boril za svoj obstanek. Bil je ože-njen, toda njegova žena se je zadnji čas radi bede f>reselila iz Zagreba, kjer je bil Tomšič u-služben na glavnem kolodvoru, k svojim staršem v Rimske Toplice. Tomšič se je z vsemi napori trudil, da bi dosegel pri direkciji stalno nameščenje in boljše mesto, toda odklonili so ga, ker je bolehal na srčni napaki in so ga puatili v službi kot dnevničarja. Dobival je mesečno 700 dinarjev in službeno o-bleko brez zimske luknje. V službi je bil marljiv in vesten; b*da pa ga je zadnji če« spremenila v popolnoma apatičnega človeka. Bil je čudak, živeč aam zase. Siromak je stanoval v skrajno «labem in bednem va-fonu v "železničerski koloniji" pri Maksimira na Culincu. Po-glad v njegov "stan" je nudil težko sliko «ocljalne bede nej-nižjih uslužbencev železnice. Vagon je bil deloma razbit, večje luknje zamašen«* a cunjami. V enem kotu je bila postelja, PHB8VKT» zbita iz navadnih desk, v drugem kotu pa zaboj, ki je služil kot nekaka omara ... V vagonu je vladal velik smrad. Dne 28. febr. so našli v vagonu truplo neznanega človeka. Bil je železničar Anton Tomšič. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečneža zadela srčna kap in da je k smrti mnogo pripomogel mra«, ki je vladal v vagonu. Poskušen samomor. V mariborsko bolnico bo pripeljali 2K letnega delavca Karla Ozvalda od sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Vso pustno nedeljo je popival. Ko je prišel v pondeljek zjutraj domov, se je ustrelil s samokresom v glavo. Ozvald se bori s smrtjo v bolnici. Predpuetnl krvavi pretepi. Iz St. Ilja so pripeljali v mariborsko bolnico 56 letnega delavca Karla Sikerja, uslužbenega pri veleposestniku Baumanu. Med prepirom ga je drugi Baumanov uslužbenec z nožem zabodel v pljuča. — Iz Marije Snežne ob Muri pa so pripeljali 25 letnega posestnika Martina Seca, ki je bil z bratom na prežanju gostije. Po preteč zaužitem alkoholu sta se brata domu t s tepla in je brat brata tako oklal na glavi in levi roki, da so ga skoro nezavestnega in težko poškodovanega prepeljali v bolnico. Velika umrljivost. Epidemija špsnske zahteva v Mariboru vedno več žrtev. Mesto ima ta mesec že 90 mrtvih in to samo pri pogrebnem zavodu, torej ne vštevši bolnice, Čeprav je sicer jilo prejšnje mesece povprečno 30 do 40 mrtvih. Dne 26. febr. je ležalo na pobreškem pokopa-Išču naenkrat 14 mrtvecev, tako da za 15. niti ni bilo več prostora. Umrli ao v ljubljeni: Kazi-mir Bleier, mornariški častnik pokoju, 74 let; Jožefa Dre-melj, žena dninarja, 52 let. Metod Kačič, gostilničar, 55 let. Franc Adamič, vpokojeni rudar, 70 let. Rozalija Vittori, nadu-čiteljeva vdova, 55 let. Ignac Mahorčič, vpokojeni davčni u-pravitelj, 58 let. Urban Zupane, »oseatnik, 73 let. \Martln Kar) /uchs, bivši stavec, 61 let. Mar-tin Skupčar, vpokojeni tobačni delavec, 50 let. Marija Dobne, dninarnica, 54 let. Franc Silvester. sin učitelju. 20 meseoev. Julijuna Iskrač, žena čevljarja, 45 let. Martin Grossman. mizarski pomočnik, 55 let. Neža Jerman. bivša kuharica, 81 let. Barbara Karlinger, meatua uboga, 83 let. Dušan Mikolič, sin kupelnika, 21 mesecev. Franc Tavčar, čevljarski pomočnik, 20 let. Ivana Demšar, žena skladiščnika, 21 let. Tomaž Oaolin, občinski ubog. 81 let. Marija Stibil, zasebnica, 3 let. Franja Sigmund, posestnics, 63 let. Alojzija Zupančič, žena posestnika, 63 let. Ana Pulko, občinska uboga, 64 let. Marija j\v-belj, nadsprevodnikova vdova 72 let. Magdalena Pettauer, zasebnica, 62 let. Smrtna nesreče v Polhovem gradcu. UOletna Katarina Malovrh iz Polhovega gradca, mati dveh nepreskrbljenih otrok, je bila 1. marca s avojim