ČASTITLJIV, VENDAR NESKLENJEN RAZVOJ FIZIČNOGEOGRAFSKEGA LABORATORIJA Praznujemo njegovo sedemdesetletnico ali dvaindvajsetletnico? Darko Radinja* IZVLEČEK UDK 061.64:911.2 Članek obravnava dejavnost fizičnogeografskega laboratorija. Omenja prekinitve in težave v njegovem razvoju ter prispevek k pedagoškemu in raziskovalnemu delu na oddelku. ABSTRACT UDC 061.64:911.2 THE DEVELOPMENT OF THE LABORATORY OF PHYSICAL GEOGRAPHY AT THE DEPARTMENT OF GEOGRAPHY The article discusses the works and intentions of the Laboratory of physical geography. Zelo prizanesljis'O bi sicer lahko rekli, da tudi fizičnogeografski laboratorij praznuje sedemdesetletnico svojega obstoja, saj je nastal domala hkrati z geografskim inštitutom (1921). Ker pa je bil njegov razvoj po nekaj letih pretrgan (1928), znova pa je zaživel Sele po zadnji vojni (1967), je njegovo življenje precej krajše, kajti vmes je več kot 40-lctna prekinitev. Sedanjega laboratorija zato, žal, ne moremo neposredno povezati s prvim, o dolgi tradiciji pa vseeno lahko govorimo. Sedanji laboratorij je dejansko zaživel Sele 1967. leta in letcs praznuje 22-letnico sklenjenega delovanja. Formalno je bil ustanovljen sicer nekaj let prej (1962), vendar se je pridobivanje in opremljanje prostorov zavleklo do tega leta. Dejansko pa oba laboratorija, prvi in sedanji, nista delovala skupno niti trideset let, kar je manj kot polovica celotnega obstajanja geografije na filozofski fakulteti. Ko je prof.Gavazzi 1921. leta ustanovil geografski inštitut na tedanji filozofski fakulteti v Ljubljani, ga je kmalu zatem opremil s posebnim laboratorijem za limnoloSka in occanološka raziskovanja (Rakovec 1945). Deloval pa je le, dokler se Gavazzi konec 1927. leta ni vrnil na zagrebško univerzo. Laboratorij so takrat lahko namestili le v zelo tesen, zasilni prostor, v del pregrajenega hodnika. Pravzaprav je bil prej zbirka terenske raziskovalne opreme, kakor kaj drugega. Po opremi pa je bil specializiran za hidrografske raziskave, s katerimi se je prof.Gavazzi že prej ukvarja!, kakor je razvidno tudi po njegovi bibliografiji (Rakovec 1945). Na teh izkušnjah je laboratorij pravzaprav tudi nastal. Njegovo delovanje pa, žal, z neposrednim raziskovanjem slovenskega ozemlja skoraj ni bilo povezano, kar ic za prva leta, osredotočena na organizacijo komaj ustanovljenega inštituta, tudi umljivo. • Dr.. univ.prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, ASkerčcva 12, YU. D. Radin ja -299- Častitljiv, vendar... Po Gavazzijevem odhodu je delo laboratorija sploh zastalo, saj ni bilo zanj niti najosnovnejših pogojev. Laboratorij se je namreč moral umakniti drugim, za celotno geografijo pomembnim dejavnostim, zlasti kartografski, pa celo del knjižnega fonda, ki se je medtem pomnožil, je bil odrinjen na hodnik. Laboratorij se je hočeš nočeš skrčil na neurejeno, napol pozabljeno zbirko raziskovalne opreme, od katere pa so v večji meri uporabljali le meteorološko. Šele dvajset let kasneje, že po vojni, je z njo in na Melikovo spodbudo opravil R.Gradnik prva merjenja Bohinjskega in Blejskega jezera ter izsledke v Geografskem vestniku tudi objavil (Gradnik 1946). Po vojni je bilo treba fizičnogeografski laboratorij na novo ustanoviti. Do tega je formalno prišlo v študijskem letu 1961/ 62, ko so se tudi zanj začele kazati realne možnosti v novih prostorih filozofske fakultete na Aškerčevi ulici, kamor se je oddelek za geografijo preselil iz dotedanjih, nadvse skromnih prostorov na stari univerzi. Pobudo zanj (D.Radinja) pa niso sprožile le boljše prostorske možnosti, temveč tudi razvoj, ki so ga drugod po svetu na tem področju medtem doživele