GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ e ŠT. 23 • LETO XII. e 23. JUNIJ 1973

Ekspanzija
proizvodnje se nadaljuje
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja gen. drektor ZP Iskra VLADIMIR LOGAR
■ Vprašanje:
Kako ocenjujete letošnji plan združenega podjetja Iskra. Nekateri menijo, da je zelo optimističen?
Odgovor:
Na vprašanje, kakšna je ocena plana za leto 1973 je v sedanji ekonomski situaciji pri nas težko postaviti realne plane. Mi smo skušali na osnovi ocen tržišča po Iskra Commerce in ocen posameznih tpvarn letošnji plan čimbolj prilagoditi tržnim prilikam. Strinjam se, da je v veliki meri zelo optimističen in to glede proizvodnje, izvoza, postavljenega dohodka in dobička, zlasti ko cbstaja vrsta vprašanj glede možnosti prodaje na jugoslovanskem tržišču in financiranja take ekspanzije. Vprašanje potrebnih obratnih sredstev se kot rdeča nit vleče že vsa leta v Iskri.
Vprašanje:
Omenili ste, da ob nakazani ekspanziji Iskre obstajajo problemi glede možne prodaje na jugoslovanskem tržišču.
Je to mišljeno za vse izdelke ali le za proizvode široke potrošnje?
Odgovor:
Težko je dati realno pceno. Po cenitvi prodaje v preteklih mesecih bo verjetno prodaja proizvodov široke potrošnje nazadovala, morda se dokaj zmanjšala, vendar pri nekaterih področjih v Iskri, zlasti področju profesionalne elektronike, profesionalnih proizvodih, ni pričakovati kakih posebnih zmanjševanj naročil. Ker je Iskra v svoji strukturi močan proizvajalec profesionalnih naprav, osebno sodim, da posebnih udarov ni pričakovati. Tudi na področju proizvodnje elektronskih elementov, ki so v veliki meri orientirani v izvoz, ni pričakovati kakih posebnih pretresov. Glede vprašanja prodaje proizvodov široke potrošnje, je nujno, da v večji meri izvažamo.
Tudi naš plan za letošnje leto predvideva močan porast izvoza, ki bi odtehtal manjšo prodajo na jugoslovanskem trgu.
Dobrodošla navijači na športnih igrah Iskre v Škofji Loki
Na IX. letnih športnih igrah ISKRE, letos 23. in 24. junija na športnih igriščih v Škofji Loki, bo v skrbni organizaciji Sprotnih delavcev iz tovarne gospodinjskih aparatov Reteče — Škofja Loka, v devetih športnih zvrsteh nastopilo prek 1.000 športnic in športnikov iz organizacij ZP. Pokroviteljstvo nad tekmami je prevzel predsednik Občinske skupščine Škofja Loka tov. Anton Polajnar, prireditev sama, tako množična in pomembna manifestacija športnikov Iskre, pa je hkrati tudi sestavni del prireditev ob 1.000-letnici Škofje I.oke.	'
Spričo neposredne bližine prizorišča letošnjih zanimivih športnih srečanj naših športnikov požrtvovalni organizatorji iger v Škofji Loki pričakujejo tudi številno udeležbo navijačev — članov delovnih kolektivov organizacij ZP. Torej — nasvidenje 23. in 24. junija na letnih športnih igrah Iskre v Škofji Loki!
Vprašanje:
Na zasedanju DS ZP je bilo dokaj govorjenja o velikem porastu proizvodnje v letošnjem letu. So v tem planu vštete tudi vse nove organizacije, ki so se nedavno priključile ZP Iskra?'
Odgovor:
Vrednost proizvodnje v letošnjem letu predvidevamo na približno 330 milijard S din (lani 252 milijard). To je približno 31 % povečanje. Seveda so v to vključena tudi pripojena podjetja, vendar brez tovarne Zmaj, ki. se bo vključila v Iskrino skupnost 1. julija letos.
Vprašanje:,
Posebno in dokaj kočljivo področje so osebni dohodki. Kaj bi bilo treba storiti, da bi problem, ki že nastaja, zaradi nastajajočih težav v proizvodnji, kolikor toliko pozitivno rešili?
Odgovor:
Politika osebnih dohodkov je zelo delikatna, vendar prav gotovo eno od osnovnih vprašanj. Po mojem mnenju sta i,
tu dve tendenci: ena je v tem
da naj bodo razponi med najnižjimi in na večjimi osebnimi dohodki čim manjši, druga v tem, da so razponi čim večji. Prav gotovo sta obe tendenci škodljivi. Jasno je, da Iskra glede na program pro izvodnje nujno zahteva izred no veliko število visoko kva lificiranih kadrov. Če teh ka drov ne bomo imeli, tudi Iskra nc bo mogla iti v eks panzijo in nadaljnji razvoj Če ne bomo izplačevali oseb nc dohodke primerno njiho vemu delu, bodo strokovnja
(Dalje na 6. strani)
mm

LIPICA 30. VI. 1973
Program slavja v Lipici
in Iskre, ki bo 30. junija v Lipici pri Sežani, je Pripravljalni odbor za izvedbo slavja dneva borca pripravil naslednji
PROGRAM:
koncert godbe na pihala osrednja proslava slavnostni govor: član predsedstva SFRJ ing. Marko Bulc, v kulturnem programu sodelujejo pevski zbor Vasilij Mirk iz Proseka, Koroški pevski zbor, Iskrin pevski zbor, recitatorji in godba na pihala bo za udeležence slavja pripravljen partizanski golaž in na razpolago pristna domača kapljica
11.30 do 19. agled jame Vilenica (avtobus vozi vsako uro)
ogled kobilarne Lipica program dresurnega jahanja ogled škocjanskih jam (avtobus vozi vsako uro)
zabavni program s plesom.
Od 8.30 do 10. Ob 10. uri
Od 11.30
Od 13. do 15. Ob 14. uri Od 14. do 19.
Od 15. do 24.
Domnevamo, da bo na proslavi okrog 5000 ljudi. Za avtomobile je predviden velik parkirni prostor. V Sežani in Lipici bodo veliki kažipoti, ki bodo voznikom nakazoval; kam naj zavijejo in kje naj parkirajo. Parkiranje j c brezplačno.
Pripravljalni odbor javlja, da priprave potekajo po predvidenem načrtu. Lipica bo 30. junija prijazno sprejela nekaj tisoč Iskrašev in drugih udeležencev proslave dneva borca in Iskre ter 20-lctnice tovarne Sprejemniki v Sežani. Pripravljalni odbor želi vsem iskreno dobrodošlico!
(Nekaj napotkov in turističnih informacij objavljamo na 5. strani!)
ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbEbSbbbbbbbbbbbb”!
V želji, da bi sc kolektivi združene ISKRE med seboj čim bolj spoznali in utrdili medsebojno prijateljstvo, v želji, da bi nam bil jutrišnji dan lepši in plodnejši, vas pričakujemo v čim večjem številu na skupnem sre-čanju ob dnevu borca in dnevu Iskre, v Lipici pri Sežani.
Sindikalni odbor ZP ISKRA
ČETRTA KONFERENCA ZSS
Novo vodstvo
slovenskih
sindikatov
,< » Kondenzatorji« Semič
Težave z uvoznimi materiali ogrožajo izpolnitev načrta
V Ljubljani je bila 18. t. m. četrta konferenca Zveze sindikatov Slovenije, na kateri je imel obširen referat podpredsednik RS ZSS Jože Globačnik o aktualnih družbenopolitičnih nalogah sindikatov. Po uvodni besedi se je razvila obsežna razprava, v katero sta poleg delegatov konference posegla tudi sekretar sveta ZSJ Marjan Rožič in sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc.
Na 4. konferenci ZSS je sodelovalo tudi devet delegatov iz organizacij ZP Iskra in sicer: Milan Šenk, Marija Ta-ler in Jože Katrašnik iz Elek-tromehanike, Jožica Šifer iz EMO, Celje, Štefan Šimuno-vič. iz Usmernikov, Pavle Ma. tevljič iz Sprejemnikov, Jože Zajc iz Naprav, Marija Re. ner iz Aparatov ter Slavko Žibert iz Instrumentov. Delegat iz Elektromehanike Milan Šenk je posegel v razpravo in njegov prispevek v celoti objavljamo v podlistku na 3. in 4. strani.
Po konferenci se je sestal plenum republiškega sveta ZSS, ki je imenoval na vodilne politične funkcije v republiškem svetu naslednje tovariše:
Za predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janeza Barboriča iz Štor, za podpredsednika republiškega sveta ZSS Stanislava Kavčiča' iz Kranja in
ne, za generalnega sekretarja RS ZSS Jožeta Globačni-ka, za sekretarja RS ZSS za organizacijo Slavka Grčarja, za sekretarja RS ZSS za kadrovsko politiko Humberta Gačnika, za sekretarja RS ZSS za ekonomsko in socialno politiko Janeza Tršana, za sekretarja RS ZSS za izobraževanje, znanost in kulturo Tilko Blaha, za sekretarja RS ZSS za mednarodno dejavnost Andreja Škerlava-ja, za sekretarja RS ZSS za splošni ljudski odpor Julija Planinca, za sekretarja RS ZSS za obveščanje in politično propagando Dušana Rebolja, za .sekretarja RS ZSS za telesno kulturo, šport in rekreacijo Jožeta Maliča, za direktorja raziskovalnega centra RS ZSS za samoupravljanje Mitjo Švaba, za direktorja centra RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Stjepana Šaftberta, za direktorja centra RS ZSS za družbeno izobraževanje Zdravka Troho, za svetnika RS ZSS za družbenopolitični sistem Vlada Vodopivca, za svetnika RS ZSS za mednarodno dejavnost Branka Babiča, za svetnico RS ZSS za mladinska vprašanja in druge posebne naloge Dolfko Boštjančič in za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja ČZP »Delavska enotnost« Iva Tav-
Dandanes pravzaprav nikjer ne gre brez težav, zato tudi v naši tovarni kondenzatorjev v Semiču bijejo trd boj z mnogimi resnimi problemi. Iz razgovora z njenim direktorjem Francem Koširjem smo izluščili najbolj bistvena vprašanja, od rešitve katerih je odvisen letošnji poslovni rezultata tovarne.