možem na delu v hosti. Izpodžagati sta hotela težko bukev. Ko ata delo že skoro dovršila, je težka bukev tako hitro padla, da se Ma-lovrhova žena ni mogla več pravočasno umakniti, Bukev jo Je podrla na tla, kjer je obležala nesrečnica s težkimi poškodbami. Imela je zlomljeno eno nogo in vrhu tega Jako težko notranje poškodbe. Težko poitiertiče-ni ženski ao nudili domačini prvo pomoč in obvestili nato o nesreči rešilno postajo v Ljubljani, nakar Je Malovrhovo odpeljal rešilni avto v Ljubljano. Vendar pa je nesrečnicu že mini potjo — na Viču — umrla. Rusi za žrtve potresa v Hercegovini in Dalmaciji. Glavni odbor našega Rdečega križa v Beogradu je prejel zadnje dni štiri brzojavke iz Rusije, v katerih ae izraža sočutje s prebivalstvom, prizadetim od potresa In so bili vrh tega poslani tudi denarni prispevki. V nedeljo so prispeli zopet trije telegrami in sicer od Rdečega križa v Tifll-su, ki Je poelal podporo 250 dolarjev, dalje od Rdečega križa v Minsku, kl je nakazal 150 dolarjev in iz Moskve, odkoder je bila iatotako odposlana denarna podpora. Fr. Kolka: Kako Ji oigan k krsta nosil V zapuščeni drvarski koči na robu gozda je živel cigan Gregor s svojo družino. Delul je mulo, zaslužil Še manj. Žena je nabirala regrat ob |K>tih, motovileč is potoka, okopala po tujih njivah krompir, otroci pa ao na pol goli nabirali jagode v gozdu ali |>a nagi lovili ribe v potoku. Tako so se preživljali, ne dobro, a zdravo. Otrok pa Je bilo seveda kopica, vsako leto vsaj eden več. Ta blagoslov ni prav nič motil Groge pri njegovem poslu, apj se je največ u-kvarjal s posedanjem v gostilni. Pri tem je zmerom našel priliko, da je zaslužil kako paro, ki jo je potem skušal pomnožiti s k va letanjem, kar seveda ni bilo vselej mogoče. Za avoje elgančke je večkrat Izprosil, časih tudi "izprosil", kako obleko, drugače se, kakor rečeno, ni bogvekaj ukvarjal z njimi. Samo h krstu jih je nosil sam. Tega ni delal iz preveliko akrbi, da bi bila stvar dobro opravljena — župniku je moral vendar zaupati, da je svojemu poslu kos — ampak zato, ker mu ni.šel nihče rad za botra. V zadnjem trenutku je že dobil koga, ki je držal otroka med krstom, v skrajni stiski ptič cerkovnik. Tako je spet prišel šas, ko je bilo treba nesti novorojenčka h kr»tu. Napravil se je v novo obleko, to je, v jopič, ki je imel samo en rokav, in v hlače, ki so bile samo zadaj zakrpane. Ker je bila zima, je nategnil kučmo čez ušesa, tako da je nos komaj še gledal izpod nje, oči pa skoro nI bilo več videti. Ker se ni rad kazal s svojim bremenom, su J» odloČil, da iH>jde t doma na vse zgodaj, ko bo še tema. Luči ni prižigal, ker mu je bilu predraga. Otroci In tudi novorojenček so še spali, ko ga je zamotal v cunje in položil v cekar. Kmalu je prispel do cerkve in ponižno stopil v zakristijo, kjer je gospod Župnik pravkar oprav. Ijal molitve po maši, Gregor mu Je povedal, kaj bi rad, in stopili «o z Ijotrom cerkveaikom h krstnem« kamnu. Župnik je opravljal obred; ko pa j« dal otroku soli na jezik, je presenečeno vzkliknil: "Gregor, kakšnega novorojenčka ai pa prinesel, saj imu vendar že zobe?!" Gregor ni bil v zadregi, ampak st» je brft oprostil: "NsJ ne zs-merijo, gosj>od župnik, v temi sem jih zamenjal, ta Je lanski. Malo naj počakajo, prosim, ta-koj prinesem pravega." » Odhitel je domov ter zamenjal otroka. Med tem se je bilo »danilo; ko je prišel mimo gostilne, je pomislil, da ne bi bilo napak, če bi «I s kozarčkom brinjevca privezal dušo. Vstopil je. Cekar z otrokom je v veži obesil na klin. da mu ne bi kdo prevrnil potomca. V gostilni Je že sedelo nekaj Gregorjevih znancev, ki so tolažili