geografske raziskave, pa seveda tudi reforma geografskega študija kot sestavni del tedanje reforme na ljubljanski univerzi sploh. Geografski študij, do tedaj tradicionalno pedagoško usmerjen, se je namreč izpopolnil še z "nepedagoško smerjo". Vpeljan je bil študij enopredmetne, t.im. čiste geografije, namenjene raziskovalni praksi. Vse to je botrovalo ustanovitvi fizičnogeografskega laboratorija, ki pa je dejansko zaživel, razširjen s praktikumom, šele čez nekaj let, to je po več kot 35-leltni prekinitvi. Pri tem je zanimivo, da se je na samem začetku vendarle lahko oprl na nekaj instrumentov iz zapuščine prvotnega laboratorija (s teodolitom, sekstantom, kompasi, vodnimi termometri, globinskim termometrom, vzorčnikom sedimentov in še nekaterimi drugimi pripomočki). Sedanji laboratorij se v marsičem razlikuje od prvotnega. Kajti namenjen ni le hidro-geografiji, temveč celotni fizični geografiji. Njegovo delo je bilo sprva v marsičem ovirano, saj laboratorij ni imel niti lastnega laboranta, temveč si ga je moral deliti z oddelčnim fotolaboratorijem, ki je tedaj nastaja!, pa tudi s kartografsko zbirko. Šele kasneje (1969), ko je novi laborant, P.Markelj, kemijski tehnik, večino delovnega časa lahko odmerjal laboratoriju, jc delo v njem postajalo načrtnejše. Še najbolj pa se je z raziskovalno opremo izpopolnjeval laboratorij prva leta, zlasti v prvi polovici sedemdesetih let, kasneje, posebno v osemdesetih letih, pa je z znano "devizno zaporo" nabava instrumentarija iz uvoza praktično zastala. Sedanji laboratorij deluje sicer v neprimerno boljših prostorskih in gmotnih razmerah kakor r>rvi, saj ima skoraj toliko prostora (dva manjša in enega večjega), kakor ga je pred vojno imel celotni geografski institut Vseeno pa deluje v zelo skromnih pogojih v primerjavi z razvojem, kakr-šn°ca je medtem doživela tovrstna geografija marsikje v srednji zahodni in zlasti vzhodni Evropi Zato se današnja primerjava izteče slabše kakor pred šestdesetimi leti Od povojnega obdobja jc bila še najugodnejša začetku sedemdesetih. D. Radin ja -300- Častitljiv, vendar... Sedanji laboratorij je v primerjavi s prvim veliko širše zasnovan. Omogoča namreč analize groboklastičnih sedimentov (granulacijske, morfomctrične in druge), potrebne v gcomorfologiji, prav tako pa analize, ki so povezane z raziskavami intenzivnosti korozijskih učinkov na kraškem svetu, pa tudi mikrokorozijske terenske meritve golega kraškega površja. Laboratorij služi nadalje hidrogeografskim raziskavam. Na tej osnovi že več let potekajo v medsebojni primerjavi sistematične meritve Bohinjskega in Blejskega jezera, s poudarkom na njunih evtrofičnih posledicah. Sporadično tečejo tudi raziskave drugih voda, podprte z laboratorijskimi analizami, po največ v zvezi z njihovo onesnaženostjo. Laboratorij služi nadalje meteorološkim, pravzaprav klimatogeografskim terenskim raziskavam, ki so povezane bodisi s samostojnim delom učiteljev ali asistentov bodisi s terenskim delom študentov (terenske vaje). Služi tudi čedalje bolj sistematičnim pedogeografskim analizam ki so se v okviru geografije pred leti začele povsem na novo (Lovrenčak 1978). Laboratorij seveda ni namenjen le raziskovalnemu delu, temveč tudi študijskemu. Z njim so povezane laboratorijske vaje, ki so stekle redno leta 1973/74 (geomorfološke, hidrogcografske, pedogeografskc, klimatogeografske). Na laboratorijsko delo pa se opirajo tudi nekatere seminarske in diplomske naloge pa tudi posamezna magistrska in doktorska dela. Razumljivo je, da terenske raziskave, oprte na laboratorijske analize, odsevajo tudi v fizičncgcografskih izsledkih, kakor kažejo objave