Ivanko Vrhovčak iz Ljubija-carja.
Glede na vrsto težav, ki so spremljale že lansko proizvodnjo tovarne kondenzatorjev, so larii načrtovali za skoraj 10 milijonov dinarjev nižjo proizvodnjo od le-te v letu 1971. Temu ustrezno je bila manjša tudi realizacija, predvsem zato, ker pri nekaterih vrstah kondenzatorjev niso ■ dosegli načrtovanega obsega izvoza. Nasprotno pa so lani v celoti zadovoljili potrebe domačega trga po kondenzatorjih. Razumljivo — ob manjši proizvodni realizaciji In dveh devalvacijah je bil veliko slabši tudi finančni rezultat od leta 1971.
Za letos so v Semiču načrtovali vrednost proizvodnje v višini 85 milijonov dinarjev, pri čemer naj bi za 1,5 milijona dolarjev kondenzatorjev izvozili zlasti na konvertibilna področja. Letošnji obseg proizvodnje je načrtovan to. rej za 35 % višje od lanske realizacije. Izpolniti takšno nalogo ob sedanjem položaju doma in v svetu pa bo prav gotovo zelo trd oreh, kljub vsej marljivosti in prizadevnosti delovpega .kolektiva v Semiču.
Ob startu k izpolnjevanju * letošnje proizvodne naloge je svoj pečat vtisnila najprej nova devalvacija. V sami proizvodnji v državi, ki potrebuje kondenzatorje iz Semi-
Proizvodnja ZP v maju 1973
Organizacije	IZPOLNITEV V 000 I—V/72	I—V/73 mesečna r.			Odnos do mes. plana	Odnos I.—V. 73 let. plana	Odnos do pl. L—V. 73	1,—V. 73 L—V. 72”
Elektromehanika	207.612	255.904	52.423	105,8	44,2	108,8	123,3
IEZE	133.127	168.339	40.845	100,1	35,5	87,2	126,4
Sprejemniki	32.457	40.962	9.236	99,9	37,2	91,6	126,2
Aparati	69.055	80.617	17.332	90,5	38,7	87,5	116,7
Avtoelektrika	75.590	78.128	13.451	71,5	36,3	82,8	103,4
Elektromotorji	52.194	58.607	13.274	100,0	33,3	85,5	112,3
Naprave	12.383	27.148	7.852	116,8	34,8	90,5	219,2
Elektronika	10.554	11.787	3.673	77,9	30,6	76,6	111,7
Kondenzatorji	23.681	37.565	11.395	159,8 .	44,9	105,3 '	158,6
Instrumenti	16,168	19.852	4.211	105,3	43,0	104,0	122,8
Polprevodniki	9.778	23*93	5.181	42,5	17,0	48,1	236,2
Usmerniki	11.986	11.067	2.754	94,3	35,8	83,7	92,3
Gosp. aparati	27.223	54.952	11.455	107,0	45,6	100,8	201,9
Ind. oprema	*	4.342	5.620	1.562	116,6	32,8	94,5	129,4
Antene	'2.942	3.898	810	81,7	31,1	90,5	132,5
Orodjarna	3.209	5.531	2.252	167,8	37,8	82,4	172,4
TOVARNE SKUP.:	692.301	883.070	197.706	97,5	37,7	91,9	127,6
ZZA	29.961 '	30.617	5.912	87,6	37,3	96,4	102,2
COMMERCE — proiz. d.	24.474	30.976	6.354	104,3	42,1	106,1	126,6
— inžen.	110.460	124.659	29.242	103,0	36,0	96,4	112,9
CAOP	1.339	1.587	276	78,9	37,6	96,2	118,5
Skup. SL. SKUP.:	166.234	187.839	41.784	100,5	37,2	97,9	113,0
ZDRUŽENO PODJ.	858.535 ,	1,070.909	239.490	97,9	37,6	92,9	124,7
EMO ZDRUŽENO PODJETJE	134.544	155.093	28.196	74,8	34,2	82,3	115,3
Z EMO:	993.079	1,226.002	267.686	94,9	37,2	91,4	123,5
ča, je čutiti nekakšno stagnacijo, medtem pa se močno povečujejo potrebe na zunanjih tržiščih po kondenzatorjih, kar odpira neverjetno velike možnosti za izvoz. To še posebej velja za tiste vrste kondenzatorjev, kjer je nad 50 % vložek dela (za RA in TV sprejemnike, elementi zoper motnje itd.).
Zaradi. povečanega povpraševanja in močne proizvodnje v inozemstvu so se letos izredno podaljšali dobavni roki za material. Pri konden-zatorskem papirju na primer so se dobavni roki s 6 tednov podaljšali celo do 6 mesecev, pri raznih folijah pa celo do 1 leta. V Evropi kondenza-torskega papirja praktično ni mogoče dobiti, ker imajo proizvajalci praktično razprodano že vso letošnjo in celo proizvodnjo za leto 1974. Ob takšni konjunkturi za tovrstne materiale so hkrati proizvajalci v zadnjem času dvignili tudi nabavno ceno od 10 do 30 %, kar je edinstven primer v zadnjih desetih letih, pa tudi nov težak udarec vsem, ki te materiale uporabljajo. Takšno stanje v tujini povzroča velike težave zlasti za tiste naše domače kupce, ki ne dajejo letnih specifikacij svojih potreb, položaj pa se bo po informacijah v prihodnje še poslabšal. Tako bodo morali vsi jugoslovanski porabniki semiških kondenzatorjev že v začetku letošnjega drugega polletja dati tovarni kompletne specifikacije za leto 1974, če nočejo prihodnje leto ostati brez kondenzatorjev.
Ker je za tovarno izvoz zelo zanimiv, so se v Semiču letos odločili za nove investicijske naložbe za povečanje proizvodnje poliesterskih kondenzatorjev. Tovrstno proizvodnjo nameravajo glede na izvozne možnosti povečati . za 500 %. Povečanje proizvodnje pa bo tudi pri ostalih vrstah kondenzatorjev letos dokaj veliko, sai so izvozne možnosti praktično neomejene.
V povečanje proizvodnih zmogljivosti nameravalo vložiti letos prek 10 milijonov dinarjev, za kar jim je banka kredit že odobrila, prav te,dni na so v Črnomlju že zastavili zemeljska dela na novih proizvodnih prostorih. Objekt v čmomlju (tu predvsem zaradi še razpoložljive delovne sile!) naj bi bil dograjen še letos, in dobavljena potrebna oprema tako, da bi redna proizvodnja ..stekla z januarjem prihodnjega leta. Sprva naj bi v novem obratu delalo okrog 100, pozneje pa nad 200 delavcev.
Realizacijo letošnjega proizvodnega načrta otežkočajo razen pomanjkanja materia-
la na inozemskem trgu tudi zelo neredna plačila s strani Iskra Commerce in ostalih tovarn .ZP, ki tovarni v Semiču dolgujejo _ dokajšnja 'sredstva.
Delovni kolektiv se je odločil v maju in juniju delati na vse proste sobote zato, da bi nadoknadil zamude pri izpolnjevanju proizvodnega načrta in povečana naročila. Pri tem so se dogovorili, da bodo delo ob sobotah (nadure!) delavci dobili pihano kot normalno, dodatek za nadurno delo pa bodo vložili v fond za stabilizacijo tovarne, iz katerega naj bi v letu 1974 sredstva namenili za reševanje stanovanjske problematike zaposlenih.
Seveda pa izpolnitev letošnjih proizvodnih obveznosti ni odvisna samo od marljivosti delovnega kolektiva tovarne, pač pa tudi od delavcev v nabavni organizaciji Iskra Commerce, ki bodo v tem težkem obdobju pomanjkanja materiala za semiško tovarno morali vložiti v čimbolj redno oskrbo veliko več naporov kot sicer, prav gotovo pa se ne bi smelo dogoditi, da bi temu perečemu vprašanju .posvetili tako majhno pozornost, kot so jo pri stiskalnici, kupljeni na spomladanskem velesejmu v Zagrebu. To stiskalnico v tovarni namreč nujno potrebujejo, vendar pa v nabavni organizaciji še niso storili vsega, da bi stiskalnico že pripeljali v Semič.
Boljši priliv finančnih sred. štev v tovarno pa je prav tako eden izmed bistvenih elementov, ki bo zagotovil uspešno izpolnjevanje proiz. vodnega načrta.
Tudi ob še tako dobrih proizvodnih rezultatih pa bo letošnji finančni učinek tovarne občutno manjši kot bi lahko sicer bil. K temu so pripomogle doslej tri devalvacije dinarja in revalorizacija inozemskih valut, zaradi česar se je v dveh letih, reprodukcijski material podražil za 60 do 100 %, konden-zatorski papir pa celo za 120 odstotkov. Na drugi strani pa so bili zaman vsi razgovori na raznih 'ravneh in pismene vloge, da bi jim dovo. lili ustrezno dvigniti prodajno ceno kondenzatorjev. Takšno stanje bistveno zmanjšuje dohodek in če ne bo omogočeno, da bi cene ustrezno povečali, bodo prisiljeni proizvodnjo, zlasti tistih kondenzatorjev, ki imajo večji vložek materiala, ustaviti, kar bo nedvomno velik udarec.