z brln-njevcem , Kmalu so bili v živahnem pogovoru, Vrgli so tudi karte iu tako je bilo skoro pol-«Ine, ko Je cigan snel cekar a klina in se je odpravil v cerkev. župnik je bil seveda nekoliko hud, ker ga tako dolgo ni bilo. In je napravil pred kratom pridigo, kar sicer ni navada. Naposled se je vendar te začelo opravilo. Ko so prišli dq soli, l»a vzklikne dušni pastir; ("Gregor, kaj vendar počneš danes? Ta otrok Je mrtev l" Gregor ae je ponižno stisnil v dve gube, milo vzdihnil in rekel: MOJeJ, oje j, med zajtrkom v gostilni aem cekar obesil na klin, pa je rsvše zmrznilo. Naj mi ne zamerijo, bom prihodnje leto drugega prinesel." In res Je izpolnil obljubo , . , 1P.ZNAM PRIREDB SLOVENSKIM ORGANIZACIJ ? CHICAOU. Klub šl I, J. S. g. — Dramska pr*. ■lava v n ml» I Jo 17. marša, ? dvo- raai 6. 8. P. 8, Princi»™ Prrrtr II. 131 8. N. P. J,— Voaallra dno 10, aprila ? dvorani 8, N. P. J. Pivsko društvo "Ura", koassrt šas U4. «prlla v dvomiti S. N. P. j. aa Uwnd«U In 17, outi. Klub II. I, J. 8. E, — Dramska pni. •tava In prvomajska slavnost, v aa> diljo 1, maja, v dvorsai 8. M. f. J. Pivobo društva "Trlvlav," bonosrt v H Krvnikom domu v 8o. Chicagu, da« Š. maja. Ta moderna doba spoznava pošteno * v kakovost v Camels AMERIŠKI kadilci so nagradili RESNIČNO KAKOVOST s RESNIČNIM VODSTVOM Camela »o bile vadno vaa kakovoat b rti vsakih olepšav. Najbolj i/bran tobak, kar ga more kupiti donar, usorno «mešan. Na milijona dolarjev Je v tt) cigareti. Nikdar ni bil «n pennv potrošen aa sunanjost. Samo en način Je dobiti od kaja ušitek, ki ai j« pridobil svetovno občudovanja — poskusit« Camela. Spoznali bost« tak okus in tako Israsitosl, tako rahlo milobo, kakor 4na nikdar nisi« upali najti. "IMEJTE CAMELI" BISERI D SVETOVNE LIIEMTIRE ¡5 Jule« Verne: Z zemlje na luno S (Dalje.) ' Preleteli so planjavo s snegom in »o bili nad ogromnim labirintom vulkanskih žrel, Klemenom- in gorskih prepadov, vse nagubane kože izmučenega sveta. Tišino, ki je vlada med njimi, je nenadoma pretrgal Ardenov glas. "Kam gremo zdaj?" je vpraša), kakor da bi hodili pp domačih gričih in da jih vodi Barbicane. Jstotako ravnodušno je rekel Barbicane: "Pluli smo po poti, ki se imenuje elipsa." "To je pa zanimivo," de Francoz. Brez pozornosti na prekinjanje je Barbicane nadaljeval: "In namesto da bi se izgubljali v medplanetnem prostoru ter tavali po neznanih potih, bo naš projektil potoval svojo eliptično pot okoli lune. "ti* je rekel Francoz, "ampak mi smo že bili enkrat okoli in smo videli scenerijo." "Zdaj ni časa za šalo," Jd rekel Barbicane. "Najbrž smo postali lunin satelit." Projektilova pozicija se je pa spet obrnila in dno se je bilo sedaj obrnilo proti zemlji. Ta sprememba je zelo zanimala Barticana. Vprašal je, kako je "Lunina luna" je vzkliknil m0goče, da ni najtežji del pro-Arden. 1 jektiia obrnjen proti luni, če ' "Da," je pritrdil Barbicane j jm<4 p* težiti proti luni, kar je resno. "Mi vemo zdsj našo pot, j najboij umevno. Zakaj se je a smo vzlic temu izgubljeni. Do|tcija «tran projektila obrnila konca časa bomo krožili okoli iprotj Bilo je to res lune kot mrtev svet, v katerem ^¿o vprašanje in od odgovora bodo mrtva telesa ljudi, ki so si je bi|0 veliko odvisno. Ko so o-drznili iskati in razrešiti ne- pazovmu točke na luni, so prav skončnost." | kmalu zapazili, da je njih tek "Zelo zanimivo," je dejal gpet zaobrnjen in da se odmika-Francoz in skomizgntl z rameni.] jo pro4 ^ junt ^ ^¿„j poti, ka-foda neglede na navidezno j kor M w približali. V dejstvu brezskrbnost Ardenovo, misli projektil napravil zelo dolgo obeh drugih so bile polne skrbi. eJipg0 (pikrog) in mogoče je Bila sta kakor Mojzes, ki je vi-jbi,0 da ^ ^el Mzaj proti isti del deželo, ne da bi bil vstopil ^^ ^ ^tere je prišel, to je, vanjo. Mučilo je vse vprašanje, da je ,bi| privlačni učinek med kaj bo v bližnji bodočnosti. Ko-]zemlj0 ,n ,uno nevtraliziran. lHcokrat bodo še napravili krog: k(Uj idem0 tja _?» je okoli lune, v strašni vročini na ^šal Arden?