fizičnih geografov (I.Gams, D.Radinja, F. Lovrenčak, J.Kunaver, D.Plut, M.Bat, D.Ogrin), ki zaradi tega v večji meri slonijo na uporabi kvantitativnih metod, kakor bi sicer. V celoti vzeto pa je celotno delo fizičnogeografskega laboratorija v metodološkem in stvarnem pogledu še vedno bolj aii manj na začetku, če pomislimo na podoben razvoj v svetu. To velja posebno za zahtevnejšo (dražjo) opremo in nanjo vezane delovne metode. Sodobne terenske meritve, ki v čedalje večji meri slonijo na instrumentalnih metodah in pripomočkih, so se zlasti zaradi potreb po ustreznem registriranju onesnaženega okolja v zadnjem času močno razvile. A to ne le zaradi naših skromnih gmotnih razmer nasploh, temveč tudi zaradi sistema financiranja pedagoško-znan-stvenega dela. Zato tudi pomanjkljivosti organizacijskega položaja geografije v okviru univerze prihajajo bolj do veljave, kajti stroka, ki se razvija na stiku družboslovnih in naravoslovnih ved, ima poleg potreb, ki so značilne za prve, tudi potrebe, ki so v marsičem značilne za dru"c. To pa so prav laboratorijsko-terenskc potrebe pedagoške in raziskovalne. Zaradi pretoge organizacije raziskovalnega dela vkalupljene po posameznih institucijah pa fizičnogeografski laboratorij ni usdcI prevzeti naloge osrednjega, ki bi bi! namenjen še drugim geografskim raziskovalnim ust fi novam kar bi bilo smotrno Podobno se je pred tem dogajalo tudi fotografskemu laboratoriju D. Radin ja________________________- 301 -_________________Častitljiv, vendar... Preskromna opremljenost fizičnogeografskega laboratorija in prešibka personalna zasedba v njem sta med drugim vzrok, da se ustrezni stiki s tujimi geografi niso razvijali tako, kakor bi bilo potrebno, čeprav jih je nekaj vendarle bilo (Poljska, Madžarska, Anglija, Zahodna Nemčija, Bolgarija, Sovjetska zveza). V jugoslovanskem okviru pa je, žal, tako, da je fizičnogeografski laboratorij na ljubljanski univerzi še vedno edini te vrste pri nas. VIRI Gradnik R, 1946, Toplinski odnošaji v Blejskem in Bohinjskem jezeru, Geografski vestnik 18, Ljubljana. IleSič S., 1969, Geografija, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Ljubljana. Lovrenčak F., 1978, Laboratorijske vaje iz pedogeografije, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Radinja D., Letna poročila o delu fizičnogeografskega laboratorija od Stud.leta 1970/71 dalje (arhiv Oddelka za geografijo FF v Ljubljani). Rakovec L, 1945, Dr.Artur Gavazzi (14.10.1861 - 12.3.1944), Geografski vestnik 17, Ljubljana. D. Radinja________________________-302-________________Častitljiv, vendar... EHRENSWERTE, DOCH NICHT KONSEKUTIVE ENTWICKLUNG DES PHYSISCHGEOGRAPHISCHEN LABORATORIUMS Wird ein siebzigjaehriges oder ein zweiundzwanzigjaehriges Jubilaeum gefeirt ? Sehr allgemein kann behauptet werden, dass auch das physischgeographische Laboratorium siebzig Jahre seines Bestehens feiert, denn gegründet wurde es fast gleichzeitig wie das Geographische Institut (1921). Danach wurde das Laboratorium in Jahre 1928 abgeschaft um erneut erst 1969 gegründet zu sein. Dazwischen verliefen fast 40 Jahre. Deswegen können wir das bestehende Laboratorium nicht als eine weiterführende Institution der Abteilung für Geographie sehen, über ein langes bestehen des Laboratoriums kann jedoch trotzdem berichtet werden. Das Laboratorium dient der wissenschaftlichen und pedagogischen Tätigkeit der Mitarbeiter und Studenten der Abteilung für Geographie an der hicssigen Universität. Die Arbeitsmethoden der Feldpraktikas werden darin ergänzt, besonders im Rahmen der Geographie des Karstes, der Hydrogeographie, der Klimatogcographie und der Pedogeographic.