Končno pa ostaja nerešeno še eno vprašanje — vprašanje proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev v Semiču. Tu je bilo že veliko inačic, pojavljajo se še nove, - vendar pa prave rešitve še ni, čeprav bi bilo prav in nujno potrebno proizvodnjo tovrstnih kondenzatorjev že enkrat rešiti in ustrezno povečati, saj mora Iskra že danes za pokrivanje potreb tržišča uvoziti več elektrolitskih kondenzatorjev, kot jih pa lahko pri sedanjih zmogljivostih izdelajo v Mokronogu.	-C-
Aparati Ljubljana
Kako je potekala proizvodnia v maju
V	mesecu maju nismo dosegli predvidenega in načrtovanega obsega proizvodnje, čeprav 'je bil dejanski obseg dokaj večji, celo kar za 7,76 % od realizacije v aprilu. Tako nismo uspeli izpolniti mesečnega dinamičnega proizvodnega načrta in je kazalnik skupne proizvodnje obstal pri 84,77 °/6. Od tega smo načrtovano proizvodnjo za izvoz zaključili s kazalnikom 95,73, za domače tržišče pa le z 82,34. S takšno izpolnitvijo mesečnega načrta smo v kumulativi dosegli 83,14 % načrta skupne proizvodnje za prvih pet mesecev letošnjega leta, pri tem pa je tisti del načrta, namenjen za izvoz, dosežen s kazalnikom 72,71 %, medtem smo del proizvodnje za domači trg realizirali s kazalnikom 85,55.
V	maju je bil najnižji kazalnik izpolnitve dinamičnega proizvodnega načrta v .skupini stikalnih aparatov 15,57, "dočim je tu kumulativna iz-
polnitev še vedno 82,84 %. Takšen izpad proizvodnje je nastal predvsem zaradi popolnega izpada pri prcjKvod-nji tipkal »BAKA«, ker ni prispela predvidena pošiljka iz uvoza in zaradi delnega izpada pri proizvodnji končnih tipkal KT, kjer kooperant še vedno ni uspel dobaviti tis-njencev za vklopno ročico in smo tako lahko izdelali samo gola stikala. Res je, da smo v tej skupini v mesecu maju zabeležili tudi malenkosten izvoz, ki ni bil sicer načrtovan, vendar pa je ta delež' tako malo pomemben, da popravlja kazalnik izpolnitve komaj za 0,3 o/o.
Mesečni dinamični načrt je bil najugodneje dosežen, oz. celo presežen v skupini industrijskih elektronskih naprav, ker smo poleg redne proizvodnje uspeli dokončati tudi del zaostanka iz prejšnjega obdobja. Kazalnik proizvodnje za domači trg je bil tako 128,77, kar da 87,60%
kumultitive. V izvozu smo v tej skupini mesečni načrt izpolnili s 124,35 % in s tem dosegli 73,4 % kumulative. Ker so proizvodni cikli za ve-čino izdelkov iz te 'skupine . dokaj dolgi, prihaja občasno do večjih nihanj- pri finaliza-ciji, kar moramo pri ocenjevanju izpolnjevanja načrta vsekakor upoštevati. -
V najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav doseg mesečnega načrta ni bil ugoden. Za domače tržišče smo dokončali le 73,8 °/o mesečnega dinamičnega načrta, kar daje 83,99 °/o izpolnitev kumulative. Nekoliko boljše je bilo pri proizvodnji za izvoz, • kjer smo naloge opravili s kazalnikom 86,97. Pri tem pa je, nasprotno kot za domači trg, večji zaostanek v kumulativi, saj smo izdelali le za 72,16 °-b petmesečne zadolžitve.
Vzroki zaostankov v tej skupini so različni, vendar po svoji pogojenosti skoraj v celoti v petmesečnem obdob. ju enaki. Pomanjkanje reprodukcijskega gradiva in kupljenih sestavnih delov, posebno iz uvoza, oz. zakasnele dobave še vedno ovirajo tekočo proizvodnjo. Takšno stanje bistveno zmanjšuje produktivnost in izkoristek' zmogljivosti, kar se nedvomno kaže tudi na izpolnjevanju dinamičnega načrta. Pri gradivih in delih imamo poleg tega še mnogokrat težave v pogledu kakovosti, saj smo večkrat celo prisiljeni sprejeti manj kvalitetno blago, da bi preprečili popolne izpade, pri tem pa rešujemo, nastali položaj z dodatnim delom, kar pomeni tudi dodatno izgubo zmogljivosti. Občasno se v proizvodnji srečujemo (Dalje na 6. strani)
ISKRA — Industrija elementov In zabavne elektronike Ljubljana, Stegne 17
vabi k sodelovanju nove sodelavce za naslednja delovna mesta;
TOZD KERAMIKA — Ljubljana, Pipanova pot 18 4 NK DELAVKE
—	za priučitev v proizvodnji.
Delo je normirano in dvoizmensko. Možen 'zaslužek od 1.490 — 1.700 din.
1 SERVIRKO
—	lahko priučena
za pripravljanje in razdeljevanje malic. Delo v dveh izmenah ali po želji samo popoldan.
1 SNAŽILKO
—	za čiščenje obratnih prostorov.
Delo v dveh izmenah ali po želji samo popoldan. Zainteresirane prosimo, da se telefonično, pismeno ali osebno prijavijo na razgovor v kadrovski službi tovarne, ali v tajništvu TOZD.
Dobro blago se samo hvali
s
'

OBLIEIIO
PUSTU
bpohi
Izmed vseh sestavnih delov so upori najbolj množično-zastopani v aparaturah in napravah zabavne in profesionalne elektronike. Njihova uporaba je glede na električni sestav res vsestranska, zato terjajo seveda ustrezno velikoserijsko in avtomatizirano proizvodnjo.
z Pri nas se z njo ukvarjata dve tovarni. Horjulska, ki dela samo žične upore in šentjprnejska TOZD z ogljenoplastnimi upori. Medtem ko je proizvodnja žičnih uporov po količinah razmeroma šibko zastopana, so doživeli ogljenoplastnj upori povsod v svetu silen razmah. Lani so jih v.Šentjerneju izdelali približno 300 milijonov, letos pa bo planirana proizvodnja že večja in bo dosegla 350 milijonov kosov. Večina te količine, približno 80% gre v izvoz in to samo v države s konvertibilnimi valutami. Za vzhodne države tako imenovanega SEV nimamo na voljo dovolj proizvodnih kapacitet. Tod so možnosti pla-smana torej še velikanske, podobno kot s števci pogovorov.
Tudi pfi uporih je potekal boj za dobro kvaliteto. Sprva so bili izdelani za domače tržišče z nihajočo kvaliteto, ki pri zabavni elektroniki ni motila. Z izvozom pa sc je celotna stvar zaostrila in obstala na natančno dolčenih tolerancah in drugih tehničnih zahtevkih. Tako je tudi tu izvoz doprinesel k dobri kvaliteti te vrste ogljcnoplastnih uporov.
Celotna proizvodnja šentjerrjejske tovarne, ki deluje v sklopu IEZE je avtomatizirana, Iskra pa velja — precej po zaslugi te proizvodnje tudi v tujini — za renomiranega proizvajalca elektronskih elementov.	—M. K.—
		
	ZZZL CK LETO KAKOVOSTI	
		
Gospodarska stabilizacija m razvoj ekonomskega sistema-splošno
Na četrti konferenci Zveze sindikatov Slovenije je kot drugi razpravljalec v široki razpravi delegatov nastopil tudi Milan Šenk (Elehiromehanika), čigar prispevek je na konferenci požel odobravanje prisotnih delegatov. Njegovo razpravo objavljamo v celoti.
že leta 1969 je sindikalna organizacija kranjske tovar-oe ob priliki obiska predsednikov zveznih in republiških sindikatov nanizala celo vrsto aktualnih vprašanj tistega časa. Večino vprašanj se je tedaj diplomatsko obšlo, mnoga od njih pa so aktualna še danes. S tem želimo povedati dvoje, in sicer:
1.	Uveljavlja naj se načelo nagrajevanja po delu in stimulativna ter pravična delitev novoustvarjenih vrednosti (narodnega dohodka — oziroma dohodka) v delovnih organizacijah in splošni potrošnji za- zadovoljevanje osebnih potreb delavcev, za zagotavljanje razširjene reprodukcije in razvoj družbe-
nega standarda ter druge . družbene potrebe.
2.	Sindikat mora biti mobilna in dinamična organizacija, ki bo sledila ekonomskim tokovom in političnim razmeram v smislu zastavljene politike, izvajane na samoupravni podlagi.
Pod prvim si želimo in prizadevamo za čimprejšnjo popolno konsolidacijo gospodarskih razmer, ker je le v takih pogojih možno realno ocenjevati gospodarske učinke in oblikovati realna ter stimulativna delilna razmerja. Zato se strinjamo s sklepi o gospodarski stabilizaciji in razvoju ekonomskega sistema ter socialnem razvoju. Pri izvajanju teh sklepov pa mo-
ra biti čimmanj odvisnosti in pogojenosti.1
Neopravičena prelivanja in razvrednotenje dohodka slabijo politične in samouprav, ne napore za stabilizacijo in pravično delitev. Prav zaradi tega pa je največkrat postavljeno v senco načelo, da si delovni ljudje s svojim delom in samoupravnimi odločitvami oblikujejo svoj socialni položaj. Na področju sporazumevanja o delitvi dohodka, bi torej morali prevladovati kriteriji gospodarnosti, stimulativnosti in enotnosti delitve v delovnih organizacijah, med delovnimi organizacijami in družbo. Natančnejša razlaga tega bi- bila preobširna, mislimo pa, da ni nemogoče oblikovati tako integriranih družbenih kriterijev. Sedanji samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, prav
gotovo niso tisto, ki bi v navedenem smislu urejali gospodarske in družbene odnose. Moti nas še marsikaj, na primer: imamo mnogo institutov in posameznikov z visoko in višjo izobrazbo ter znanjem, ki pa ni izkoriščeno ali pa sposobno v praksi organizirati in izvajati sprejete politike.