^ eni in v nepopisnem mrazu na " . . B'wmn ka< u bo drugi strani, dokler ne bo pošla ne Vem°' M " njih hrana la umetno pripravljena vročina In zrak. Potem pa bodo našli konec vsi v strašni celici, ki bo krožila z njih mrtvimi telesi okoli lune vse veke. Medtem ko bodo na zemlji ljudje umirali in se rodili novi, medtem ko bodo izginjale človeške rase in se porajale nove ter bo končno celo prenehalo človeško pleme na avetu, bodo oni še vedno mrtvi plavali okoli lune, neprestano, brez konca. zgodilo," je odvrnil Baitoicane "Zakaj pa pričakujete," Je rekel Miha. "Ali bo projektilova naglica premajhna in bo naš projektil o-stal na točki, kjer je enaka pri-vlačnoat med zemljo in luno, kar se mi zdi zelo mogoče, ali.. ^ "Jaz sem za ali, pa naj bo dUrkoli," je vzkliknil vmes Ar-den. "Dalje!" "Ali bo pa naglica dovolj velika, v katerem slučaju ..." H> "•;' ' ' .■ 'lil■ 'S;■.:■ "■: Wil'- •MARK TWAIN: MALI KLATEŽ TOM SAWYER Poslovenil I. Mulsček. ^asmaaasiaiaHMniMnamMMaaaM^ (Dslje.) Skrb je izginila Tomu z obraza: Odpel si je jopič. Ovratnik njegove arajce je bil dobro prišit. "Za zlodja! No, poberi se mil Dobro vem, da si izostal iz šole in se šel kopat. Vendar ti prizanesem. Tom, mislim, da ai neke vrste prismojen maček, kakor pravijo — boljši nego se zdiš; pa samo to pot." Bila je napol žalostns, ker ji je izpodlete-lo, napol pa vesela, da se je začel Tom zopet pokorno obnašati. Toda Sidney je rekel: "No, veste ksj, kolikor se jaz apominjam, ste mu prišili ovratnik z belo nitjo, ta je pa črna." "Ha, z belo nitjo sem ti ga prišila, Tom 1" Tom pa ni čakal konca. Ko pa je odhajal skozi vrata, je rekel: "Siddy, za to jo že še dobiš." Na varnem kraju je Tom pregledoval dve veliki šivanki, ki sta bili zabodeni v privihu njegovega jopiča, okoli njiju pa navita nit — v eni šivanki je bila bela nit, v drugi pa črna. Nato pa je dejal: "Ako bi Sida ne bilo, ne bi bila teta tega nikoli opazila. Presneto, včasih ga prišije z belo, včasih pa s črno nitjo, želel bi, resnično, da se drži ene ali pa druge — jaz si ne morem zapomniti, v katerem redu jih rabi. Na vsak način pa nabunkam Sida za to." Tekom dveh minut ali celo še preje, pa je pozabil na vse svoje nadloge. Ne zaradi tega, ker so bile njegove nadloge za las manjše in manj bridke, nego ao človeške nadloge drugih ljudi, marveč ker jih je preobvladala neka nova In mogočna zaveda ter jih pregnala začasno iz njegove glave, prav kakor pozabijo ljudje v razburjenju novih podjetjih na svojo nesrečo. Ta nova zadeva je bila neka važna novotarija v žvižganju, ki se je je pravkar priučil od no-kega črnca in si je dovolil, da se je nemoteno vadi. To žvižganje je bilo podobno ptičjemu, igolenju, neke vrste prijetno drobljenje, ki se proizvaja s tem. olno dušo hvaležnosti. Imel je približno take občutke, kot Jih imn zvesdoznanec, ki odkrije novo prcmičnico. Kav ae tiče močnega, globokega In čistega veselja, je bil M'bnost v ulsigem malem mestecu St. Pe-tersburgu. Fant je bil dobro oblečen, predobro za delavnik. To je bilo naravnost prečudno. Njegova čepica je bila lična, njegova tesno zaleta suknja nova in čedna, ravno take so bile njegove dolge hlače. Nosil je čevlje, a je bil namo petek. Noalt je celo ovratnico, kos svetle-, ga