Samoupravno sporazumevanje ne sme postati druga oblika odtujevanja akumulacije. Družbena režija, če že ne more biti manjša, naj bo vsaj njeno poslovanje sodobnejše in hitrejše. Sodobneje naj se organizira poslovanje bank, pošt,- šolstva, zdravstva in drugih ustanov, ki so stalno potrebne delovnim organizacijam in delavcem.
Pravimo, da je čas in strokovnost zlato. Skrbeti moramo za modernejšo organizacijo in opremljenost dela, kd
omogoča večji obseg in storilnost dela. Zraven tega je potrebna večja delitev dela, strokovnost in seveda tudi večja odgovornost. Osrednji element pri tem je vedno človek, ki ga je treba usposabljati za neko koristno1 in odgovorno udejstvovanje, ki bo najboljše služilo njemu samemu' posredno in neposredno. Odklanjamo monopolizem na vseh ravneh.
V zadnjem času se pojavlja cela vrsta razprav o večanju življenjskih stroškov in realnih osebnih dohodkov zaposlenih, zlasti .tistih z nižjimi OD. Razprave o tem so včasih že podobne težnjam po uravnilovki in izstopanju iz okvirov samoupravnih sporazumov. Ob tem je treba najprej odgovoriti na vpra^ Sanje »zakaj«. Kot drugo pa priznati, da drugače ne more biti, ker je trenutni položaj tak in moramo zavarovati nek ekstistenčni nivo vseh delavcev. Pri začetku izvaja-
IEZE Ljubljana
Drugo zasedanje
skupščine TOZD
Mladj Iskraši so Se na srečanju »ZAVRŠNICA ,73« prijetno zabavali. Med drugim so se pomerili tudi v vlečenju vrvi
»Završnica 73« uspela
Dne 31. maja 1973 je bilo
2.	zasedanje. Iz obširnega dnevnega reda maj omenimo nekaj najpomembnejših točk:
a)	Skupščina je verificirala samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno delovno skupnost in urejanju medsebojnih odnosov. Verifikacija pomeni le potrditev soglasno sprejete odločitve, saj so sporazum predhodno podpisale že vse TOZD. Ker je samoupravni sporazum temeljni akt naše delovne skupnosti, morajo biti z njim seznanjeni vsi zaposleni. To je bil tudi sklep skupščine. Zato je bil ta sporazum tiskan kot priloga zadnje številke glasila Iskra in je dobil po en izvod vsak delavec.
b)	Potrjena je bila začasna organizacija skupnih strokovnih služb. Začasna zato, ker je treba do konca avgusta letos pripraviti novo organizacijsko shemo tako, da bodo strokovne službe res opravljale delo za vse TOZD. Zaradi normalnega poslovanja in sprejetja letnega gospodarskega plana pa je bilo treba potrditi začasno shemo. Skupne službe naj bi imele 118 zaposlenih, sedaj jih je 97. Sestavljajo pa jih:
1.	programsko-investicijski sektor,
ki skrbi za perspektivno planiranje razvoja in izvajanje investicijske politike, poleg tega pa ima še tri službe — razvoj, konstrukcijo in skupne objekte;
2.	komercialni sektor,
ki združuje nabavno im kooperacijsko funkcijo. Dokler ni rešeno vprašanje prenosa prodaje iz Iskra Commerce v skupnost, je v komercialnem sektorju le del prodajne funkcije. Sektor pomaga služ-
bam v TOZD pri prodajnih poslih, ki se odvijajo neposredno med IC in TOZD in usklajuje njihovo delo;
3.	finančni sektor,
ki opravlja finančno opera-tivo in sredstva, finančno knjigovodstvo in računovodstvo, finančno planiranje in analize;
4.	sekretariat,
ima pravno in upravno, kadrovsko, samoupravno in splošno funkcijo;
5.	služba za organizacijo, je štabnega značaja in skrbi za organizacijo ter avtomatsko obdelavo podatkov;
6.	marketing,
je tudi štabna služba, ki zbira in analizira rezultate marketing raziskav ter jih posreduje komercialnemu sektorju in službam v TOZD.
c)	Skupščina je potrdila plan investicij za leto 1973. Odobren je bil investicijski program rekonstrukcije proizvodnje avtomobilskih žarnic za TOZD žarnice v vrednosti 29,084.021 din. Skupna vrednost celotnega plana investicij za leto 1973 pa znaša 29,367.413 din.
d)	Na tem zasedanju je skupščina sprejela tudi gospodarski plan Iskra-IEZE za leto 1973. Naši načrti so veliki, saj pričakujemo 498 milijonov proizvodnje — to je 53 % več kot lani. Večji del — 69 % vseh izdelkov bo prodanih na domačem tržišču, v inozemstvo pa bomo prodali za 6,9 milijonov naših izdelkov. Izvažali bomo predvsem v ZR Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko, Madžarsko, ZDA, Švedsko itd. Potrebno bo okrog 2961 zaposlenih ali 12 % več kot lani.
(Dalje na 7. strani)
Na problemski konferenci ZMS ZP je vzklila ideja, da bi se mladinci naših tovarn enkrat letno srečali na skupnem izletu ali prireditvi. Organizacijo tega srečanja mladine je kot prvi prireditelj sprejela TK ZMS Elektrome. hanike. Veliko naporov je bilo potrebnih, da so mladinci našli primeren prostor in organizirali vse, kar jc za tako srečanje potrebno. Smola je bila, le v tem, da so imele 16. junija nekatere naše tovarne delovno soboto in se mladinci teh tovarn srečanja niso mogli udeležiti.
V soboto, 16. junija, so v sončnem jutru krenili avtobusi izpred kranjske tovarne proti Gorenjski. V Žirovnici so udeleženci krenili peš proti Završnici, kraju obdanim z gorenjskimi hribi in jeze-
rom v sredini. No, kakšna ura je minila, preden so se vsi »nakapljali«.
Malo po dvanajsti uri se je začel program: veliki dvoboj dveh močnih in res kvalitetnih ženskih nogometnih reprezentanc! Dekleta so bila polna kondicije in borbeno-v sti, kvalitetno pa reprezentanci toliko izenačeni, da je tekmo med bodrenjem navdušene publike odločila enajstmetrovka. Sicer pa, važno je sodelovati, ne zmagati, zato so si zmagovalke s poraženimi sestrsko delile nagrado — zaboj piva, ki so ga »moško« popile.
Med plesnimi odmori je sledilo še več točk. Tako so se v vlečenju vrvi pomerili najmočnejši »možje« srečanja. Rezultat je bil 1:1. Sledil je izbor najbolj simpa-
tične udeleženke srečanja. Čeprav je bil izbor, izveden v rahlo šaljivem tonu, lahko rečemo, da so .sl prve tri uvrščene kar zaslužile ta naslov. Ples in zabava je trajala do trdega mraka, udeleženci pa kar, niso hoteli domov. Kdor je hotel, se je, vsaj tako mislim, lahko za-bavhl. Sicer pa smo ljudje različni in vsem ni mogoče ustreči.
Jože Perko
DOPSSUJTE V ISKRO!
nja gospodarske stabilizacije ali reforme oziroma kakršen koli naziv že je, so naši tovariši govorili, da standard delavcu kljub korenitim spremembam ne bo padel oziroma se bo dvigal s počasnejšim tempom, kot do tedaj. Toda takšna predvidevanja se na žalost niso uresničila in danes že' vsi priznavamo, da standard delavcu pada. Pri teh ukrepih pa je zopet najbolj prizadeta tista skupina delavcev z najnižjimi OD. Takšno stanje in posledica tega pa nas bo v naših prizadevanjih v sedanji situaciji lahko pripeljala do tega, da se bodo mnogi problemi reševali stihijsko, kar pa prav gotovo ne bo rešitev, pač pa le rešitev v sili, za katero pa ne verjamemo, da je vedno prava.
Zelo nedinamični in nefunk-cionaln’ pa smo tudi pri raznih p-^^vmh sporazumevanjih o zdiTticvanju in delitvi dela. Povsps. ili v večini pri-
merov so še vse preveč prisotni interesi trenutnih in individualnih koristi. Za poslovno sodelovanje in delitev dela se je večkrat lažje dogovarjati s tujo firmo, kot pa z domačo. Pri tem ne mislimo samo na regionalno, pač pa tudi republiško sodelovanje. Domača gospodarnost delitve dela in naša organiziranost je torej še vedno v podrejenem pbložaju v primerjavi z izkoriščanjem določenih položajev in elementov inflacije, ki se na ta način v omejenem obsegu še nadalje obnavljajo. Za odpravo take situacije pa bo nujno treba oblikovati še natančnejše norme samoupravnega sporazumevanja, ki bo. do privedle do hitrejšega sprejemanja, večje enotnosti in objektivnosti, pa tudi do manj razdrobljenega urejanja in večje stabilnosti posameznih zadev in razmer in to ne v regionalnem okvirju pač pa na celotnem jugoslovanskem prostoru.
Tudi politika razbremenitve gospodarstva, čeprav dobro začrtana, se ne izvaja v takšnih okvirjih, kot bi se morala. Posledica tega se odraža na neurejeni politiki cen, katero zopet direktno in indirektno čuti delavec — proizvajalec z najnižjimi OD. Posledice teh in podobnih neurejenih razmer so se pojavile tudi v Iskri. V nekaterih delovnih organizacijah (Sežana, Ljubljana, Celje) je zaradi tega že prišlo do ustavitve dela, kar pa ni prišlo brez vzrokov. Problemov, ki_ so pripeljali do takšnega stanja, pa žal ne morejo reševati le naši zaposleni, niti samoupravni organi, pač pa zato pristojni in odgovorni družbeni organi.
Pod drugim pa mislimo,.da se mnoge družbene in gospodarske anomalije sicer postopno spravljajo v normalnejše tokove, toda to gre vse prepočasi. Da pa bi v takem primeru uporabljali geslo »na napakah se učimo«, ni pri-
merno in dopustno, ker zato plačujemo preveliko ceno za politično škodo. Naša sindikalna organizacija je pripravljena na spremembe. V dobršni meri imamo uveljavljen delegatski sistem, pripravljeni smo tudi na samostojnejše delovanje, osnovnih organizacij sindikata po temeljnih organizacijah združenega dela. Ne delamo pa si utvar, da ne bo potrebno še mnogo dela na konsolidaciji organizacije in usposabljanju osnovnih organizacij sindikata, da bodo lahko resnično samostojneje delovale v skladu s sprejetimi načeli in samoupravne organiziranosti v TOZD in na vseh drugih ravneh.
Zato soglašamo tudi s predvideno organiziranostjo sindikatov v občinskem, republiškem in zveznem merilu s pripombo, da bo taka organiziranost omogočala tudi dejansko hitro in učinkovito delovanje. Za izvajanje programov, sklepov in zaključkov,
bo po našem mnenju treba še natančneje določati oblike in načine komuniciranja med vsemi organi, da bi bili lahko potrebni upinki tudi hitro doseženi.
Načela, ki smo jih v kratkem nanizali, smo že večkrat zasledili na raznih republiških in zveznih konferencah ter kongresih, žal, pa do realizacije teh v večji meri ni prišlo v takem merilu, kot hi želeli. Nikakor se ne strinjamo, da bi se stvari reševale s silo, prav tako pa tudi ne želimo, da se še naprej producira meščanska družba, malomeščanska morala, etika in podobno. Naša zahteva je, da se doseženi presežki -dela vrnejo gospodarstvu in se s tem Omogoči hitrejše in učinkovitejše obračanje sredstev ter da ima kontrolo nad temi sredstvi delavec-proizvajalec.
Šenk Milan
ISKRA
ELEKTROMEHANIKA
KRANJ
V
Nepozaben čar »VISenice«
30. junija bo v Lipicj pri Sežani tradicionalno praznovanje dneva borca in Iskre ter 20-lelnice tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani. Srečanje v Lipici, ki je znana po svetovnozna-n; kobilarni, bo vsekakor doživetje za vsakega udeleženca. Da bi se člani kolektiva čimbolj seznanili z bližnjimi turističnimi zanimivostmi, objavljamo zapis o čudoviti jami Vilenica v bližini Sežane.
Vse kaže, da je jama Vilenica najstarejša turistična jama na svetu. Turistični leksikon navaja, da je bila že leta 1633 ta jama izročena lokavski cerkvi v upravljanje, iz česar sledi, da je jama že tedaj imela večje število obiskovalcev in z njimi tudi pomembnejše dohodke.
Jože Gustinčič, vodja sektorja ojačevalnih naprav v Sežanski Iskri je tudi predsednik japiarskega kluba
Knauorjev leksikon (1. 1898) navaja pod geslom Corgnale, kar je le italijanski izraz za bližnjo vas Lokev, da leži ta vas v zelo zanimivi okolici Krasa, da je imela 1. 1890 kot vas 972, kot občina pa 1151 slovenskih prebivalcev. V bližini je ena od zelo impozant nih jam, ki je poleg Postojn ske jame po čudovitih sta laktitih zaslovela šele v zadnjem času, vzhodno od vasi Lokev so pa Škocjanske jame, jame so tudi na južni strani vasi, severovzhodno pa je konjarna Lipica. Tako so torej gledali na Vilenico v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Ime »Vilenica« 'je nastalo zato, ker se je iz jame dvigala vlaga, se nad njo zgostila v meglice, kot bi se tu zbirale pravljične vile.
Ali je v jami živel pračlovek, to še ni ugotovljeno, pač pa ,jc že v zgodnjih dobah hodil v jamo po vodo, o čemer pričajo razbitine glinastih vrčev. Na delno razbitem vrču so odčitali celo letnico izdelave (očitno je lončar vrč izdelal po naročilu kake uglednejše osebe), namreč F. A. I. M. XIVL. A. CHR. N., kar
pomeni po naše: Izdelano na marčne ide 44 pred »našim štetjem«, to je prav tisti dan, ko je bil ubit Gaj Julij Cezar. Očitno je hotel naročnik imeti v svojem stanovanju spomin na velikega Cezarja, pa si je takoj, ko je zvedel za njegovo nasilno smrt, dal izdelati prekrasen vrč.
Turistični razmah je doživela Vilenica že v prvi polovici 19. stoletja z razmahom luke v Trstu, odkoder so prihajali ladijski potniki, dokler so čakali na odhod ladje, na ogled. To je potrjeno v vpisni knjigi, ki se nahaja v Postojni v arhivu Instituta za raziskovanje Krasa. Leta 1821 je prejel na beneški razstavi slikar Peter Fendi zlato medaljo za sliko iz VileniCe, kar je verjetno prva umetnina te zvrsti na svetu.
V stari dobi so gostom svetili z baklami in drugimi svetili. Te so razvijale močan črn dim. zato se je na stene vlegla plast saj, kar se na kapnikih vidi še danes, stropi pa so ostali v svoji prvotni barvitosti nepoškodovani.
Ko je stekla Južna železnica z Dunaja v Trst, je ta potegnila turiste drugam, zato jama ni imela več toliko obiskovalčev, kar potrjujejo mnoge izkušnje iz najnovejših časov. Motorizirani turisti 'se tudi danes neradi ustavljajo ob vsaki znamenitosti, temveč le tam, kjer prirede »piknik«, o čemer pričajo različne prazne konzervne škatle in plastične vrečke. Domačini so v Vilcnici prirejali večkrat lokalne zabavne 'in kulturne prireditve. Jama jim je bila dobro znana. Ko so zavladali italijanski fašisti, so vhod v jamo zmini-rali, da bi preprečili skrivna shajališča.
Leta 1961 je pričel ponovno raziskovati jamo sežanski Jamarski klub, ki "mu jc Ves čas predsednik Jože Gustinčič, ki je zaposlen v Iskri. S prostovoljnim delom so jamarji popravili stopničast vhod, ob njem ograjo in napeljali pro-' vizorično električno instalacijo. Prav te dni preizkušajo močnejšo električno razsvetljavo tako, da bo vsa jama zadostno razsvetljena.
Jama je bila ponovno slovesno odprta 1963. leta ob prisotnosti množice domačinov. Z razvojem turizma v
Lipici se odpirajo perspektive tudi za to jamo. Občinski skupščini Sežana je predložen predlog, da naj jamo in pašnik pred vhodom izroči Jamarskemu ' klubu v upravljanje, ker je družbena lastnina. Jama je sicer zaprta, po predhodnem dogovoru z jamarskim klubom pa je vstop, zlasti za skupine, možen vsak dan. Dne 30. junija (proslava Iskre) bo ves dan odprta; iz Lipice bo vozil vsako uro avtobus, urejena pa bo tudi udobna peš pot. Turistični del jame je dolg 450 m, celotna jama pa 600 m (brez stranskih rovov, ki še niso docela raziskani), skupna globina znaša 187 m, za turiste pa je dosegljiva do 90 m.
' Na praznik Iskre bo pred jamo stojnica, kjer si bodo udeleženci lahko privoščili požirek za lažjo prebavo in boljšo vpljo.
Lojze Cafuta
i Teden ZP ISKRA
20-letnica tovarne »Sprejemniki Sežana«
Srečanje kulturnikov ZP Iskra v Sežani
PROGRAM:
Četrtek, 28. junija 1973
Ob 18.30 uri: Otvoritev razstave fotoamaterjev v Mladinskem klubu.
Ob 19. uri: Otvoritev razstave likovnikov v pritličju stare šole Ob 20. uri: Srečanje kulturnih skupin ZP ISKRA V. kinodvorani
Nastopajo pevski zbori, recitatorji, literati, instrumentalni ansambli, pevci, humoristi, folklorne skupine itd.)
Žrebanje brezplačnih vstopnic — Lepe nagrade Iskrinih proizvodov
Vabljeni!
PRIREDITVENI PROSTOR V LIPICI ZA PROSLAVO
Obvestilo
LEGENDA:
Ker bo na relaciji Sežana—Lipica v zgodnjih jutranjih urah zgoščen promet, prosimo vse, ki prihajajo z avtobusi, da naj bodo avtobusi na tej relaciji do 8.39 v Lipici. Isto velja za osebna vozila. Kasneje bodo avtobusi vozili le na relaciji Di-bo preusmerjen preko Lokve v Lipico, ker je tam cesta širša. V Lipici bodo reditelji, ki bodo odkazovali parkirne prostore, ki so označeni na skici.
1.	Centralna tribuna
2.	Prireditveni prostor
3.	Razdcljevanjclirane
4.	Gostinski pulti
5.	Jedilni pulti
6.	-7. Plesišče
8. Hotel Maestoso
9.	Prostor za dresurno jahanje
10.	Parkiranje osebnih vozil H. Parkiranje avtobusov
12.	Pokrito jahališče (za zimo ali deževno vreme)
14.	Piknik prostor
13.	Razglasna postaja in informacije
15.	Sanitarije (VVC)
iskra Commerce, Ljubljana
Aktiv ZZB na obisku v semiški tovarni
Prek što članov Aktiva zveze borcev in aktivistov Iskra Commerce ter predstavnikov družbeno-političnih organizacij je 9. junija obiskalo tovarno kondenzatorjev v Semiču. Izredno uspela prireditev je lahko model za podobne akcije, ki včasih ne morejo iz svojih ozko zastavljenih okvirjev ter gredo hitro v- pozabo.