traku. Na nJem je bilo nekaj velikome*tne> ga kar je grizlo Toma v dno duše. Cim bolj je Tom strmel nad kranno čudežno stvarjo., čim bolj je vihal nos nad njegovim lt*|M»m. tem bolj in bolj razcapana se mu je dozdevala njegova obleka. Nobeden ni izpregovoril. Ce se. je premaknil eden. ae Je premaknil tudi tiru-gi — ud »amo postrani, v nekakem krogu. Ves čas sta si zrla iz obraza v obraz, iz oči v oči. Nazadnje je rekel Tom: "Jaz te lahko nabijem!" "Poskusi." "Lahko te." "Ne moreš." "Morem." "Ne moreš." "Da." "Ne." Neprijeten odmor. Nato pravi Tom: "Kako ti je pa ime?" "To tebi nič mar." "No, jaz pa pravim, da bom naredil, da mi bo mar." "No, zakaj pa nočeš?" "Ce boš mnogo govoril, bom." "Jflnogo — mnogo — mnogo! Tu imaš!" "Ho, ti pa mislil, da ai strašansko premeten, ksj? Lahko tejiabijem, tudi če bi imel eno roko na hrbtu privezano, samo Če bi hotel." "No, zakaj pa nočeš? Vedno govoriš, da lahko." "Veš, v resnici te bom, če se boš norčeval iz mene." "Oh, da — cele vrste sem jih že videl v takile zadregi." "Imenitno! Ti misliš, da si kdo ve kaj, kajneda?" '"Oh, kakšan klobuk!4 "Ta klobuk lahko pri miru pustiš, če ti ni po volji. Le dotakni se mi gs; kdor se ga dotakne, dobi tako, da jo bo komaj nesel." "Ti si lažnivec!* , \ "Ti pa tudi!" "Ti si pretepač-lažnivec, ki si ne upaš začeti." — "Pojdi no dalje!" v "TI — če ml boš govoril še dosti takih nesramnosti, poberem kamen In ti ga vržem v glavo." ' "Oj, kajpada ga boš." "Da, v reanlcl ga bom." "No, zakaj ga pa ne. Cemu pa venomer govoriš, da boš? Zakaj zares ne storiš? No, zavoljo tega. ker se bojiš." "Ne bojim se." "Bojiš." "Jaz že ne." "Pa." Zopet premor in zopet sta se merila ln au-kala drug okoli druzega. Naenkrat sta si" stala ramo ob rami. Tom Je rekel: "Poberi se od tod!" "Poberi se ti!" "Jaz ne, nikdar." "Jaz pa tudi nikdar ne." Tako sta stala tam. upognila eno nogo'za |xxlporo ln se mrko In novrsžno ogledovala in prfrkala. Toda nobeden ni mogel premagati drugega. Borila sttf se. da sta bila vsa vroča in rdeča, nato sta oprezno odnehala in je rekel Tom: "Strahopetec ai. razvajenec. Zatožim te svojemu velikemu bratu, ki te lahko z mezincem nabije In mu rečem, naj te." "Kaj me briga tvoj veliki brat? Jaz imam brata, ki je še večji od tvojega in kar je še več, on gs lahko vrže celo čez tisti le plot." (Oba brata sta bils samo izmišljene.) "To je laž." "Ce ti to praviš, že davno ni." Tom je načrtal s palcem svoje noge v prahu črto in rekel: f. "I* poskusi mi jo prestopiti, pa te tako premlatim. da Še pokonci stati ne boš mogel." Novodošlec Je hitro stopil čez njo in rekel: "No, al rekel, da me boš. sedaj pa pokaži , svojo korajŽo." "Nikar me ne draži!" "No, saj ai vendar tako gotovo trdil, da me ImU — zakaj me pa ne?" i «m, I Dalja trtkodaJM) J "V katerem alučaju bo . . . je ponovil Arden. "V katerem slučaju bomo nadaljevali avojo pot," je zaključil Barbieane. "Toda kakšna je ta naša pot r je poizvedoval Arden. "Naša sedanja pot je eliptična, v podolgovatem polkrogu, tako da bomo vedno gravitirali na luno." 'Temu pa oporekanr," je rekel Miha. "Na luno gledamo kot na deklo zemlje in zoiterstavljam se temu, da bi bil deklin hlapec." Niti Barbicane niti Nicholl mu nista ugovarjala. Oba sta globoko razmišljala, zato nista imela čšaa javiti se z živahnim Francozovim razpoloženjem. Ampak on je nadaljeval. "Ali nič ae rečeta?" je vprašal. "Kaj pa hočeva?" je odvrnil Nfcholl. "Proti nemogočemu se ne moremo zoperatavtjati," je izjavil Barbicane. -"Nemogočemu," je zaklical Arden. "Kaj pa je nemogoče za druščino enega Francoza in dveh Amerikancev?" "Kaj storiti?" je vprašal