PRIJETNO IN KORISTNO
Navezovanje stikov s proizvodnimi organizacijami sodi v letni delovni' program aktiva ZZB Iskra Commerce in na tem področju sovpada z akcijskim načrtom Zveze komunistov. Zato glede ciljev in splošne usmeritve prireditve ni bilo težko najti 'skupnega jezika med obema organizacijama, ki ju tudi sicer vežejo skoraj identične naloge v
uresničevanju stabilizacijskih in družbeno političnih nalog, Manj posluha za udeležbo in sodelovanje v akciji je bilo pri mladini, ki je bila izrecno povabljena v partizansko Belo Krajino in na srečanje z mladino semiškega kolektiva. O vzrokih te zadržanosti ne bi razpravljali: prejkone je pri vsem tem več nerodnosti, kot pa načelnega odpora nasproti kolektivnim akcijam in
pomanjkanju smisla za družabno življenje. '
Odbor aktiva je zadolžil prireditveni štab z dokaj težavnimi nalogami. Popularni »partizanski golaž« itd. je prišel tokrat na zadnje mesto v akcijskem repertoarju. Zato pa je bil poudarek na drugih, veliko pomembnejših nalogah, ki so terjale vestne predpriprave. Tako je bilo v prireditvenem programu predvideno: obisk in obdaritev dveh belokranjskih šol (Podzemelj, Gradac), povabilo za udeležbo pobratene krajevne organizacije ZZB Golo, zbiranje in izročitev arhivskih materialov krajevnemu muzeju NOB v Semiču, ogled tovarne kondenzatorjev, izročitev spominskih daril-knjig predstavnikom semiških družbeno-političnih organizacij — in še vrsta drugih »malenkosti«, ki dajejo takšnim prireditvam pozitivni ali negativni predznak, oz. ki opravičujejo ali pa ne opravičujejo prireditvene stroške.
STVARI, KI OSTANEJO
V TRAJNEM SPOMINU
Prvi zastanek po odhodu iz Ljubljane je bil namenjen položitvi spominskega venca na spomenik padlih partizanov na Suhorju, prvi in zadnji belogardistični postojanki, ki se ji je posrečilo pod zaščito italijanskega okupatorja 'preživeti kakega pol leta na ozemlju svobodoljubne Bele Krajine. V Metliki je sledii kratek ogled mestnega središča z gradom — muzejem NOB in počastitev spomina na partizanske brigade, ki sb s tega mesta odhajati na pomembnejše pohode, npr. legendarna štirinajsta divizija pred osvoboditvijo Štajerske. Pionirji osnovnih šol v Podzemlju in Gradacu so napravili udeležencem izleta nepozaben sprejem: s skrbno pripravljenim programom so se obilno oddolžili za skromna
darila, ki naj bi obogatili nji. hove dokaj slabo opremljene učne kabinete.
V Semiču je pripravila tovarniška organizacija ZZB ogled tovarniških objektov, ki so bili vzlic sobotnemu dnevu pod »polno paro«. Direktor tovarne Franc Košir je seznanil udeležence izleta z zgodovino in proizvodnimi posebnostmi tovarne,, ki daje kruh lepemu številu okoliškega prebivalstva. Ogledu tovarne je sledila poklonitev padlim žrtvam in nato »nevezan program« v semiškem hotelu »Smuk«. Zadovoljni, da so opravili dobro delo in si ogledali nekaj znamenitosti Bele Krajine, so se tako bivši borci in aktivisti kot njihovi gostje, oz. sopotniki iz krajevne organizacije ZZB Golo, predali sproščenemu veselju in obujanju spominov iz slavnih dni. Podoba je, da je tudi v tem delu programa padlo nekaj resnih . in poslovnih besed med direktorjema Koširjem in Sti-
Organizacija ZK tovarne je v zadnjem obdobju obravnavala predvsem naslednja vprašanja:
1.	Uresničevanje akcijskega programa in družbenoekonomskih odnosov v tovarni;'
2.	Gospodarski načrt za leto 1973;
3.	Uveljavljanje ustavnih dopolnil.
To so bila v glavnem glavna področja, ki so bila kritično pretresena že ob obravnavi pisma izvršnega biroja predsedstva ZKJ in tovariša Tita.
Vsa razglabljanja okrog problematike na nivoju tovarne so bila usmerjena na stanje tovarne v sedanjih družbenoekonomskih odnosih. Prikazanih je bilo veliko naših napak in težav pri gospodarjenju. Tu predvsem' mislim na stroške poslovanja, problematiko prodaje, delitve osebnega dohodka, družbenega standarda, skratka vsega našega dela. Ob obravnavanju vsega tega so bili prikazani tudi vsi zunanji vplivi, ki lahko vplivajo na naše gospodarjenje. Prepričan pa sem, da tudi'v domači hiši še nismo naredili- vsega za uspešnejše premagova-nje obstoječih ovir. 0 vsej problematiki so razpravljali tudi samoupravni organi tovarne, vendar te razprave v kolektivu niso tako močno odjeknile v celoti, kakor bi želeli. Tudi posamezni člani ZK niso pripravljeni tolmačiti ostalim članom tovarne, kaj je organizacija obravnavala in kakšne zaključke je sprejemala. Nepravilno je, da držijo vse zase, saj bi morali biti med sodelavci nosilci teh idej in akcij.
paničem, ki sta kot stara znanca iz NOB verjetno uredila .določene stvari, ki jih prireditveni načrt ni zajemal: pač pa je bilo ustvarjeno okolje, ki pogojuje poštene in iskrene medsebojne odnose. Zato tudi takšne pogovore lahko vštejemo v pozitivno bilanco prireditve, ne glede na njihovo protokolarno obeležje.
Prireditveni spored je bil zaključen z ogledom folklornega nastopa »Zeleni Jurij« v Črnomlju, nato je sledila vrnitev v Ljubljano.
Ni potrebe, da bi se glede uspelosti prireditve opirali na izjave s »pristojnih mest«. Lepi občutki ne rabijo besed. Pač pa je bilo na poti proti Ljubljani večkrat izraženo vprašanje: mar smo sposobni in voljni ustvariti še kaj podobnega v naših prizadevanjih približati se proizvodnim kolektivom na način, ki izpričuje, da smo ena družina . in podjetje, ki je tudi druž-beno-politični dejavnik? -H-
Organizirane imamo tudi informativne sestanke (ne v vseh sektorjih!), na katerih bi se morali čutiti prisotnost članov ZK v skupini, vendar je tega še vse premalo. Pre-. pričan sem, da je veliko več formalnih razprav ' o tem, kdo bo na kakšnem delovnem mestu in v katerem rangu, kot pa o gospodarjenju v tovarni. Zatrdno vem tudi tb, da bi se o našem delu v tovarni menili dosti več, če bi nam negativni pojavi segli globlje v lastni žep.
Pri obravnavi uresničevanja ustavnih dopolnil, je organizacija sprejela sklep, da se izvrši prehod na eno TOZD (celotna tovarna), ki bi trajala največ leto dni. To izhodišče predstavlja, da je potrebno v tem času izvršiti organizacijske in samoupravne spremembe. Te spremembe naj bi zagotovile neposredno samoupravo na osnovi delovnih skupin in po delegatskem sistemu samoupravljanja tovarne. To organiziranje naj omogoči normalen prehod in ustanovitev več TOZD. V smislu tega sklepa je v izdelavi program te uresničitve in upam, da bo v najkrajšem času v širši razpravi — v celotnem kolektivu. Menim, da je nujno potrebno vsem članom kolektiva raztolmačiti kaj predvidevajo ustavna dopolnila, kaj se lahko spremeni, predvsem pa obrazložiti zaposlenim, kaj so to temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Tudi na tem področju nas čaka veliko družbenopolitičnega dela, predvsem pa odločitev. Le dobro informiran delavec lahko odloča!
Kako |e potekala proizvodnja v maju
(Nadaljevanje s 3. strani) "
tudi z nekaterimi tehničnimi težavami (primer PG v maju, oz. PR 15—17 v začetku leta), ki tudi bistveno zavirajo izpolnjevanje načrta in ki se posebno ostro odražajo v pogojih linijske montaže, saj so takšni izpadi izredno občutni. -Tudi pomanjkanje de-. finitivnih naročil od stgani Iskra Commerce oz. odstopanja med načrtom in dejanskimi specifikacijami' povzročajo v tej skupini izdelkov občasno izredne težave, , ki tudi vplivajo na izpolnjevanje načrta želo negativno, saj po posameznih montažnih skupinah povzročajo zelo neenakomerno izkoriščanje zmogljivosti oz. ne omogočajo učinkovitega načrtovanja ha daljše obdobje, če pa- je takšen položaj povezan še s problematiko materiala in tehničnimi problemi, potem je skoraj nerešljiv in povzroča v načrtu izpade, ki jih le s težavo nadoknadimo, vendar šele v daljšem časovnem razdobju.
V skupini rezervnih delov in uslug smo. v maju izpolnili le 33,01 % načrtovane dinamike oz. 59,14 % petmesečne kumulative. Čeprav skupina bistveno ne vpliva na celotno izpolnjevanje načrta, ker- je njen delež zelo majhen, moramo tudi za to skupino ugotoviti pomanjkanje naročil v odnosu na planska predvidevanja. Čeprav je načrtovanje na tem področju izredno povezano z ocenami, pa bomo morali pri sestavljanju letnih ocen le z nekoliko večjim posluhom postavljati zadolžitve na tem delu proizvodnje.
Ob koncu poročila, ki ni najbolj ugodno, pa moramo le omeniti, da-je produktiv nost v celoti v prvih petih letošnjih mesecih po finančni vrednosti za 11,8 % višja, kot je bila v poprečju v letu 1972, po fizičnem obsegu pa je večja za okrog 8 °/o, kar vsekakor pomeni lep uspeh, čeprav načrtovanih obveznosti po obsegu v celoti ne izpolnjujemo.	-L-
Udeleženci izleta pred spomenikom belokranjskemu partizanu v Metliki
»Avtoeiektrška« Nova Gorica
O delovanju ZK
Le dobro informiran delavec lahko odloča in upravlja
Kako fotografiram?
Počitnice so blizu, zato se je uredništvo odločilo dati nekaj navodil fotoamaterjem, da bi bolj zanesljivo napravili uspešnejše fotografske posnetke. Naprosili smo za nekaj nasvetov predsednika Foto-kino kluba »Janez Puhar« in predsednika foto-kino sekcije pri kulturni komisiji Sindikalne organizacije Iskra Alojza Žiberta, ki je naši prošnji z veseljem ustregel.
OSNOVNA PRAVILA FOTOGRAFIRANJA:
© Vedno odberi pravo mesto fotografiranja. Pazi, da sonce ne sije v objektiv. Največ se uporablja stranska svetloba.
© V kolikor nimaš zrcalne kamere ali kamere z vgrajenim daljinomerom, nastavi na aparatu-pravilno daljino. Pri zrcalnih kamerah mora biti objekt, ki ga bomo fotografirali, absolutno oster.
© Določi pravilno odprtino zaslonke (blende). Od odprtine zaslonke je odvisna globinska ostrina. Večja odprtina zaslonke (na aparatu označena z manjšo številko npr. 2, 2.8, 4 itd.) pomeni manjšo globinsko, ostrino. Manjša odprtina zaslonke (večje številke npr. 11, 16, 22 itd.) pomeni večjo globinsko ostrino posnetka. Največ se uporablja zaslonka 5.6 ali 8.
© Nastavi, pravilni čas osvetlitve. Upoštevaj občut-. Ijivost filma,'ki je označena na zavitku v DIN ali ASA standardu. Osvetlitveni čas in zaslonka sta v medsebojni odvisnosti. Krajši osvetlitveni čas zahteva večjo odprtino zaslonke in obratno. Če pri enakih svetlobnih razmerah hočemo zmanjšati osvetlitveni čas npr. od 125 na 250 stotinke sekunde, moramo povečati odprtino zaslonke. Enemu razdelku osvetlitvene skale ustreza en razdelek skale zaslonke. Če smo na primer ugotovili, da bi ob določenih svetlobnih pogojih in občutljivosti filma fotografirali s časom in zaslonko 60/8, potem 'so enako pravilno osvetljeni posnetki 125/5.6 ali 250/4.
© Pri filmih z večjo občutljivostjo je treba za vsake 3 DIN skrajšati.čas osvetlitve za en razdelek na skaii (npr. namesto 60 pri filmu 18* DIN-ali 125 pri filmu 21 DIN). Lahko pa nastavimo za en razdelek manjšo odprtino zaslonke (namesto 5.6 nastavimo 8 in pd.).
@ Daljše posnetke od 1/25 sekunde (npr.: 1/15, 1/8, 1.4 B itd.) ne delamo tako, da bi držali aparat v rokah, pač pa je treba uporabljati stativ ali primeren podstavek (miza, klop, stol, okno ipd.)
© Pregled osvetlitev za črno-bcle filme v času najmanj dve uri po sončnem vzhodu pa do cca 16. ure kaže spodnja tabela. Po tem času in do dve uri pred sončnim zahodom, je treba zaslonko odpreti za en razdelek več.
Vse navedene ekspozicije se nanašajo na srednje svetle objekte:
Občutij. filma	sončno z modrim nebom	sončno toda atmosf. ni čista	Lahno oblačno, brez sonca, a svetlo
17 DIN	1/125 f/8	1/125 f/5,6		1/60 f/5,6
21 DIN	1/125 f/11	1/125 f/8		1/60 f/8
		težko oblačno	sončni dan
Občutij.		megleno	v močni senci
17 DIN		1'60 f/4	1 60 f '5,6
21 DIN		1/60 f/5,6 '	1/60 f/8
© Če imate v aparat vgrajen svetlomer pazite, da ne boste aparata ali pa tudi sam svetlomer po nepotrebnem izpostavljali sončnim žarkom.
© Filtri imajo naltien popraviti vpliv barv na črno-beli film. Faktor filtra pove, za kolikokrat je treba povečati osvetlitev.
RUMENICA je za slikanje zimskih športov praktično nepogrešljiva, ker nam poudarja sence, ki bi se zaradi bleščanja snega sicer izgubile. Tudi. poleti jo uspešno uporabljamo. Nebo podaja temnejše in poudarja oblake. Običajno ima faktof 2 to je,'da odpremo zaslonko za en razdelek (npr. z 11 na 8 ipd.).
RUMENO ZELENI FILTER ima podobne učinke kot rumenica. Pri pokrajinski fotografiji poudarja ze-lene tone, kar je zaželeno. Zagorelo kožo reproducira še temneje kot rumenica.
ULTRA VIJOLIČNI FILTER je skoraj brezbarvno steklo, ki zadržuje UV-žarke. Filter je lahko vedno na objektivu in nima podal j Sevalnega faktorja.
® Objektiv je precizni Optični instrument. Vlaga, kemikalije in prah škodljivo vplivajo na optiko. Pri brisanju in čiščenju pazite, da ne boste napravili odrgnin, ker to kvarno vpliva na sliko.
Obvestilo vsem fotoamaterjem: Prihodnje leto se pripravljamo na fotografsko razstavo pod temo: ŽIVLJENJE IN DELO DELAVCA — ISKRAŠA, zato želimo, da napravite za to ražstavo dovolj lepih posnetkov.
E*
EH
■■
»E
EE
mm
mm
EE
BE
ES
HE
EE
EE
EB
120
um
pa
sa
ea
mm
Bfl
EH
EH
EH
HB
B9
Eta
EH
HB
HB
HE
EE
EH
EH
HE
EH
EH
EH
EH
BE
ES
BE
HH
ea
ea
HB
Ea
mm
Ea
EH
BE
ea
HE
f, a
Ei»
HS
ti a mm
r-a
Bia
mm
KB
628
HH
BO
HH
EE
HH
BE
BE
EE
E9
E3
E3
BB
BS«
BB
EE
BE
&S3
EB
EH
EH
e a mu
E5I
B3
ea
BE
EB
ea
E=a
E3
ea
Ea
t££
EH
EH
BH
sa
F:H
sta
ea
E23
BE
83
BB
S3
S3S
ES
e a
823
mm
k a
ESI
iru
ea
ea
BB
HH
EH
ea
BS
Eti
ea
RH
BH
ES
BES
ea
um
EB H 3 EE
BE
■ E
Rdeča luč za srednje šolstvo na Gorenjskem
Gorenjska še vedno nima razvojnega programa za srednje šolstvo. Gorenjske občine nikakor ne najdejo skupnega jezika...
V ponedeljek, 18. junija, je bila v Radovljici seja sveta gorenjskih občin. Kranjska delegacija . je predložila poročilo problematike srednjega šolstva v kranjski občini. V njem je med drugim predlagala, naj bi vse gorenjske občine s skupnimi sredstvi pomagale zgraditi novo poslopje za Šolski center Iskra in zagotoviti ustrezne prostore EAŠC. V obeh ustanovah se izobražujejo dijaki iz vse Gorenjske, Vendar kljub temu predstavniki ostalih gorenjskih občin niso soglašali z omenjenim predlogom. Do-
govorili pa so sc, da bodo za sanacijo SC ZP Iskra poskušali pridobiti delovne kolektive ZP Iskra na Gorenjskem. Vprašanje Ekonomsko-admi-nistrativnega šolskega centra pa ostaja odprto, ker druge gorenjske občine želijo imeti svoje oddelke te šole in tako ne bi bili pripravljeni prispevati sredstev za -novo zgradbo v Kranju. ,
Ugotovitev vsega tega je, da se v gorenjskih občinah še ni vse »odvilo« kot bi se moralo. Skrajni čas je že, da bi imela tudi Gorenjska izdelan razvojni program sred-
njega šolstva, saj je sedaj verjetno že jaSno, da te problematike ne bo moč rešiti s samoprispevki občanov.
Menda je zavod za šolstvo odklonil izdelavo zgoraj orne. njenega razvojnega plana. Nadalje so na 'ponedeljkovi seji gorenjskih občin sklenili, naj bi ta problem rešila kranjska višja šola za organizacijo dela.
Če tudi tu ne bo odziva, bo težko reči, kdaj bo za srednje šolstvo, predvsem strokovno, posvetila vsaj rumena utripajoča luč. Upajmo, da bodo gorenjske občinske skupščine našle nek skupen jezik, ki bo probleme srednjih šol na Gorenjskem čimprej rešil.
IVO
NAČRT'SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O PRISTOJNOSTIH SKUPŠČINE, IZVRŠILNIH ORGANOV SKUPNOSTI IN SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB
S sprejetim samoupravnim sporazumom o združevanju v skupnost TOZD so se TOZD zavezale natančneje urediti pristojnosti skupščine TOZD, izvršilnih organov in skupnih strokovnih služb s posebnim sporazumom. .Brez tega uspešno in organizirano delovanje teh organov in služb ni mogoče. Brez tega tudi ni mogoče razmejiti medsebojnih pravic in-obveznosti, še manj pa odgovornosti za njihovo delo. -	-
Načrt takega sporazuma je pripravljen, vendar ga bo
treba nekoliko dopolniti, ker še v osnutkih ustave predvidevajo . v pogledu izvršilnih teles določene bistvene spremembe.
S pripravo in sprejemom predloga tega sporazuma ne
smemo odlašati. Sprejeti ga bo treba takoj za statuti TOZD — kar pomeni, da bi morale komisije za statutarne zadeve o načrtu sporazuma razpravljati neposredno za statutom.