Barbicane. "Cujte, ali bi ne mogli mi podvreči si te sile, katera usmerja pot našemu prpjektilu?" "Podvreči si silo? Pomislim!" Je dejal Barbicane. "Jaz že mislim. Spremenimo našo smer" je ukazoval Arden. "Ampak kako?" "To ni odgovor zame," je povedal Francoz. "Oba vidva sta artileriata, strelca in znanstvenika. Vi dva sta izdelala ka-non, projektil in ukazala ustreliti. Lepa atrelca sta pa, ko ne znata niti voditi svojega strela, potem ko ga izstrelita in ko še mene pregovorita .. "Pregovorita?" sta presenečena zavpila kar oba tovariša hkratu. •Saj se ne pritožujem," je dejal Arden. "Imel sem imenitno potovanje in tudi precej udobno bilo in tudi to začasno potovanje proti domu ifi! ugaja, toda napraviti morata nekaj, pa naj še bo karkolf, da bomo nekje pristali, kajti Jaz se niaem z vama podal na večno pot." — "Tudi niiflva bi rada, da kje pristanemo, Če bi to mogli ato-riti, dragi moj Arden," je odgovoril Barbicane/ "Toda , naša sredstva so odpovedala." "Smeri projektila ne moremo spremeniti," 'Je potrdil Nicholl. "Ne? Dvomim," je vztrajal Arden. "Niti ne moremo zmanjšat hitroati," je izjavil Barbicane. "Ne?' je dvomljivo ' ugiba Arden. "Niti s tem ne, če vržemo od projektila kak predmet da bi povzročili blisk, kakor bi na primer lahko naredili is balona,' je dejal Nicholl. Nato je dodal: "In s strelom iz projektila bi šli še hitrejše." "Bolj počaeil" je rekel Arden "Hitrejše!" je ponovil Nichol glasom, po katerem je bilo lahko spoznati, kako to togot moža. "Niti bolj hitro, ne bolj počasi!" je pojasnil Barbicane nemalo v skrbeh, da bi se ta dva ne sprja. ko ao bili živci že itak prenapeti vsled razburjenosti Razumita me, da zdaj plovemo po praznini in da ne moremo čl sto nič več računati na kako specifično težo. V brezzračju ima to pero in projektil enako težo." "Je že prav." je dejal Arden odločno. "Tedaj nam preostaja samo ene reči." "In to je—" je vprašal Nicholl z zanimanjem. "Da pozajtrkujemo," je veselo vzkliknil Francoz. t In pozabivšl na prihodnoat. se je Arden nemudoma lotil dela in v kratkem času imel pripravljen izboren zsjtrk. katerega so aa vsi pridno lotili. Med zajtrkom je Barbicane na kratko razložil glede njih poleta, da je potovanje vsakega telesa v praznini eliptično in da jim zato ni treba prav nič upati, da bo krog njih projektila kaj drugačen, kakor po zakonu, po katerem se morajo ravnati vsa telesa v vse« mir ju. Pot projektila je bila. na splošno rečeno, taka kot je na primer pot kometa in projektil je bil napram luni to. kar je na primer komet napram solne u. z manjšo hitrico pri točki ,ki je najbolj daleč od lune, kakor je na primer hitrica pri kometu najmanjša pri točki, ko je komet najbolj daleč od aoinca. Pri točki, kjer je najmanjša pri-vlsčnost, je rekel Barbicane, bo hitrica projektila najmanjša ali komaj vidna." (Dslja prihodnjič.) !. Mihajl Zoščeako: i POSESTVO NA PRODAJ. Kajpak nisem nikak pijanec. Ce že kdaj pijem, potem samo kako malenkost, bodi ai iz vljudnosti, ali pa, da ne kazim družbe. Več kakor dveh steklenic naenkrat ne morem popiti. Zdravje mi ne dopušča. Nekoč sem bil zares za svoj nekdanji god izpil četrt vedra. No, pa to je bilo v mladih, krepkih letih, ko je še srce tolklo v prsih kakor neumno in so brenčale po glavi še razne miali. Sedaj* pa postajam star. Nedavno tega me je preiskal živmozdravnik, moj znanec, tovariš Pticin. Silno se je prestrašil, kar tresti se je začel. — Pri vas, je rekel, jo nastopila popolna devalvacija. Kje tičijo, je rekel, pri vas jetra in mehur, to, je rekel, je čisto nemogoče določiti. Vi ste močno propali, je rekel. Najprej eem hotel tega živi-nozdravnika pretepesti, potem pa sem si stvar premislil. — Pa Jx> vprašajmo sedaj kakega pravega zdravnika. Kaj poreče o tej stvari, si mislim. Zdravnik ni našel nikake devalvacije. — Vaši organi, je rekel, so takole še precej v redu. Tudi me-tiur, je rekel, je prilično velik in trden. Kar se tiče srca, je prav zvrstno, celo bolj široko je, kakor je treba. Samo, je rekel, pustite pijačo, aicer lahko nastopi smrt kar takole na 4epem. Umreti pa nikakor ne bi hotel. Živim pač zelo rad. Sicer aem pa tudi še prav mlad človek. Sele pred nekaj leti sem jih imel tri čez petdeset. Dejal bi, da. sem v cvetu moči in zdravja. In pri tem se mi širi srce v prsih. Rajši se odrečem pijači. In tako sem pustil pijačo. Pijem, pa zopet ne pijem. Mi ne ura, mineta dve uri. Ob petih popoldne grem seveda v obed-nico h kosilu. Z juho sem bil gotov. Bil sem pri govejem mesu, kar si pože-lim malo pijače. Namestu alkoholne pijače mislim sam pri sebi, si naročim rajši kaj bolj nedolžnega: recimo, mineralne vode ali limonade. Pomignem. — Ti, rečem, ki mi nosiš na mizo, prineei mi, ti tole, limonado. Limonado mi prinsse kajpak na tableti, pa tni jo natoči. Pijem. Stvar je podobna vodki. Popijem še čašo. Bog me, vodka. Presneta stvar! Iz pijem ostanek. Prava pristna vodka! — Prinesi, kličem, še eno steklenico! To, si mislim, je morala biti gotovo pomota. Prinese mi drugo steklenico — Naročil sem limonado, sem -rekel, zakaj si mi prinesel tole? — To imenujemo sploh litho-nado, je rekel, še izza starih časov. Naravne limonade, je re kel, vobče nimamo. Morate pač oprostiti: nihče je ne zahteva — Sem z njo, mu rečem. Na-toši! Tako ni bilo nič iz mojega sklepa, da bi pustil pijačo. Pa b jo tako rad. Razmere so bile pač proti temu. Kako že pravijo življenje določa svoje zakone Človek se jim mora pač pokoriti kaj hočemo! Proda se v starem kraju posestvo odaljeno le 20 minut hoda od Žužemberka v vasi„ Reber, na Dolensjkem, posestvo obsega 60-65 oralov ali johov rodovitne zemlje z tremi vinogradi in vsemi gospodarskimi poslopji. Cena vsemu je le $1100.00. Vzrok prodaje je bolezen v družini. Kdor želi kupiti naj se zglasi takoj osebno ali pismeno pri lastniku: John Modic, 1046.E. 61st St., Cleveland, Ohio. (Adv.) Skoro znorel vsled hrbtobola? Johnson's Red Cross ledični obliž, da takojšnjo, gotovo pomoč. naročniki POZOR! Znamene (Feb. 28-1927) po. ' da vam je naročnina po. U dan. Ponovite j« da vam Usta ne ustavimo. Ako liata ne prejme-te, Je mogačo vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list pfe. čaningaao prejmete, je mogoča vstavljen valsd napačnega na-slava, pišite nam dopisnico in navadita stari la novi naslov. Naši zastopniki ao vsi dm-štvenl tajniki in dragi zastopni-pri katerih lahke ki, ITALIJANSKE HARMONIKE Hitra pomoč je gotova skoro v trenutku, kg si nalepite Johnson's Red Cross ledični obliž na boleča mesto. S Um, da graje in pomirja, prežene to zanesljiv*) staro zdravilo takoj hude bolečine v hrbtu ter da oslabelim mišicam prilike, da zadobe nazaj avojo moč. Vsa okorelost kot čudežno izgine. Za hitro pomoč zagotovo vprašajte za velik Johnaon'a Bad Cross ledični obliž z rdečim flanelastim ozadjem. Vsi lekarnarji jih pro-dajajo. ._—Ajflvt. Ajritirajte za "Proaveto" I ko plačate Naročnina za eelo leto je $5.00 in za pol leta pa $2.50. Člani & N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 ia za celo leto $3.80. Za maslo Chicago ln Cicero za leto $6.50, pel leta $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leta pa $8.00. Tednik stane m Evropo $1.70. Člani „doplačajo aamo 50c u poštnino. Naročnino lahke tudi sami ÜPRAVN18TVO "PROSVET A" £687 S. Lawndale Ave. J CHICAGO. ILL. Odpravite prehlad RABITE,PRAVI Ta mož je bolan valed prehlada. Prehladi ao nevarni — odpravite prehlad in se obvarujte pred influenzo ali plučnico. t rabite BOLGARSKI ZELlICNI (KRVNI) ČAJ 35c-75*-$i.ž5 Korenince, lubadi, listje, zelišča in rastlince v tem zdrsvllu nare-de bogato in močno kri. Morali bi ga imeti na vsakem domu — vsakdo naj bi ga rabil. UpraŠajte vašega lekarnarja, ali pa vam jas pošljem poštnine prosto, piaročite še danes. / Naslov: H. H. Von Schlick, Mfr.. 100 Marvel Bldg. Pittsburgh, Ps. I Ali ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je aedaj v polnem teka in prvi uspehi ao se že pokazali. Ne bodite vi zadnji s priglašen jem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite svojega znanca In prijatelja, da ae take j naroči na Prosveto. Čaka vas lepa nagrada, če pošljete dve aH več obnovljenih naročnin; ali pa vsaj eno novo. ^ t v:— * , -fe' • Brez odbite provizije ste za enega novega naročnika za poi leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za celo-letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO", vredno $2, ali pa druge knjige iz založbe "Književne matice" v vrednosti $2. Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno $5, ali pa druge knjige v vrednosti $5. Vsi bratje in sestre S. N. P. J., takoj na delo za nove naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kako priljubljena vam je Prosveta. Se z agitacijo dokažite, da vam je res priljubljena in da delate za njeno razširjenje. Naročnina je za celo leto $5, za pol leta $2.50; za Chicago in Cicero celoletno $6.50, za Evropo $8. IZPOLNITI IN IZSBžmc TA KUPON. PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, Illlsíola. I. Priloženo dobite naročnino $........... za katero pošljite Prosveto: f. Naslov Ime .. Naslov Ime .. Naalov ....................................................... $........ ......... ....•■., ...,,,.,. a. ...... ...... . ....«.«.i.t»••»«••«•••• .T» NN aturra ssbsnblu a cow mm Mm4 «fK »ei n. : KNJIŽEVNA MATICA S.». P. J. * ima v zalogi aledeČe knjige: ■ AMERIŠKI SLOVENCI—iz vratna krasna knjiga, obsegs ■ 682 strani, trdo vezana, vredna avoje cene, atane..$5.00 ■ Slovensko-Angleška Slovnica^-selo poučna in lahko raz- ■ umljiva knjiga za učenje angleščine, a dodatkom raznih ■ koristnih informacij, stana aamo..............................$2.00 ■ Zakon BiogepeziJe—tolmači naravne zakone in splošni ■ razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov ■ za teleano in duševno dobro......................................$LŠ0 ■ Pater Malaventura—V Kabareta—zanimiva povest iz živ- ■ ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- ■ v vratno apopolnjena a slikami.... eoeeoeooeeeoeooeaoooeeeoooe••••• .$1.50 ■ Zajedale!—resnična poveat in prava Ilustracija doalej skri- ■ tega dela življenja slovenskih delavcev v AmerikL.$L75 ■ Jiaimie Higgina—krasna poveat, ki jo je spisal aloviti ■ ameriški pisatelj Upton Sinclair, poalovenil pa Ivan ®®olak ...........m.,......................„,,.,..........„,„......».«•...•$1'^ Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J„ 262 strani mehko vezana, stane aamo . ........................................ "Hrbtenica"—drama v treh dajanjih a prologom in epilogom—mehko vezana, etane aamo... • eee» ee*o*ee•••••• "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—aelo priporočljiva za člane—atane aamo..20c Pišite peaje aa: ^ KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J. M67 So. lawndale Ave„ Chicago, OL ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0