Ekspanzija proizvodnja se nadaljuje
(Nadaljevanje s I. strani)
ki seveda Iskro zapuščali in bodo odšli v bolj atraktivna podjetja z boljšimi OD ali pa celo v inozemstvo, kar je seveda tudi nadaljnja škoda in izguba za nacionalno ekono-
2. zasedanje skupščine TOZD
(Nadaljevanje s 4. strani) Produktivnost- se mora 'povečati za 36 %, če hočemo doseči tako visoko povečanje proizvodnje bo ustvarjenih 439 milijonov -din celotnega dohodka in 19,6 milij. ostanka dohodka.
e)	Komisija za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi OD je predlagala spremembo OD, ki jo je skupščina potrdila. Ta sprememba je v tem, da se do sprejetja samoupravnega sporazurha o delitvi OD poveča število točk na uro po grupah pravilnika o delitvi OD (bivše tovarne Elementov) za 8 % plus 50 točk. Povečanje pa ne velja za TO-ZD Avtomatika.
V skupnosti TOZD se uvede analitska ocena delovnih mest in _ocena izvajalčeve učinkovitosti. Postopek -naj se prične takoj, dokonča pa do 31. decembra 1973. Za izvedbo je zadolžena organizacijska služba pri skupnih službah.
Ker ne bi bilo umestno sprejemati sporazuma o delitvi OD pred uvedbo analitske ocene, je rok za sprejem sporazuma do 31. - oktobra 1973. Do sprejetja veljajo še obstoječi pravilniki o delitvi OD.
f)	V zvezi z novo organiza. cijsko shemo skupnih služb je bil sprejet sklep, da se v pravilnik o delitvi OD (bivši E-iemesnti) uvedejo nova de-.
lovna mesta, oz. nazivi: glavni direktor, pomočnik glavnega direktorja, direktor-program-skd-investicijskega sektorja,' direktor finančnega sektorja, direktor komercialnega sektorja, direktor sredstev, vodja službe za organizacijo, referent za samoupravne in upravne zadeve, vodja permanentne inventure, permanentni inventurist, direktor TOZD.
V ' \
..
mijo. Mi moramo za vsako ceno obdržati ta strokovni kader. Če tega ne bomo dosegli, si bomo žagali vejo, na kateri sami sedimo. Nasprotno mi mislimo, da moramo v prihodnjih letih število strokovnih kadrov še povečati, in to z mladimi strokovnjaki, štipendiranjem študentov in dijakov. Treba je tudi dobiti' ljudi, ki so izven Iskre, vendar strokovnjaki iz naše branže, da pridejo v naše podjetje. "Proces je treba tako obrniti, da bodo strokovnjaki iz naše branže in ki so odšli v inozemstvo, spet prišli nazaj.
To pa bo moč doseči s pa- . metno in perspektivno kadrovsko politiko in zadovoljivimi osebnimi dohodki.
ABC
Ekipa prve pomoči civilne zaščite v kranjski Iskri, ki je na občinikem tekmovanju v letošnjem letu dosegla tretje mesto
O polovici predtekmovanja v nogometu smo že pisali, danes le še rezultati predtekmovanja v preostalih dveh skupinah. Na igrišču »Sava« v Tacnu so se 9. t. m. pomerile ekipe ZZA, Aparati in IEZE — Elementi. Dejansko je bila v tej skupini odigrana le tekma ZZA : Aparati, ki se je končala z zmago ZZA 1:0. Člani ekipe IEZE — Elementi so na tekme (nekateri) prišli brez ustreznih dokumentov, zato niso bili izpolnjeni pogoji po propozicijah in tako tekmi ZZA : IEZE — Elementi in Aparati : IEZE — Elementi nista bili odigrani, pač pa registrirani s po 3:0 v korist ostalih dveh ekip. Tretji finalist je tako postala ekipa ZZA.
V četrti skupini so se na pomožnem igrišču NK Olimpije pomerile ekipe EMO Celje, Iskra Comemrce in tovarne gospodinjskih aparatov. Ekipa Iskra Commerce je premagala ekipo tovarne gospodinjskih aparatov s 3:1, še hujši pa je bil poraz le-te v tekmi z ekipo EMO Celje, ki je po odlični igri zmagala z rezultatom 7:0. Odločilna tekma za 4. finalista je bila 19. t. m. na igrišču »Sava« v Tacnu med ekipama Iskra Commerce in EMO Celje (na sliki), ki se je končala z neodločenim rezultatom 1:1. četrti letošnji finalist je tako postala ekipa EMO Celje, ker ima nasproti ekipi Iskra Commerce boljšo razliko v golih. Tako se bodo v Škofji Loki v finalu pomerile ekipe Elektromehanike, Avtoelektrike, ZZA in EMO Celje
v jr	s	s -mr v- jtir s *mr s jmr r	s	* Jx*r v	r s	x v-
Počifiilški dom
na Bledu
bd ponovno odprt
Počitniški skupnosti ZP Iskra je uspelo znova usposobiti dom na Bledu. V letni sezoni 1973 bodo gostje na hrani v vili »Istran-ka«, ker bo Počitniški dom na Bledu nudil le nočitvene usluge. Ob zaključku letne sezone pa bo PS skušala urediti tudi kuhinjo in centralno ogrevanje tako, da bo možno v domu bivanje tudi v zimskem času.
Ob otvoriti doma na Bledu bo PS Iskre organiziral piknik na vrtu doma, kar bo podrobneje objavljeno v prihodnji številki »Iskre«.
Vabimo vse zaposlene v ZP Iskra, katerim še ni uspelo dobiti primerne rezervacije v domovih za oddih, naj se prijavijo in koristijo svoj oddih v domu na Bledu.
Rezervacije sprejema Počitniška skupnost ZF Iskra, telefon 55-989.
Športno srečanje mlatišh
Še ena zmaga strelcev SO »Iskra«
■ Spoznajmo se — to je bila osnovna misel, ki nas je vodila ob organizaciji športnih tekmovanj posvečenih praznovanju dneva mladosti.
V športnih tekmovanjih so sodelovale ekipe TK ZMS Iskra Orodjarna, Aparati, Elementi in Naprave. Ekipe so se pomerile v nogometu, košarki in namiznem tenisu. Najbolj uspešne so bile ekipe TK ZMS Iskra — Aparati, ki so osvojile vsa prva mesta. Slovesna podelitev pokala najboljši TK ZMS in diplom sodelujočim ekipam je bila v menzi organizatorja
Dopisujte v iskro
iiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiimi
Ekipa SD »Iskra« je v soboto, 17. 6. 1973, osvojila pokal na tekmovanju ob 20- letnici strelske družine »Franc Mrak« iz Predoselj. Pokal je za ekipo SD »Iskra« prevzel B. Malovrh (na sliki): v sredini levo
V Predosljah pri Kranju je tamkajšnja strelska družina »Franc Mrak« preteklo nedeljo praznovala 20-letnico obstoja. Na ta jubilej so se domači strelci^ lepo pripravi-
li.	Že v soboto, 16. junija so v Zadružnem domu organizirali množično tekmovanje z zračno puško za vse kategorije strelcev in strelk. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa članov iz SD »Iskra« v sestavi: Frelih, Černe, Rozman in Malovrh. V izredno močni konkurenci so dosegli odličen rezultat, ki jim je prinesel zmago in kar tri diplome za posameznike. Zanimiva je ugotovitev, da so vsi najboljši tekmovalci zaposleni ' ZP Iskra ah pa so člani SD -<»kra«. Pokal so Iskrini StivVi prejeli za ekipno zma-
go na zaključni prireditvi, katere se je udeležil tudi Boris Ziherl in mnogo predstavnikov športnih zvez, družbenopolitičnih organizacij in kulturnih organizacij.
Rezultati
a)	člani — ekipno:
1. SD »Iskra« 697 krogov od 800; 2. SD »S. Kovačič« 689; 3. SD »T. Nadiža r« 679;.
4.	SD »Tabor« 661; 5. SD »F. Mrak« 636 itd.
b)	člani — posamezno:
1. Naglič — S. K 184 krogov od 200 (zaposlen v Iskra-Orodjarna); 2. Pretnar — T. N. 177 (zaposlen v Elektromehanski); 3. Černe — Iskra 176; 4. Malovrh — Iskra (174;
5.	Rozman — Iskra 174; 6. H l:elih — Iskro 173 itd. B. M.
Planinsko društvo Iskra bo 30. junija in 1. julija 1.1. priredilo
planinski izlet na Košuto
Odhod iz Ljubljane 30. junija ob 14. uri s Trga revolucije (izpred univerze) do Podljubelja, odkoder bo 3—4 ure hoje prek Matizovca na Kofce. Tu bodo izletniki prespali.
V nedeljo zjutraj se bodo v uri in pol hoje povzpeli na Veliki vrh in sc nato po grebenu Košute čez Kladvo in Košutni tum spustili na planino Sojo, naprej v dolino Puterhof, od koder bo povratek v Ljubljano.
Cena izleta z.a člane PD Iskra "30 din, za ostale pa 60 din. Prijave sprejema PD Iskra, tel. 57-969, do vključno 28. junija 1.1.
PD Iskra
tekmovanja TK ZMS Iskra — Naprave.
Žal zaključno srečanje zaradi premajhne udeležbe ni uspelo v celoti. Zaželeno bi bilo še več takih ih podobnih srečanj s številnejšo udeležbo, kar bi prispevalo k boljši povezavi mladine Iskrinih tovarn v Ljubljani.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta MAKSA NOVAKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem nekdanjega kino oddelka v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Vera Josevski z družino
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ANTONA VALJAVCA se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem iz I. delavnice obrata ERO v kranjski tovarni za izraze sožalja in podarjeni venec.
Hčerka Lojzka Podobnik
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik:	Janez Sile.
— Izhaja tedensko — Roke pisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 - Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj