•mv
sifRV. 115a: ri.Ofl
naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserote; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prago-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izbaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Današnja številka obsega 24 strani z 8 strani ilustrirane priloge. Jutri in v ponedeljek »Slovenec« ne izide, v torek dobijo »Slovenski list« vsi naročniki »Slovenca«. Vsled tehničnih ovir današnja ilustrirana priloga ni mogla biti dostavljena vsem naročnikom. Dobili jo bodo vsi naknadno.
Duh resnice
Binkošti so rojstni dan krščanstva kot organizirane sile svetega Duha. Malo občestvo Kristusovih učencev je postalo Cerkev, ki ima objeti vse človeštvo. Čudežni dogodek v jeruzalemski hiši, ko so se med šumom močnega vetra prikazali apostolom ognjeni zublji kakor jeziki, pomeni začetek krščanske kulturne ere. Odtlej se duh krščanstva razliva po vsem svetu iu preltvaša pa obnavlja duhovno življenje in kulturno delavnost človeštva. To delovanje svetega Duha je časih silneje, časih slabeje, kakor da bi bilo skoro že ugaslo; toda vedno iznova oživi in preraja celo dobo.
Tudi danes je tako, čeprav se nad starajočim svetom razgrinja večerni mrak. Treba se je namreč zavedati, da se podirajo t rohneč i stebri evropske omike, da propadajo v materializmu stanovi, na katerih je dosedaj slonela družba, da se pa poraja nov svet i/, dela preprostih, ponižanih in obteženih, ki so žejni pravice. Nimamo se jih nič bati, če nam krščanstvo ni gola beseda, ampak resnično i življenje dejanske ljubezni; če nam ne bo ka- ' toličanstvo samo le oblika vnanjega bogočast-ja, ampak tudi resnična služba božja v korist bližnjega; če nam ne bo daljnji nerealni svet mistične tolažbe brez vrednosti za vsakdanje življenje, neka bolnišnica utrujenih duš«, kakor je nekdo rekel, ampak zdrava, močna in sveža sila preroda tn izboljšanja vsakokratnih razmer jih maioreui Dei gloriamc.
Zakaj duh krščanstva, ki je prišel v pišu viharja, je duh resnice, brezobzirne, možate resnice, ki se danes oglaša tudi iz mladega po-kolenja. To pokolenje zahteva resničnost, zvestobo, odkritost značaja, resnobo, svežost in odpornost duha in telesa. To je tista zdrava, v pravem pomenu besede zetneljna, neizpri-jena naturnost, na kateri se šele more graditi zdrava kultura, ki priznava objektivni svet resnice in nravstvenih vrednot, pa svet nadnaravnih resnic in odrešenja duše. Tako bo naše krščanstvo zopet aktivno, heroično in ustvarjajoče; resnična katoliška akcija, ki se bo raztezala na vse življenje; tako resnična, pogumna iu cela — ne polovična — kakor takraL ko se je začel naš slovenski katoliški pokret pod geslom: Omnia instaurare!
Vsaka katoliška akcija se obrača v prvi vrsti na nas same. Sveži veter božjega duha ima prezračiti predvsem naš notranji sveL iz-premeniti našo lastno miselnost in jo spraviti v sklad z našo praktično delavnostjo. Zakaj na tej disharmoniji krščansko človeštvo danes prav posebno boleha in zato je večkrat naša vera mrtva, ne sveti in ne greje pa je nam samim večkrat tuja ter nas ne zadovoljuje — ker dejansko živimo v čisto drugem svetu. Evangelski opomin, da iščimo predvsem kraljestva božjega in njegove pravice, vse drugo nam bo navrženo, se danes kaj čudno sliši, zakaj izhodišče našega praktičnega življenja je ravno nasprotno: najprej sem jaz, je moj dobiček, potem šele kraljestvo božje! Tn vendar je resnično življenje iz časnosti v večnost, je prava kultura in sreča človeštva mogoča le na podlagi Kristusovega evangelija, da je prvo Bog. da je prva duša in pravica na zemlji: pravica vsakega človeka, da živi. napreduje in se izpopolnjuje, kakor se spodobi za otroka božjega.
Katoliška verska akcija je obenem kulturna akcija, kakor je bilo in je krščanstvo, okrepljeno po svetem Duhu, ki je poslal apostole po vsem svetu, da ga osvoje za Kristusov nauk in Cerkev in po njej požlahlnijo vse zemeljsko delo in omiko. Naše delo v katoliškem duhu mora zato biti usmerjeno tudi v to, da ohranimo naše ljudstvo naturno zdravo, da nam ostane značajno, trdno in resnicoljubno. Brez tega ni mogoč krščansk preporod. Le v narodu zdrave krvi, bistre pameti in moralnega poštenja se more katolištvo kot religiozna sUa razvijati v vsej svoji oživljajoči in obnavljajoči moči. more biti vedno sveže iu aktivno. Lord Aberdeen je nekoč dejal: Moč Anglije je v tem, da se pri nas pošteni ljudje ne dajo prekositi v pogumni delavnosti od najpredrz-nejših zlobnežev.« Vsi dobri ljudje, kjerkoli se najdejo, na plan. v prvo vrsto! mora biti geslo naše katoliške akcije, da se vsaka sila izkoristi za delo na bodoči v resnici zopet krščanski družbi.
Zato je važno, da vztrajno delamo na krščanski etični tradiciji našega ljudstva in našo mladino navajamo k ljubezni do le tradicije, da ho v njej koreninila in se borila zoper laž, hinavščino, maklavelizent in opor-tunizem časa. Ko bodo oduošaji med ljudmi zopet postali odkriti, ko postanemo zopet bolj naturni in zdravi, ko se vrne v naše duše jasnost, mir in preprostost, kadar se ne bomo bali pogumno stati za resnico in pravico, kjerkoli in od kogarkoli se krši — potem bodo tudi nadnaravni akciji svetega Duha odprta vrata v naše duše brez v«»k» ovir«
Islam se dviga prod Italiji
Sadovi fašistične holonijalne politike — V vseh mohamedanskih deželah vre Svetovnopolitične posledice neodpustijivih napak v Tripolisu
Pari* maja. Fašistična kolonijalna politika v Libiji je pričela resno vznemirjati tudi tukajšnje uradne kroge, ker so zadnji dogodki v Tunisu pokazali, da sc nezadovoljstvo proti Italijanom, ki so ga pokazali muslimani s temi demonstracijami, lahko izprevrže v vseislamski upor, ki bi lahko imel usodepolne posledice ne samo za italijanske kolonije v Afriki, temveč tudi za francoske in kolonije ostalih evropskih držav. Guverner v Tunisu je moral napraviti izredne korake, da uduši nevarno agitacijo muslimanov proti Italijanom, ki je postala nevarna tudi za Evropce sploh. Po pogrebu nekega arabskega rokoborca, ki ga je ubil neki priseljeni Italijan baje iz čisto zasebnih razlogov, so se velikanske množice muslimanov vsule proti italijanskemu konzulatu, da bi dejansko pokazale svojo jezo proti nasilstvom Italijanov v Libiji in posebno v pasu Kufre. Francosko vojaštvo je demonstrante zaustavilo, vendar se ti niso razpršili, in začel se je nekak lov za Evropci po mestu. Demonstranti so napadli tudi nek avtomobil, ker so mislili, da so v njem peljejo Italijani. Generalni guverner je bil prisiljen odpovedati nadziranje velikih vojaških vaj, ki se vršijo v okolici Gabesa, ker je njegova prisotnost v Tunisu nujno potrebna.
Italijanski konzul v Tunisu je izdal uradno poročilo, v katerem skuša zavrniti pritožbe muslimanov proti italijanskemu početju v Libiji Vesti o nasiljih da so povsem izmišljene, ker Italiji z njeno 2000 letno civilizacijo svet vendar ne bo upal očitati, da zatira svoje podložuike. Če je general Graziani nasilno prepeljal okoli 80.000 Arabcev iz njihovih rodnih krajev k Sredozemski obali in jih tam naselil, je bil to le navaden policijski ukrep, ki so gn narekovale razmere in ki je končno tudi v prid Arabcem samim. Ob obali se jim bo gotovo veliko bolje godilo kakor v notranjosti pu-
ščave. »La Voix Tunisienne« zavrača izvajanja italijanskega konzula in poziva muslimane, naj ohranijo mir in naj le z mirnimi demonstracijami pokažejo svoj gnev proti italijanski nasilni politiki. Svoje pritožbe naj muslimani predložijo francoskemu guvernerju, ki jih bo potem poslal francoskemu ministrskemu predsedniku ali naslovil na Društvo narodov.
Proti italijanski politiki v Libiji »e je dvignil ves islam. Tako poročajo iz Tripolisa v Siriji, da se je tam vršila velikanska manifestacija, katere se je udeležilo okoli 50.000 ljudi, proti italijanskemu postopanju v Libiji. Množica je navalila na italijanski konzulat in razbila okna. Angleški listi poročajo, da se beduiui selijo v velikih masah iz Libije v Egipt. To preseljevanje je začelo skrbeti ludi Egipčane. Egiptsko časopisje v zadnjem času podrobno poroča o italijanskih nasiljih v Kufri in poziva vlado, naj se vendar zgane, ker so v igri tudi interesi Egipta. Glasilo vafdistov »Fellah al Massi« priobčuje poziv tripolitanskih Arabcev na romarje > Meko. v katerem poziva muslimane, naj prično bojkotirati italijansko blago. Egiptska vlada je skušala preprečiti priobčitev lega poziva, pa ji to ni uspelo. Italijanski vladni predstavniki v Kairu pritiskajo na vlado, da bi ustavila izseljevanje be-duinov iz Libije. V Damasku so arabski trgovci napovedali bojkot italijanskemu blagu. V Halehu s« muslimanski duhovniki v inošejah javno protestirali proti italijanskemu postopanju iu ohlastva so komaj preprečila ljudske demonstracije po ulicah. V Jeruzalemu je bila na velikem zborovanju sprejeta protestna resolucija, v kateri zhorovalči pozivajo na bojkot italijanskega lilaga. Tudi v Transjordaniji so sc vršile demonstracije in sklenjeno je liilo. da je treba bojkotirati italijansko bolnišnico v Amanu.
Razumljivo je, da je ta muslimanska agitacija pričela vznemirjati tudi italijansko vlado in tako je »Giornale d, Italia«, glasilo zunanjega ministrstva, prešlo v obrambo italijanske politike. List pravi, da je vsa ta muslimanska agitacija umetno ustvarjena, in protestira proti velikemu muftiju v Jeruzalemu, ki se je drznil govoriti o I italijanskem imperializmu v Tripolitaniji. Iz izvo-I janj tega napol uradnega lista je razvidno, da prizadeva fašistični vladi muslimanska agitacija velike skrbi. Kakor vselej, skuša tudi to pot italijansko časopisje vreči krivdo na pretvezne tajne sile, ki rujejo proti fašizmu, kakor na italijanske izseljence, socialiste in framasone. V tem smislu pišeta tudi iMessaggeroc in »Tribuna«.
>ltalia«, glasilo italijanske protifašistične koncentracije v Parizu, pripominja k dogodkom naslednje: Kakor je znano, je fašistična politika proti narodnim manjšinam povzročila nevaren položaj, katerega resnost se kaže v krvavih dogodkih v Julijski Krajini. Ta politika je brutalno zanikanje obvez, ki si jih je liberalna in demokratska Italija nadela napram sebi, narodnim munjšinani iu mednarodni javnosti. Isti sistem narodne nestrpnosti, zatiranja in nasilja uporablja fašizem v svoji kolonijalni politiki. Znano je, da se je moralo 80.000 Arabcev na ukaz italijanskega guvernerja, generala (irazianija izseliti iz svojih rodnih krojev ter se naseliti ob Sredozemski obali v nekakih zasilnih taboriščih, to se pravi, fašizem je enostavno konfiniral vse prebivalstvo. List zaključuje: Vsekakor je fašistični tisk primorun priznati, do fašistično diktatorska politika v kolonijalncm kakor tudi v drugih jiodročjih stane italijanski narod mnogo krvi in denarja in do prinaša italijanskemu ljudstvu samo razočaranja in vedno večjo osamljenost v svetu.«
Pred revizijo trgovinskih odnošajev J
z Itat'Jo?
Nekorekten govor italijanskega ministra
Rim. 22. maja. Med razpravo o proračunu korporucijskega ministrstvu jc minister Bottni |>odol |>oročilo o stanju italijanske trgovinske bilance in o fašistični trgovinski politiki. CI go-spodarskem sporazumu med Italijo, Avstrijo in Madjarsko ni minister dal niknkega pojasnila. Podrobno pa sc je bavil s trgovskimi odnosa j i med i 111 i jo in Jugoslavijo. Dejal je, da jc že konfederaciju italijanskih industrijcev razpravljala o škodi, ki jo trpi italijansko gospo-laistvo rodi dejstvu, du lt'<iijunski izvoz \ Jugoslavijo čedalje bolj pada, medlem ko jc Italija glavni izvozniK i/ , ilgosluv ijc. Polo/uj se kar nič ne zboljšujc v prid Italije. Spričo dejstvu. da je bila Italija in jc eden izmed najvažnejših trgov zu jugoslovanski izvoz, 'e to /elo
resno. Nahajamo se pred stalnim, napredujočim. skoro naročenim in nadziraniin gibanjem, ki gn vodijo po določenem načrtu. Potrebna je nn vsak nnčin revizija (burno fioskanje). Minister jc nato govoril o trgovskem dogovoru med Italijo in ovjetske Rusijo. Pri ten; je ugotovil, da l>o Rusija, najsi ima na znotraj kakršnokoli socialno in državno ur.vlbo, vselej predstavljala v gospodarskem pogledu mogočnega činMelja, s katerim že danes vse države računajo. Verjetno je, da Im> tudi pijufiljcikii uspela. Tudi Italija je v tem praven usmerila svojo trgovinsko politiko nupram Rusiji in sklenilo z njo trgovinski dogovor, ki prinuša italijanski industriji velike koristi.
Dvoboj Poljska - Gdansko
Ne poljsko pritožbo je Zveza Narodov odgovorila z ganljivim
opominom
Ženeva. 22. maja. tg.Razprav o vseli gor-nješlczijskih vprašanjih kakor tudi o delu raz-orožitvenih vprašanj -e je odgodilu na jutri.
II koncu je prišlo na ruzjiravo vprašanje o splošnih od noša jih meti Gdnnskim iu Poljsko in o postopanju s poljskimi državljani v Gdan-skem. Svet Društva narodov jc sklenil nu predlog Hendersonn, poslati obema strankama nuje apel, noj vse potrebno ukreneta, da sc vpostnvi zopet v pol jsko-gdonskih odnošnjili oni duh zaupanja in sodelovanja, ki jc potreben zn pomirjen jc javnega mnenja v obeli državah. Ol enem jc Svet Društva narodov naročil komisarju Društva narodov, naj predloži Svetu na prihodnji seji novo poročilo. Fnmcois Poncct je zagotovil komisarju Društva narodov, dn bodo francoski člani Sveta Društva narodov
vedno storili vse. da varujejo svojo avtoriteto, ki ni druga kakor avtoriteta Društva narodov samega. Henderson pa jc na to izjavil, da obstojajo v razmerju med Poljsko in Gdunskim odnošaji. ki lahko dovedejo do incidentov. Demonstracije nacionalističnih zveze hi lahko povzročile zelo resne posledice za odnošajc med Poljsko in Gdunskim. Tu apel jc |>otcm spo|xd-ni 1 šc. dr. Curtius kot predsednik Sveta in prosil obe stranki, naj pospešujeta nepristrunost v interesu miru v onih krojili. O vprašanju postopanj« s poljskimi državljani in drugimi osebami poljskega jezika v Gdonskeni sc jc na predlog Hendersonn in |ki dogovoru vlad v Gdonskeni in v Vnršavi sklenilo, zahtevati mnenje mednarodnega razsodišča.
Nove aretacije na Goriškem
Slovencem se jemliejo obrtna dovoljenja
Sušak. 22. maja. (Izvirno.) Z Goriškega je prispelo poročilo o novih aretacijah Slovencev, ki jih je policija izvršila v Gorici in okolici. Tako so v Ročinju pri Kanalu zaprli Antona Kamenščka. Njegov brat Severin Kamenšček, trgovski pomočnik je pod ključem že mesec dni. V Gorici je policija aretirala Jožefa Kamenščka. ki je imel gostilno na Korzu. Ta je bratranec prvih dveh. Gostilno je dolo policija zapreti. V Ročinju so orožniki pri Ktimcnščkovih izvršili strogo jireiskovo. Vzrok aretacij ni povsem znan. Imenovani so baje napravili nedeljski zlet v Trst, kjer so se dali slikati držeč v rokah motiko in srp. Policija je to smatrala za prolidržavno manifestacijo in je aretiral« okoli 25 Slovencev; v zaporu so ostali somo štirje, med temi Severin Kamenšček. Kakor rečeno, sta bilo te dni aretirano še ostala dva Kamenščka. — Nadalje je goriška policija aretirala dva slovensko trgovska jioniočniko v Gorici, in sicer Ivana Lebimt in .ložef« Lelvina. oba i?, /ah na Tolminskem. Na Grahovem ob Bači so fašistična
oblastvo zaprla Ivanu Rejcu gostilno iz razloga, ker se kot Slovenec ni hotel vpisati v fašistovsko stranko in ni dopustil, da bi mu fašisti spremenili ime v Rezzi. Njegov sin dijak Zorislav je bil januarja radi osumljenja proti italijanske propagande aretiran kot črni bral : pozneje je goriška policija no Mussolinijev ukaz črne brate« sicer izpustila, vendar so bili vsi izključeni iz šole. Črni brstje . sami mladi dijaki od 13. ilo 18. leto. so po zatrdilu goriške policije nameravali razstreliti solkanski most in dom fašistične mladinske organizacije Rulilla v Gorici.
Krvavi koncerti v Italiji
Milan. 22. maja tg. Pri manifestaciji za To-scaninija na konservatoriju v Bologni jc prišlo do krvavih spopadov s fašisti. ki so hoteli pretepsti I ' oscaninijeve pristale. Volicija pa je fašiste zaprla. Pri manifestacijah za 1 o«canin'.js pa je b'.lo v Milanu in Bologni aretiranih več študentov, ki so bili znani kot protifašisti.
Cerkvene vesti
Belgrad, 22. maja. ž. Na binkoštne praznike sc bo vršila birma v cerkvi Preblažene Device Marije. Belgrajski nadškof g. dr. Rodič bo delil zakrament sv. birme nad 300 otrokom. V nedeljo zvečer odpotuje nadškof g. dr. Rodič v Zagreb, od koder bo odšel na čelu romarjev v Jeruzalem.
Za koncentracijo hat. tiska
Split, 22. maja. ž. Včeraj se je vršil tukaj glavni letni občni zbor Hrvatske tiskovne zadruge v Splitu. Delo je bilo to leto končano z velikim uspehom. Izražena je bila želja za koncentracijo hrvatskih katoliških podjetij.
Kongres Delavske zveze
Zagreb, 22. maja. ž. Ob binkoštnih praznikih se bo vršil v Zagrebu kongres Splošne delavske zveze Jugoslavije na katerega pride okrog 120 delegatov iz vse države, in sicer iz Srbije, Slovenije, Dalmacije, Bosne in Vojvodine, Na kongres pride ravno tako delegat sindikalne inter-nacionale iz Amsterdama Tarnovv.
Izvoz vina
Belgrad, 22. maj«, ž. Državno pt ^edelska postaja v Splitu je dostavilo kmetijskemu ministru obvestilo o izvozu vino in uvozu žveplo in galice v mesecu aprilu. Po tem obvestilu je izvoženo vin« 458.911 litrov, in sicer v Avstrijo. Francijo, Italijo. Češkoslovaško in Švico. Žvepla je bilo uvoženega 400.500 kg, galice pa 555.283 kg.
Borza dela
za zasebne nameščence
Belgrad, 22. maja. AA. S 1. majem je začela delovati borza dela za zasebne nameščence. Borza posreduje v teh strokah: trgovski, industrijski, denarni zavodi, banke, spediterstvo, kreditna društva, zavarovalnice za socialno zavarovanje, grad. bena stroka, novinarstvo, knjigarstvo, tiskarniška stroka, zdravništvo, lekarne, odvetniki, zobni zdravniki itd. Posredovanje je brezplačno.
Citopalog Popovič preganja kobilce
Belgrad, 22. maja. AA. Ban zetske banovine je sporočil kmetijskemu ministrstvu, da so se v nekaterih srezih banovine pojavile v velikih množinah kobilice. Ministrstvo je v tiste krai« takoj odposlalo citopatologa S. Jovana Popovica
Športne vesu
Zagreb, 22. maja. ž. Jutri ob 3 popolane se pričnejo na Haškovem igrišču v Maksimiru meddržavne tekme med Madjarsko in Jugoslavijo v tenisu. Na binkoštno nedeljo se bo igral douhl« ob pol 4, v ponedeljek, 25. maja ob 3 popoldne. Za te mednarodne tekme je veliko zanimanje.
Žitni monopol v CSR
Praga, 22. maja. AA. Ministrskemu svetu jc bil stavljen predlog, naj uvede vlada uvozni monopol na žito. Pri tem monopolu naj bi sodelovala država z velikimi uvoznimi tvrdkami in mlini.
Sfrajft pomorskih častnikov
Varšava, 22. maja. AA. Oficirji poljske trgovinske mornarice v Gdinju so začeli stavkati, ker nočejo podpisati nove kolektivne pogodbe z \0"n znižanjem plač. Zaenkrat so stopili v stavko oficirji 6 ladij.
Strmi 2.
»SLOVLN1.C'. Unc 22. inajn 1«31.
Stev.
■ — I Ml I—I
Angleži proti francoskemu nmeriu
„Ttmes" nasvetaje samopomoč vzhodnim agrarnim državami ke? ni pričakovati pomoči od nobenega »načrta"
Celje
ticmToii °1: uTaj« os Amdeški lisli odobravajo rezervirano stnljštV. ki na jc zavzel v Ženevi zunanji niTnisior- lhViulei'soii ler luit obenem časti-tajo, d« se ie znal tulfo pririli v ospredje kol vo-(iilidi ovroimke politiko. Ohranil jo prijateljstvo s Francijo in Nemčiji se tudi ni zameril. To je po načelih angleško zunanje politike višek diplomatske umetnosti. Nemško-nvatrijfki carinski načrt, bo prišel pred haaško razsodišče in dokler od lam ni prišlo slrokt vno inneiiii. je vsako meiiiljtile debu-liiani'' netUncstiio in škodljivo.
Kal tir vlada splošno zadoščenje, da se je In prvi črni ODTtik odstranil brez prevelikih težav, tako se opaža tudi več ali manj enodušno nasprot-5tvo proti fr«r.coskemu protinač.rtu katerega so objavili v fceiitvi ui ki nitj pomaga \vstri|i, oe dn bi ji bilo treba piišti v roke svoji nemški sosedi. : Times so o francoskem uučrlu napisale uvodnik, ki po vsebini iit slilizrtciji ze'ii odkrito knže na zunanje minlslrsivti. od kodei so prišle iuppifn^ijo. : Times priznajo na&riit dobro voljo in vsestruiipSl, ker preprečuje porazdelitev Evrope v gospodarske bloke. Toda varilo l« sple-most ga ho tudi umorila, ['redim ho mogoče i/vešti Ic etto točko tega velikega umrla, ho potrehno nešteto pogftjanj nicil posameznimi državami, iiilio. iln sc bodo vsa uajholj dobro mišljena prizadevanja razpulitcla v konference na med lia rodnih -ostankih.
Že 1!)'J7 je mednarodna gospodarska konferenca svarila vse evropske države pred previsokimi carinskimi zldi. s katerimi so vsaka država obdaja. Od takrat se je lo obzidje le še zvišalo, kljub temu, da je /.vez.u narodov sprejela resolucijo te važne k 011 f i renče. -1! vlad ie le resolucije podpisalo ter se moralno obvezalo, da jih izvedejo. Poda od takrat se ni storilo nič več. Mnogo drago-reiiegn časa jc šlu mimo. Carinske stene pa -c šc i
vedno dvigajo. Spričo tega poraznega obnašanja Evrope pameten politik rc- no miic veliko priča
kovati ml novega načrta, ki odpira vrata za nova brezkončna pogajanju, med tem ko Evropa gori.
Tirne« se no čudijo, če sta Avstrija iu Nemčija spričo tega neverjetnega brezdelja obupali nad Kvropo ter si boleli sami pomagati s konkretnim načrtom. List se ravno tako ne čudi. čc hi države .Alalc antante ali vzhodno agrarne države obupale nad polnočjo, ki se jim na neštetih konferencah obljublja, pa od nikoder ne pride, ler si iskale sanic pomoči, četudi V .smereh., ki bi lic odgovarjale dosedanjim političnim tradicijam. Majhne gospodarske enote sc ue hodu mogle vzdržati za velikanskim obzidjem' ki jih duši od vseli strani. Ker so dosedn.i vsa druga splošna sredstva odpovedala. izgledu, dn ne ho prelistalo drugega, kakor da vc opusti misel na -plošno rešitev evropske krize in da se najprej ustvarijo pokrajinske gospodarsko- skupine, ki hi se v poznejšem razvoju stopile zopet v večje enote. Napočil je čn-., da sc ta vprašanja načiiejii iz čisto gospodarskega stališča l;rcz vsakega ozna nn politične simpatije. Politika
Pariz. "il. maja. Ig. Državni podtajnik Fran-Cois Poncet izjavlja V intervjuju, ki ga prinaša iACelslor , da gre pri nameravani« organizaciji evropskega finančnega in kreditnega trga za lo, da si' najprej potom mobilizacije agrarnega kredita rešijo kmetijska sredstva v Kvropi vsakega oderu-štva. Agrarni kredit pa sc nc sme zlorabljali v to. da hi sc zvišala agrarna produkcija. Izmenjavi k» pitala naj se olajša s tem. da sc uvedejo na domače borze dobre inozemske akcije, da se domači kapital v večji meri udeležuje mednarodnih po-
® ® 3	£ 1®
jra nr> F	I5--T s. yvu /n>	<ar\iS ir*r
ratli nesoglasij glede oboroževanja in utrjevanja meje
Bruselj, 21. maia. \ \ \'n današnji seji b?lgii-fkc zbornice ic ministrstvo nenadoma odstopilo.
Ministrski predsednik Janpar jc zbornici sporočil, da vlada sprejem n katoliški predlog i a znižanje kreditov za obmejne utrdbe od 200 milijonov frankov nn 173 nriijonov. Naio jc poslancc Devcze v imenu liberalne r.trauke izjavil, na rc more sprejeli
izprfininjcvalncga predloga. Takoj unto jc vstal nevi postni minister Bcvessc, ki jc dejal, da bo od-slopil. Po njegovi izjavi jc bila seja prekinjena. Vlada se jo zbrala k seji in odstopila. Pred temi dogodki ie zborifea z '10 glasovi proti 77 odklonila socialistični predlog, uai sc odložijo uirjevalna dela.
Pogreb t dr. Brmkoviča
Kralj Aleksander posiai lepi vsnec — Predsednik vlatie osebna prisostvoval pogrebnim s?ouesno5l»m
svojega pekojneg.". tovariša. Prisotni rodbini no-kojnika jc izrekel toplo sožalje kraijcv rke vlade. Kmalu zalem je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja general Savič, ki se je poslovil od pokojnika v in>enu Nj. Vel. kralja Aleksandra in izrekel ^o-žalj« razžolo", čelli rodbini Cerkvene obrede jc opravil zagrebški nadškof dr. Bauer. Člani zagrebškega gledališkega zbora so zancli tužne žalaitink«.
Po opravljenih cerkvenih obredih se jc poslovil od pokojnika v* imenu vlade minister financ dr. Stanko Šverljuga, ki je imel pretresljiv )!ovor.
Pogrebni sprevod je nato krenil r.a pokopališče Mirogoj«. Predsednik vlade si jc ined lom V spremstvu visokih odličnikov ogledal grobnico zagrebško občine, kjer jc bil kmalu zatem položen dr. Mate Drinkovič k večnemu počitku. Na poko-paliVu je pokojnikovo truplo blagoslovil mestni župnik dr. Ivan Rittig. Pred odprto grobnico so «e od pokojnega d-. Drinkoviča poslovili v imenu vojske armijski general Marič, v imcnti mini^trsiva za socialno politiko in narodno zdrav je načelnik llol-manovič, v imenu prometrega ministrstva inspekior Sarič, v i.nenu zagrebške občine načelnik dr. Sr-kulj, ki se je spomil pokojnikovih za.slug za Zngreb. za zagrebške sirote in vdove. V' imenu narodne zaščite jc naposled govoril dr. Josp Š lovič.
Zagreb, E' maia. VA. Davi je bil izredno tvečan pogreb pckolnev.a ministra dr. Maie D.inko-viča. Predsednik vlade general Pc4er Živ kovic je prispel v Zagreb ob 7."5. 7. njim so sc pripeljali zaslop-ii'. kralja česini *d<utanl Nj Vel. kralja genernl Savič. miri:, '.r \ cjik« ii mornarice general Stojanovič. promcini minisicr Radivojevič in visoki uradniki rnzn'h ministrstev. Zastopnika kralja, predsednika vlado in ministre sta pozdravila na zagreb'kern kolo.l.o.u minister financ dr Sver-Ijuga in minister zo socialno poliiiko in narodno zd avje Nikcin P ecca Prisotni so bili nadal,c ban savsk1- banovin- dr [> o Perovič, islopniki za-Jrcb";kr obči'^" voj ke in drugih javnih uradov Predsednik v -dc -n minisiri so se napotili v holel B?planadc
Ni mrtvaški ode ic bilo položenih nad 50 vencev. Venec Nj. Vel. kralja je imel tmk z. napisom • Dr. Drinkoviču — krali Aleksander . Prekrasne vener to nadalje polo di preJsodnik krn-'jevske vlade seiicrcl Živkovlč, kraljevska vlada, poa-.iini ministri, zagrebška občin*, ban *av»ke banovine itd.
Malo pred 8 so c bili ibr.ini pred pavilio.-.oin castopniki oblaste1, korporac;j '^cneralitc.i poki;. rikovi piijalelji in drugi odličniki. Predsednik vlada sc je z miniilri r.apotil h krtti in se poslovil od
General von Kluck
Rcilin. !l. iu,ii i. \ \. Bivši reiiernl von Ki tuk je liil 20. inujii s3 let slur. I deleŽil -r jc /i; Vojne k ..i !'(>() iu IWT0. \ svetovni vojni je poveljeval prvi orni.uli. ki je segla prek-) Belgije nn skr.ijn i desnico nemške vojake iu vdrlu v Severno ir.uicijo. \ marcu 1913 je bil ranjen s - ipnei-vn.
Angleške železnice podržavljene
l.onrltin. 21. nmjii. Nl'o pinoiiln listov > lu iiiigle 'e /cle/.ntCc v bli/.nji pi ihodnnsti (Kidrž.iVlji ne Odposlanstvo želo/ničarjev se je •e dni oglasilo pri predsedniku vlade Mticdo-j.ildn in z htevaln, nuj država prevzame želez-•lice, ker lii mogla la/je obvhulati težkoče iu iriktgiv.iiti proniel modernim polrcbuiu. Mucdo-iiuid ji obljubil, du bo to vprušnnje proučil.
Izletniški vlaki
Ljubljana. 21. maja	Direkcija državnih
žck. nic v Ljubljani razgln^i o prometu izletniških vlakov ua jvrogi Maribor gl, kol Brezno—Ribnica lo-lc
Prlčcnši s 1-t. majem t. 1 iln vključno 13. septembra 10JI vozila ob ncdeljih iu praznikih izlct-nišl.! vlaka -t. W22 in VI, k št. 'Hi_!2 odhaja i/ Maribora gl. kol. ob 11.30 in prihaja v Brezno— Ribnica ob 13.58; iz Brezna— Ribnice pa odhaja vlak st. 9027 ob 21 iu prihaja v Maribor gl. kol. ob 22.0". Vozni red obeh vlakov je razviden iz stenskih vozirii redov, ki so r.vobjšcni ua postajah.
/a vlaka 9022 in 9027 ie dovoljen v času od 21. maja do 13. septembra i. I. 30?,', popust i/ v -eh poslij do vseh postaj. Politiki kupijo v odhodni postaji posebno izletniško karto po normalni vozni ceni. Ta kari.; velja brc/ v nkc lormalnosli /a brezplačen j.ovratck z izletniškim vlakom. Izletniške vozne karte veljajo, i/ključno atno /n izletniške vlake i-dega dne kol'so biie izdane. Prekinjenje vo nje ni dovoljeno. Popusli. ki veljijo za druge vlake (n. pr. brczpInCnc in režijske), veljajo tudi zn izletniške vlake.
Po 13 senlenibru vozila vlaka st. 0022 in 0025 nn	Maribor gl. I. I. IJre/iv Ribnica ob uc-
dcljali in praznikih kol nedeljska vlaka bfj. popusta. ^
Rib:.šUi sestanek v Boh. Bfatvic
Polcvična vožnjal — Zborovanje in ogied bat,o- in-skegs ribjega zavodn.
Železniško ministrstvo je z odlokom z dne 20. t. m. M, 13.401, dovolilo polovično vožnjo z v-eh postaj v Bohinjska Bistrico za vse one, ki se udeleže ribarskc(<,i sestanka v Bohinjski Bistrici dne 23. in 24. t. m. Vsak naj kupi na odhodni postaji celi vozni listek, ki velja nato s potrdilom, da se je dotičnik udeležil ribartkega sestanka in ki ga dobi v nedeljo pri odboru Ribarskega dru-ivn v holclu I riglav tudi za vožnjo nazaj.
Zborovanje sc bo vršilo po dnevnem redu. kakor je bil že ob;pvlien. dne 23. t. m. od 19 do 21 v hotelu »Triglav« in se bo po potrebi nadaljevalo v nedeljo 24. t m. od 7 do O.
Ogled banovinskega ribjega zavoda se prične točno ob '>. Skuoni odhod izpred hotela Triglava . Ogled bo trajfl priblvno 2 uri /.avod, kjer se izven val!S£a vz£aja'o velike 'postrvi vseh vrst in jih ki mijo z mesom, je doccla nov in najmodernejo urejen, vreden, da si ga vsakdo ogloda. Opozarjamo nanj vsakogar, ki se bavi z ribarskim »po lom in ki sc zanima za ribarstvo.
Po ogledu skupno kosilo v hotelu Trifav . Kosilo slane 16 Din (juha, pečenka, 2 prikuhi, moč-nata jed). I a cena velja samo za one, ki se Ki-barskemu društvu prijavijo do petka 22. I. in. ob II.
Odhod iz Ljubljane v soboto 23. t. ni. z osebnim vlakom deloma ob 11.35, deloma pa popoldne ob 13.35. Zunanji udeleženci, nai sc po tem ravnajo. Prenočišče v holelii Triglav z.a prijavtence 10 Din za osebo. Kdor bi sc ne mogel udeležili zborovanja v soboto, se lahko pr pelje k ogledu ribiega zavoda še v nedeljo zjutraj s turisiovskim vlakom.
Športne vesti
Belgrad, 21. maja. I. Danes sc jc lu vi .-iln mednarodna nogometna tekma med moštvom Madjar-ske in Jugoslavije. Madjarska je |xislala v Belgrad svojo najmočnejšo skupino, sestavljeno od najboljših m dnarodnin igralccv vodilnih madjarskih klubov. Jugoslovanska skupina pa jc bila sestavljena večinoma od belgrajskili in 2 zagrebških igralccv. Nn tekmi jc prisoslovalo nad 10.000 ljudi. Po ostri in lepi igri je zmagalo jugoslovansko moštvo s 3:2. Sodil jc sodaik Uocoel t Dunaja.
nc Imi spravila s sveta evropsko gospudursko krizo, i Li»t odklanja iiemsko-avstri(«l,u zveza ker Je pokarala preveč politične vsebine, ampak zato preil-iajia. naj »c ua gospodarskem polju nadaljuje /.hiranje in grupiranje držav. Ne politiku, ampak potreba gospodarskega motrenja evropskega piito*aj.i bo moralii prešiniti evropsko komisijo v Ženevi. Gospodarska . zveza Kvropo, gospodarska enota brilskegu imperija, lo sla dva velika cilja.'nasproti kalerinin so polagoma razvija zgodovina Kvropo.
chiitek je vzbudil naravno veliko zanimanje, kor jtiSJio podaja praktično mišljenje angleških politikov. Velike simpatije so se Izražale v tukajšnjih listih tudi jugoslovanski tezi, ki jo jc zastopal dr. Marinkovič. Jugoslovanski zunanji minister stoji zvesto ua si ni ni Francije, tako |iisejo listi, toda I tudi ou uvidevu jiolrcho bolj hitrega delovanji iu j ima oči v iiliio več iiiignonja za uresničitev carinske i ; zvcZe agrarnih drin.v. kakor jo je lani predhignl v i Sinilju. ki Id .e v celoti steililii v gosjiudarsko so- j delovanje /. industrijskimi državami, kakor pa za I nek splošen sanacijski načrt, ki hi nikdar ne mogel slepili v veljavo.
soji! in du se tiuunčlii odbor Društva narodov razvije v neke vrste centralni urad za mednarodna državna posojila. Najprej mora tn odbor izključili vsakršno nezažclicno konkurenco pn iskanju mednarodnega kapitala iu skrbeti za to. da se bodo ni va mednarodna posojila olicirlno iu privatno podpirala na denarnih trgih in iln -p bodo loza-d< vne delnice takoj ua vseh borzah prosto pripustile. Kor nudi popolno jamstvo samo neomejeno zaupanje, so taki dogodki, kakor jc ;•. pr. dunajski crrinski dogovor, nasprotni leni ciljem
Razprava o umoru Slegla
Zagreb. 21. maja. ž. Danes ob 10 dopoldne se je nadalje valu razprava proti llranilovlču in drugem. Prvi je bil zaslišan trgovski pomočnik Zvoniliiir dado, ki je izpovedni, du je v hufcttl pri Strigantl večkrat videl llraniloviča. ker je slanovitl v bližini. Ilekel je. da je prišel tudi z družbo, ali oseb. s !:atc.rimi sa je tamkaj družil, ui poznal. Vočtral jc videl nokCgo visokega mladeniča. Onega večtrn. ko so streljali, sta prišla okr. g 8 dva .človeka. Eden jo bil manjši, drugi večji. Po nekoliko minutah je prišel llrn.itilovic m .-o se nalo skupno razgoVarjtili. Kmalu nato jo prišel še eden. ki jo bil zelo nervozen-. Prišla je Imli sestra !lr„iiiloviča. nakar jc celili odšel. Predsednik je pozval Soldinn, du se postavi pred pričo, ki gn pa ni spoznal. Predsednik je pozval llianilovtča in gn vprašal, če Iuia še kaj izpovedali, iinltni' niu jo flrartllovič" rekel, da nič. Nattf je bil odrejen odmor in po odmoru so bile zaslišane še nekatere priče. Razprava je bila prekinjena ob jiol 3 in e bo nadaljevala jutri-ob 8.
Belgrajske vesti
Bcigrad. 21. maja. I. Današnji praznik Spasov dan jc bil zelo svečano proslavljen. Iz vseli pravoslavnih cerkva so šle procesije. Glavna pa jc bila proccsija i/ Saboruc cerkve, ki jo jc vodil pravoslavni patrijarh Varnava.
Belgrad, 21. daja 1. V belgrajski občini so se danes nadaljevale konference predstavnikov belgrajske, zemunske iu pančevske občine radi sodelovanja vjch treh občin v raznih vprašanjih.
Belgrad, 21. maja. 1. Danes sc ie pričel tukaj tako imenovani leden zdravja in čistoče. Predstavniki bodo poskrbeli, d.i se prestolica okrasi.
Drobne vesii
Kiel, 21. maja. AA. Včeraj je predsednik republike Hindenburg prisostvoval v tukajšnjem zalivu vežbani vojne mornarice. Po končanih vajah je bila pomorska parada.
London. 21. maja. AA. Rculer poroča iz Fil.1-dcliijc, da jc posti.l snoči žrtev eksplozije v svojem laboratoriju slavni učenjak na polju radiolonijc Chesvvater.
Vlom v gostilno
I u vlomilce prijel
Dobrim. P' maja.
Oni teden je bilo ponoči vlomljeno v gn-stilno Kntirine (ia r ju kov irk v l.embergu pri .Novi cerkvi, liltov i so »i preskrbeli v drvarnici nireen drog. ter s(, s,- s tem spravili umi zamreženo okno. Ila/hili s,, železno omrežje ter tako prišli v gostilniški lokal, kjer je bila tudi lesena omaru. v kateri je bil to-l>;tk. ker imajo pri Gorjakov škn tudi trafiko. Ker jih ni nihče motil, so popolnoma liiiiuo i/pra/ilill omaro, l/reruli «o predal tako. il i so lahko prišli do tobaku, katerega so vsega Odnesli. Domači s,, prisodili drugo jutro v gostilno. takoj opazili ilu so imeli ponoči lutovc v hiši. ter «■> vlom takoj prijavrli orožnikom
n.i Dobrni.
Orožniki so se / \«n > nemo lotili z.islcdo* vniijn. Po par dnevih s,- jim je posrečilo, da sr; Vlomilcu prijeli. In «icer je to neki P., mn-jiir v giiiseini. ko <n pri njem napravili pre-iskiivo. so u.išli v njegov cm stanovali ju neknj tobaka. Iiuknr je P. t.ilvino kinnlii pri/uul. \ lom je izvršil v družbi z nekim P. |. s katerim siti se '.oznanila v zaporu kjer sta biln /e znprtn /nrndi tntvlnc. I'. L i< prUel v Icm-berg k I'., kjer i se kol stiiiu /iiiiiu.i prisrčno po/dr.i v ilu, tir sklenila. d,i poi/kiisit.i -e t iik n j kiik vlom. Ker •t,i «'!>" straslitn Kii-dilii, j i m it je g lovo ukradeni lohnk ravno prav prišel. P. baje pravi, dn je večino tobak,i odnes I J P., ler «l.i je njcinii dal r.atlio liekiij mule n kos t nega. P. j- bil oddan v celjske / i. pore, kjer lin premišljeval koliko vlomov iinn /e nu vesti, koleri bodo sed.ij gotovo v.si prišli nn dan, ter lin tnt dobil primerno nagrado. / i vloniileein I P. se v i ši lnidullljc /iislcdovnii jc. ter p upali, dn plide tudi lo litin kjinilu v l ok e plovni.
|j,, p bil lu zagoheten vlom I iko v kr.il-kciu času |h'jiisujen, se moro dati orožnikom i/ posluje Dobrna vse priznanje, kajti mnogo so si- trudili, iln so končno prijeli vlomilcu, k.i teri im.i še več vlomov nu vesli.
Dunajska vremenska napo v eil. Severne in južno Alpe: Vreme se bo počasi /.boljšalo. Zdeii-krat pa bo -c tu in lam dež iu hladno. ^
x■■■ STtiVoncc izide v hiiikoštnih praznikih v
večji nakladi iu se zaradi liva ojKi/.aijaio trgovci in drogi inteilesenll, dn" se pri jeiiiaio oglasi zu blukojliio številko v podružnici Slovencn v IJ.in-karjov i uiici I do prdka pdpoldne.
Likvldiieljn prvo < etjske mizarske zadrjigc. Ker se ju na občnem zlifnn sk'en/la likvidacija, se po/.ivaio upniki) da prijavj io voj" lorjidvo oo 1. junija I. k
Strahovita podivjanost mladih fantov. Pol lom naslovom smo pred nekaj dnevi poročali, kitko so trije mladi fatilje nekega 7-k linie.gu sUuukn v HI. .luriju ob juž. žel. napudll in ga strahoviHi obdelaTi. Knko du Mi /. iijiiu delitll. so rrSHdi najbolje iz legn, ako se premisli, du so mu prizadejali 2 ni*v;u'iii rani na glavi, obe roki zlomili in ga tudi nn drugih mestih telesa hudo poškodovali. Danes pa že lahki) poročamo, da :o orožniki v sredi) '/.julni.i aretirali dva Izmeri leh •/.;i-Icovcev, in sicer nekega B. i/, norico pri 1'ftN ševcu in nekegrt L. i/. Cerovea in ju odgnali v Celje, kjer so ju izročili sodišču. Tn .legfl ph bodo najbrž ludi v kratkem čnsu dobili.
Umrli so v okoliški občini 20. maja Nl-letni zidar Vongust Martin iz Lokrovcu, v bo In i š* niči pa Schaucr Franc, 52 letni zasebnik od Sv. •Icroniina pri Vrnnskem, naduljo .lera Ciujško'a(-52 letna prevžilkurica iz. č'ermožišali pri šinarjit iu 75 letna prevžitkarica Dimec Ana iz, LoŽnlce. Naj počivajo v miru!
O Celjsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo obiinji! dne 0. In 7 junija 00 letnico svojega delovanja. Proslava, ki se bo vršila pod piv-iektoratoni g. bnna dr. iVlarušiča. bo z.družena s pokrajinskim izletom Jugoslovansko gasilsko /.vezo ljubljansko. Tovnriška društva, ki so bodo udeležila zabijanja žebljcv pri novem druslvenein p ras poru, dar Celjanov, se naprošajo, da nakažejo po-Irehno zneske v ta namen, in sicer za srebrni žebelj 50 Din. za zlati žebelj 100 Din iu zn časlhl želielj »00 Din. Jubilejni znaki so bodo prodajali po 10 Din. /,n popiisl po žele/nicnh je poskrbljeno. Opozarjamo, da jo društveni odbor sklenil s celjskimi hotelirji in gostilničarji pogodbo z.a prehrano in prenočišča za udeležence proslave po sledečih cenah: Zajtrk: goht/. s kruhom 5 Din: obed: vUuhima Juha. pečenka in dve prikuhi l*i Din; vkuhana juha. govedina in prikuh.-i 12 Din: Prenočišča po 2U in 80 Din.
Cr Na policiji je bilo oddanih 300 Din, ki jih je nekdo našel 10. maja nn Krul.in Polra cesli pred trgovino Gorjčar iu Lcskovšek.
Ptai
Fj-aocoski krožek in izlet. Ptujski Francoski krožel. priredi no binkoštni ponedeljek celodnevni izlet. /a cilj si jc izbral krasne Jeruzalemske go-ricc dopoldne, popoldne pa obisk Ljutomera, kjer bo tudi kosilo. Izleta sc bosta udeležila leklorja gg. \Varnier in Vcy, povabljeni pa so ludi vsi bližnji krožki iz dravske in savske banovine. Člani raznih krožkov, ki pridejo na lo ekskurzijo, so zberejo na postaji Ormož, po prihodu mariborskega in čakeskega vlaka. Iz Ormoža se odpeljeio z vlakom ob 7.28 do Ivanikovcev v ljutomerski smeri. Dalie peš do lepo obdelanih goric. Ker bo la izlet najlepša prilika za medsebojno spoznanje in obenem za dogovor o bodočem čim tesnejšem sodelovanju, so k čim lepši udeležbi povabljeni prav iskreno vsi člani in čfariicc krožkov ter prijatelii francoske;]* naroda, iz Ptuja in soseščine v obeh banovinah, Na veselo Svidenje — ob lepem vre« mehu!
Otroci premaio pazijo na vozove in sami nase. Obešanje na vozove je bilo žc mnogokrat občutno kaznovano, pa je to šc vedno premajhno opozorilo in zdravilo. Tako sc je te dni vračal iz ljudske role lOlctni otrok Temeni Jakob iz Zlalo-ličja. Slučajno jc mimo prišel voz, šolarček se i« nanj obesil. Naenkrat jc prišel z nogo v kolo, ki mu jo je vlomilo, da sc bo moral sedaj dalje časa v bolnišnici pokoriti za otroško razvado.
Majsko drevo je prav svojevrsten običaj na Dravskem polju in po šlaierskih goricah. Dočim po Kranjskem mlaje postavljajo le ob večjih slav« nostih kot je n. pr. birma, počaste na Dravikem polju s takim drevesom inescc majnik. Postavijo ga za prvi maj sredi vasi, na najodličnejiem inctlu, v Halozah ga vidite prav na vsakem hribu. Je to drevo z mladikami in prvim listjem; deblo je olupljeno, Ic vrh ostane zelen. Okrase ga s trakovi, trobojnicami in vcnci. Postavitev se izvrši vedno slovesno Postavljanje mladina združi z raznimi igrami. Tako n. pr. plezajo fantje po spolz« kem deblu, da bi dosegli polač ali vino ali denar, kar jc izročeno v varstvo drevesnemu vrhu. Podro ga koncem meseca. To majsko drevo je znak pomlajenega življenja v naravi, kol ga v Srbiji praz« nujejo ob Jurjcvam. Poznano je v Nemčiji, v Frani ci|i /c od časa .'evolucije, — Lokalna zadeva, pa vendar prav lepa navada je med tukajinjim ljudstvom šmarničn.i pobožnosl. Delo jim brani reden obisk po cerkvah. Zato se zvečer zbirajo pri va*ki kapelici ali pred poljskim znamenjem, kjer molijo in prepevajo v noč v milih skupinah. Staro in mlado prihaja, preden ležejo k počitku.
Ljutomer
Rcguladjski načrt mesta je razgrnjen v ob-činrki pisalni. Prizadete stranke naj ga pregledajo in pref tudirafo in «ložiio svoie eventualne ugovore. da sc načrt lah! o odpošlje kr. han«kl upravi v odobritev. Po spretetju načrla bodo vsake ir,-premembe r.emogoCt,
Avtomobilska proga Ljutomer—Ptuj. ter. Sv. Poniai, Potenšak in Dornavo se jc otvorila preteklo sredo. Avtobus vozi dvakial dnevno: ob 7.15 in 16.45 iz l.juloinera v Piuj in ob 5.30 in 15 iz Ptuja v Ljutomer. Za vso progo rabi komaj dobro uro. Voznins ' Din od km, pri povratnih vožnjah nad 10 knv 20" popusta. S l"m jc Ljutomer dobil novo zvezo s Plujenv. pridobili pa so zlasti vmesni kraji, Sv. Tomaž, Polcnšak in Domava, ki so bili do sedaj brez vsakih prometnih zvez. Prcpričrni smo. da ?c bo novo otvorjepa proga rcnliiala. Progo < zdržuje mostno avto-podjetje Pluj.
Slovenska Krajina
Dr/en lat. Na ccsti, ki vodi iz Lendave proti
Bcilincem, sc je primeril pri belem dnevu slučaj i/"-dno drzne tatvine. Iz > inogr.tda .sla sc peljala neki mož tn /ena. Hipoma stopi k vozil neki lant in prosi, da bi ga vzela na voz. Ta sin v to privolila. Fant je sedel na voz. Sedel je poleg gospodarjeve suknje, v kateri je lvla denarnica. On jo jc holrl izmakniti, a /.ena ga je videla in tatvino preprečila. Nato jc uzmovič- skočil z voza. Nad /.eno pa se jc maščeval. Potegnil ji ir žepa nož in jc mahnil . njim proti ženi. Zadel jo jc v obraz.
Sijmi za plemensko živino. Tc dni <r vršijo v Ncdelicl, ■ lUconcih, Moravclh, Gor LakoM in Bcllincih sejmi /a plemensko živino.
Kmclijska podružnica v Beltincih je imcln v nedeljo občni /bor. Iz po.'anih poročil je razvidno I a je bila uodrtt'liii a v preteklem letu /elo afilaa
palmira
milo osvežuje kožo.
Uspeh Slovenca v Ameriki
Višnjegorskl Pajk na operi.
Pogodi rc, četudi redko, da 80 naši izseljenci, bi so zapustili svoj rodni kraj, povzpno v novih krajih do boljšega, lepšega življenja, kakršnega bi jim sicer mogla nuditi domača streha. Preko morja •cm se čuje glas o naših izseljencih, ki dosežejo t ameriškem trgovskem svetu kako vloga zeio redki pa so oni, ki bi se tam udejgtvovnh tudi v kulturnem oziru in našli v tem kako uveljavljenje. Amerika je ogromna, miljone in miljone ljudi z najrazličnejšimi zmožnostmi živi tam in ni lahka naloga se povzpeli nad to človeško mravljišče. V to je potrebna posebna energija.
Ravnokar smo pa zaznali za Višnjegorčana, ki se udejstvuje v zlati deželi dolarjev kot operni basist, .le to Ivan Pajk, rojen 1876. v Višnjigori, sin že pokojnega poststnika in čevljarskega mojstra. Kot mlad deček jo odšel po dovršeni IjndsKi šoli v Metliko, učit se trgovine. Ko je imel 16 let, ga je življenje že pehalo po Tesarskem Dunaju, tom je oblekel vojaško suknjo in je postal bnta-kjer jc bil zaposlen pri gradnji železnice. Z 20 le-ljonski trobentač pri 17. pp. v Celovcu. Prišedši od vojakov je neprestano stremel, kako bi si izboljšal svojo pozicijo. To njegovo hrepenenje ga je potegnilo v daljno Ameriko, kjer je že živel njegov starejši brat Ignac. V novem živjjcnju se je kmalu čutil domačega. Začel je s trgovino, ki mu še danes dobro uspeva. V kraju Conemangh, v državi Peensilvania, ima lastno hišo z dobro vpeljano Irgovino draguljev, zlatnine i. dr.
Po svojem odhodu iz domačega kraja se je vrnil le enkrat za malo časa. Iskat si je prišel svojo nevesto, ki jo je pustil ob svojem odhodu v Višnjigori. Kot dober, značajen fant ji je ostal zvest. Danes živi s svojo Reziko v najlepši harmoniji.
Že od mladih nog se je odlikoval po lepo donečem, nizkem glasu. V Ameriki je bil takoj med pevci, med njimi se je počutil najsrečnejšega, V svoji ambiciji si je izšolal svoj glas tako daleč, da je bil sprejet v opero, kjer se danes udejstvuje kot priznan solist .loiinston Opera Company. Tu je tudi član ravnateljstva. Ameriški listi — predvsem The Daily Tribune — ga zelo pohvnlijo.
Pevec, bivajoč že toliko časa v daljni tujini in v ogromnem vrvežu ameriškega življenja, pa ni pozabil niti svojega slovenskega |K>rekla niti svojih ljudi v slari domovini. Doslikral se spomni l>osebno svojih sorodnikov z izdatnimi naklonili, j>a tudi višnjegorska društva so že imela priliko čutiti njegovo darežljivo roko.
Želimo mu Mnogo uspeha v njegove umetniškem poklicu 1
Goriška policija „zaslišuje
p;
Ljubljana, 21. maja
»Slovenec« se je žc večkrat bavil z umorom italijanskega carinika Rastcllijn, ki so gn neznanci ustrelili v Kopriviscu pri Kalu. ko se jc v družbi štirih tovarišev v avtomobilu vračal z nedeljskega zleta. Policija jc takrat zaprla okoli 40 domačinov in jih olwlr/ala v zaporu 12. Italijanski listi so poročali, tla so slovenski fantje priznali, da so oni izvršili umor, in sicer iz političnih razlogov; zato bodo ri.sli pred sodišče zn zaščito države v Rimu. ozneje po jc preiskovalni sodnik izrednega sodišča odredil, da se osem fantov izpusti. Dane« so v zaporu še štiri osebe. med njimi skoro vsi člani družine gostilničarja Močnika, pri katerem so se italijanski cariniki ustavili na nedeljskem zletu. l)a niso slovenski fantje prostovoljno priznali umora, je uvidel sam preiskovalni sodnik, ki jih je poslal domov.
Danes sc jc v našem uredništvu oglasila priča, eden izmed tolikih izseljencev, ki mo-rajo bežati pred fašisti, ter nam pripovedovala to-le:
»Bilo je prve dni po umoru v Koprivišču, ko smo morali na ukaz goriške prefekture izročiti na policiji vse orožje in vrniti orožne liste. Po tem opravku sem se nahajal tudi jaz na goriški policiji. Ker niso zadostovali pisarniški prostori za oddajo orožja, je policija dala občinstvu na razpolago tudi sobo tajnih policistov. Ko sem stopil v sobo, so se odprla stranska vrata in vstopila je trojica ljudi: dva policijska agenta sta pod pazduho vlckln mladeniča, ki so sc mu noge drsale po tleh. Obraz mu je bil prav mrtvaški in na levem licu je bilo videti prasko, ki ni reč krvavela. Eden
izmeti policajev jc vzpodbujal fanta: »Pogum, pogum, mladenič! Stopi!« To je bil eden izjned dvanajstih fantov iz Koprivišča. ki je pravkar prišel od »izpraševanja« radi unvora italijanskega carinika. Star je bil komaj 16 let. Goriška policija naprej vsukegn oretiranca »pripravi« na izpraševanje z žilnvko. potem sledi iz njegovih ust priznanje za priznanjem ne glede na to, ali je obtoženec kriv nli ne.«
Rajnki Anton Erzetič, posestnik v Krmilni, ki je v duševni z.mcdenosti ultil svojo /eno in 12 letnega otroka ter še sam izvršil samomor, je bil znan slovenski nnrodnjiik. Po njegovem prizadevanju »c je pred" vojno ustanovila v Krminu Ciril-Metodova šola. Bil jc znan tudi v Ljubljani. Rajnki jc /c delj fcasn Ivolcliul na živcih in vse kaže. da se mu je zmešalo.
Nov prefekt v Pulju. Po odhodu prefekta I/Prvue je zasedel mesto puljskegu prefekta Ita-lo Foschi, doma iz Alvrunzov. Italo Fosehi ni zrastcl v državni birokraciji, temveč jc bil imenovan za prefekta kot zaslužen in neizprosen fašist. Ob nastopu je izdal posebno »poslanico na istrsko prebivalstvo.« v kateri pravi, da zavzema novo mesto z istim revolucionarnim duhom, kakor sc je !>oril proti sovražnikom fašizma zn časa »revolucije«. Istro čakajo torej še hujši časi.
Po enem letu oproščen. Tržaška porota je izrekla oprostilno razsodilo glede Ernesta Knišca iz Batuj na Vipavskem, ki ie bil ob-dolžen, da jc v neki goriški gostilni dejal: »Italijanska vojska je vojska lačnih«. Krušca sta zatožila dva Italijana. Sodišče ga je //dnj oprostilo, toda po nedolžnem je presedel žc eno leto ječe.
Zupan g. Pernic ob »županovem stebru«.
njegov *in in neki drugi funt. Ti so prvi telil el ji tejše raziskali jaino. ki jc bila kmalu nato tudi širši javnivsti odprta. Nato se je ustanovilo »Jamsko društvo« z g. Permctom na čelu. Dru5tvo si jc mnogo prizadevalo z« jamo: na-pruvilo je prav reden v hod. tesne hodnike in prehode pa razširilo, naredilo lesene hodnike in si nabavilo plinske svetilke. — Že ofkat to odkrili sedanjo »županovo jamo«, so skušali dolini zvezo s lakozv. »Ledenico«, katera jc bila žc prej {»/nuna in leži njen vhod kakih 120 m proti jugu. To so hoteli doseči /.lasti zaradi tega, ker bi |x>tcm naredili glavni vhod v »Županovo jamo« skozi lxxicnici>; tukaj bi bil vhod dosti Ih>Ij prikladen. /. velikimi na-pori in raznimi |>oi/kiisi se jim je to res posrečilo in |»ir oseb je žc prišlo (seveda plezajo) iz. ene jame v drugo. V bližnji l»odočnostl lw> tudi to urejeno, kajti mvtri so še zelo lepi kapniki. Razen tega bo skušalo društvo napeljati notri elektriko, lesene hodnike nadomestiti z betonskimi in šc mnogn drugega. Za vse to pa bo trclvi precej denarju, kajti samo napeljava elektrike bi najbrže stal« ca PVVOOO dinarjev; društvu pa zaenkrat manjka kapitala. ker nima niknkih tako velikih stalnih dohodkov.
V teh petih letih je bilo Število obi<Jvornl-ccv precej veliko. Največ je bilo dijaške in Ijudskošolske mladine. Dalje jc bilo mno^ro uradnikov in druge inteligence. Tudi kmetje in obrtniki «c zelo zanimajo za jamo. Glede krajev, i/ katerih so obiskovalci prišli, naj omenimo, da jih je bilo pretežna večina iz Slovenije, nekaj tudi iz južnih predelov naš« države (iz -Belgradu, Rosne. Hercegovine): zastopane so tudi Avstrija. Češkoslovaška. Amerika. Izmed važnejših osebnosti, ki so obiskale jamo. nnj omenimo prevzv. nadškofa dr. A. B. jegliča, ki sc je zelo pohvalno izrazil o ja mi.
\ proslavo 5 letnice odkritja se bo vršila na Binlmštni ponedeljek gvrzdnn veselica v bližini jame (ob 10 sv. innšn nn zgodovinsko znamenitem Tnl»oru.) Omeniti je treba še to, da bo •Županova Jomn« na Binkoštno nedeljo, ponedeljek in iKTtcm ves teden do v&tetc nedelje "v|. inajn znčasno razsvetljena z elektriko. Nn to naj se ozirn zlasti učitel jjrtvo, ki sedaj prirej« majniške izlete in naj to priliko uporabi. Če prideš na delavnik, jc dobro prej javiti. Pot do jamo jc |>o senčnatem gozdu zelo prijetna in naravnost idilična. S |>ostajo Grosuplje pelje sedaj miino »Tovarne motvoza in vrvarnc« lepa nova cesta proti Ponovi vasi, |x> gozdu pa so številne markacije.
Podpirnjino domače naravne krasote in obiščimo »Županovo jamo« ob priliki 5 1«rtniec njenega <«dkritja!
Zacherlin
Kriza našega kmeta
„Slovenčeva" anketa
Zborovanje pred spomenikom katoliškega delavca ob latcranski baziliki dne 14. maja L 1.
inrčesni prašek v originalnih steklenicah tn Skat-I lj'cah uniči vesmrč"«. Dobiva se povsod. ' »Zacherlin«, Ljubljana Beethovnom ulica Mer. It
Prejeli smo naslednji članek:
Velecenjeni gospod urednik!
Dolgo vrsto let sem že naročnik »Slovenca«. List je naši družini postal nujno potreben. Njegova pestra vsebina lahko zadovolji vsakogar. List je posebno zadnja leta, ko se je po obsegu in vsebini dvignil do nepričakovane višine, postal splošno priljubljen. Pri nas, v mali kmečki župniji prodajo raznašalci vsako nedeljo do IGO izvodov nedeljskega »Slovenca«. Marsikdo bi rad postal stalen naročnik lista, pn mu to pri najboljši volji ni mogoče. Vzrok je revščina, pomanjkanje denarja. Da bi, Vi, g. urednik vedeli, kako težko je dandanes življenje našega kmeta!
Kmet je steber države in rednik vseh drugih stanov. Z njim vse stoji in pade! Pa sc vendar zdi, kakor da bi z njim ravnali kot s pastorkom, ki naj ho zadovoljen, da smo živeti, ki naj trpi, dela, plačuje in molči, dokler ga ne bo konec. Prosim Vas, g. urednik, povzdignite vsaj Vi v svojem listu glas za rešitev slovenskega kmeta, kajti zdi sa, da merodajni gospodje za našo bedo ne veda Meni je prišlo tole na misel: Večkrat ste že otvorili v svojih predalih javne razgovore o posebno perečih vprašanjih. Razpišite še tak javen razgovor o krizi našega kmetskega stanu. Prepričan sem, da se bo veliko mojih tovarišev iz vseh koncev dežele oglasilo in bodo opisali svojo bedne razmere in predlagali več načinov, kako kmetu pomagati.
Pa boste morda rekli: tako hudo pa vendar ni. Pa je, g. urednik! Naj Vam uavedem par primerov. Ker sem Dolenjec, bom navedel par dejstev iz svoje okolice. Saj ravno Dolenjska najbolj trpi. Tu sploh ni industrije, ne tujskega prometa, ne dobrih prometnih sredstev in tako je kmet navezan samo na dohodke svojega grunta.
Glavni vir kmetovih dohodkov je pri nas živinoreja. Nekaj let po vojni se je res obnesla. Letos pa je doživela popolno katastrofo. Moj bra4 n. pr. je pred 10 meseci kupil par volov. Celo jeeen in zimo jih je pital, da so pridobili nad 800 kg na teži. Letošnjo pomlad jih je prodal z izgubo 3000 Din. S prašiči je bilo po zimi isto. Prekupci so sc naravnost norčevali iz kmetov, ki so jim ponujali svoje blago v prodaj. Moj brat je naložil dva nad 200 kg težka prašiča na voz in jih je peljal na sejm v Ljubljano — 60 kilometrov daleč. Tam jih je s težavo prodal — po 8 Din za kilogram. In doma so ga vsi blagrovali, kakšno dobro kupčijo je naredil. Kje naj sedaj dobi denar za umetna gnojila, za drevesca in vrtnarske potrebščine za plemensko živino, za obutev in oble-
Jubilejna kolajna v spomin 40 letnice Leonovo nncikliko »ttcruin novarum«
ko? Kje naj dobi stotako za davke in doklade, ki se večajo od leta do leta?
Ali morda od kmetskih pridelkov? Prvič je pri nas zelo malo kmetov, ki bi pridelali preko svoje potrebe toliko, da bi pomenilo to znaten priboljšek pri gospodarstvu, drugič pa kmetski pridelki nimajo danes nobene prave cene. Lani ja bila razmeroma dobra letina, ob slabih letinah pa morajo celo »boljši« kmetje živež kupovati. Ce je kdo letos prodal malenkost žita ali krompirja, je za izključek v trgovini zelo malo dobil, kajti tam so cene še vedno visoke.
In naši gozdovi! Koliko bogastva leži v njih; a danes je mrtvo. Kupčija miruje. V prejšnjih časih je bil gozd našemu kmetu zlata rezerva. S par debli, ki jih je posekal v svojem gozdu in prodal, je lahko zamašil vrzeli, ki so nastale v njegovem gospodarstvu. Danes vsega tega ni več. Tudi vozniki in tesači, to so navadni bajtarji in inali posestniki, so darfds brez kruha.
Kmetu so odpovedali vsi viri dohodkov. Denarja povsod primankuje. Cele vasi ne premorejo stotaka. še za sol in petrolej marsikje nimajo. Dogodili so se slučaji, da so trdnejši kmetje prišli iskat v posojilnico 50 ali 100 dinarjev na posodo. Za več se ne upajo zadolžiti. Samo toliko, da morejo plačati davke in najnujnejše gospodinjske potrebščine! Majhne podeželske posojilnice tožijo, da imajo po 20 do 30 tisoč zaostalih obresti. Ljudje pri najboljši volji ne morejo plačati obresti, kaj šele kapital. Iz obupa kmet pije. Tisto vino, ki ga naš dolenjski kmet pridela s tolikimi stroški in trpljenjem, nima letos nobene cene, nobenega kupca. Zato pije sam. Odtod podivjanost, pretepi in poboji.
Na drugi strani pa smo ta mesec brali računske zaključke raznih bank in industrijskih podjetij. Vsa so končala j>oslovno leto z dobički, ki gredo v stotisoče in milijone. Gospodje upravni svetniki in delničarji so potegnili dobičke, ki po bili mnogokje višji, kakor prejšnja leta. Gospodje direktorji so se hvalili, da so podjetja vkljub »krizi« napredovala, da s« jn kup denarja povečal.
Kaj mislite, na čegav račun? Na račun delavca in kmeta. Kmeit to vidi in premišlja in pričenja dvomiti nad pravičnostjo in obupavati. In kaj bo posledica tega? Kar v zgodovino poglejte. Imamo tam zgledov vse polno, iz starih časov pa tudi iz današnjih dni. Gorje, ako se začne majati steber — kmet
Oprostite mojemu prerokovanju, g. urednik, a povedal sem tako, kakor bi Vam povedalo deset-tisoče mojih tovarišev, ki vsi <rpe in vsi iščejo rešitve in pomoči. Prosim Vas, pišite o tem, kličite na pomoč! Morda boste imeli kaj uspeha in vzbudili pozornost merodajnih faktorjev. Morda bo pa Vaš glas — glas vpijočega v puščavi, a nič ne de: boste imeli vsaj zavest, da sle storili svojo dolžnost. — Pozdravljeni!
■k
Gorenji članek nam je dal povod, da slovenski javnosti nudimo globlji vpogled v težke razmere. v katerih živi danes naš kmet. Zato smo se odločili razpisati anketo o krizi našega kmeta in kako jo odpraviti ali omiliti.
Vabimo naše čitatelje, posebno pa kmete in gospodarje, da se udeleže te ankete s kratkimi članki, v katerih bi popisali sedanje razmere, kaj sodijo o vzrokih in kaka sredstva za odpravo krize se jim zde primerna in potrebna. Članke bomo priobčevali v nedeljskih številkah.
Naj bi anketa prinesla mnogo koristnih in nasvetov k ublažitvi edanjega težkega stanja našega kmečkega liudstvaf
5 letnica Županove jame
Grosuplje, 10. maja.
Ta mesec ho preteklo 5 let, odkar je bila .»dkrita »Županova Pcrmetova jama« na Taboru (Ponova vas) pri Grosupljti Ponosni moramo biti na to svojo »Postojn&ko jamo«, ker nam je prava Postojnska jamu odvzeta. Ob tej priliki pa je treba tudi ugotoviti, da se Slo-venci še vse premalo zavedamo naravnih krasot in veličin naših dežel in zato tudi premalo podpiramo: tako bi »Županova jama« zaslužila še nekoliko več obiskovalcev. Dobro bi bila da hi se je spomnil kak velikodušen mecen, kajti treba Ihi še precejšnjih svot zn razna popravila in izboljšanja. Upajmo, da sc 1*> kdo na-šcl!
Dne 26. maja 1926 so se napotili k sedanjemu glavnemu vhodu g. župan J. Pcrme (po katerem se tndi imenuje »Županova jama«).
Izviren dopis našega pariškega poročevalca
['ariz, maja.
Malokdo je pričakoval, du bo Briand, ki je s svojimi kalkulacijami zadnjih deset let vo.lil vse
politično življenje Francije, obv isel na ozkgsrfni, seklar^ki intrigi francoskih socialistov in se dal kot njihov kandidat kandidirati za predsednika republike. Vsakdo je v zadnjih gestah velikega državnika zaslutil melanholijo politične tragedije, ko je on \ zboru s svojimi prijatelji zadeKlamlral: »Moje delo mi dovoljuje proglasiti občenarodni značaj moje kandidature .. Veliki parlamentarni Stovilee se je zmotil v presoji zakona, po katerem že'tel oni petde- tih I- ■ frunccska zbornica voli iti daje republiki predsednike. Videl sem parlamentarce, med njimi kanmilui l)esgrangi>.-a i.t duhovnika Bergeya. ki sla z v«m milino političnega entuzlaznin ;k'u";ala d>. ''fiiiii neizbežnost zakona v Iraitsceltdenlalno sfero in v imenu prolis dilnrstva izvojevati Briandovo kair.l laluro. lako nosi llri-andov poraz isto tragično krivdo, kot jo jc zakrivil ludi. t lemcueeau nI takrat ,:> bil Briand tisti, <i je izpodncs.d Clcmencenuju pred »e dni št vo republike — ko je prt več v eroval v čedne-' narodne hvaležnosti. Iti ima v politiki le malo ali nobeno veljave.
Zaključek politične bihti e je bil hitro izvedljiv. Magična dik'- tura * (rane; -ki zunanji po-liliki. ki je v imenu hriamlizma slflvijala Fran-••ijo lakorekoč i/. obmc"ja reulpe.-li: zapeljivost novega toka v diplomaciji, ki si i>- v imenu Ženeve, Lokama in 'Iho.ivii lastita, tla bo pojem suverenimi I nadomestila .- pojmom ni Idržavne i Ivisnt -ii Itr.Volidarnosti; teorij?, ki - i '<■/ filozofije l*< sprit de (Senčve \ mist«*:-> lo:idrr 1'nme europeenne — evropske zujemljivo3ti burile lepe mostove vse to -.1 bile sijaju;' formule. |.i sa prijale duhu francoske I'!' 'of:.' in v p-, Iruiriitu ustvarjale glasova ni n: ki so IJrlundu dajala 170 do 570 glasov od 605 navzočih poslancev. V območju politične relativnosti so to bili • ijnjtii rezultati >n tel dob ltichelieuja. Mrr.v.riiia iu Chciseula Francija ni iinehi diplcmata, ki lil bil tako izobličil svojo zamisel v tok frni. 'ske politike. \acional(«Učna desnica mu ni mogla blizu, ker to je držal na kombi-nacijab notranje političnega značaje — leta 1920 je razbil karlel. še prej upostavd odnosa z Vatikanom, omogočil obstoj m- ni. rili redov. Prva in-trigiL v obliki av-tri,-kp-iu in.-i.e carinske knbale •je z.ntšila i zgradbo i .iilurja. Du-li Franrija prehaja v dobo nove politiko'?
Čudilo bUst»'čf zdzvruek' '"t Ženeve Bri-andove besede, ki jih je naslovil na naslov Francije: Vzel bem romarsko palico v roke in po deželi oznanjal mir ljudem med narodi, ki .«o dobre volje... Kaki v teh he- lah čuti hiperbolična fantazija starega leva, ki v vseh svojih govorih nikdar ni maral bili precizen. samo da je mogel bili zato bolj grozilen in skrivnosten. Iz besed se čuli zagrenjeno.«!. Tako je kocka vržena in Briand odhaja v borbo /.i volitve v lelu 1982, ki mu naj dovedejo večine.
Tako je možno reči. da po čudnem naključju usode odhaja nazaj v vulgarnost politične nrene človek, ki j'1 v Iraneoskom narodu pridigal politično enotne*! le lako delgo. dokler je sum vo lil 1» politiko. Iz. liričnega violončeli«la sinteze med desnico in levica postaja tako početnik in u.-ivar-jalec novega preloma v |s>liličiii vesli francoskega nartda. Ze trobenla socialistično fiamasonstvo, da mu bo italo na razpolago vse rekvizite od humanitarnega inlemariunnlizma do zasmrdelega lesla
kullurnegli boja. Desnica z Marinoni na čelu, ki ni ne velik politik in še manj ideolog, mu grozilno odgovarja, da bo šuvercncsl Francije znova dvignila v sijaj pobožanstvenega patriotizma, v Evropi ustvarila in uvedla politiko močnih in zvestih ali-jans. Iz. Italije že prihajajo sirenski glasovi o sklenitvi alpskega Lokama v zvezi s čudovitim pre-obrntom napram najbližjim balkanskim sosedam. Nad vsem tem pn kot Danioklejev meč groteskna gonja: / Briand la guferre — Marin la guerre.— za ali proli vojni! Tako bo beseda, ki bi se po Brl-andovem sistemu med požteninri evropejci še imenovali ne smela, odločevala o usodi bodoče francoske politike.
Takti se Briand vrača nazaj v kalup svojega daulonskegn socialnega revolucionarja. S svojimi
levičarskimi zavezniki bo v Franciji s svojo gonjo, ki no bo samo politična ampak tudi sektorska.
ustvaril čudovito nezdravo stanje, ki bo v politično inlakužo skušalo potegnili grotesknost in goro-stasnost duhovniške satane in republikansko čistost idealov svobode, bratstva in enakcisii. In vse to samo za lo, da bo nalo kol zmagovalec lahko zaklical, kakor je v lelu 1004 zaklical v Perigne-uxu, ko je lako rekoč iz ječe zletel na ministrski stolec: Francija je polna strupenih in gnilih inla-kuž (revolucionarjev). Treba je v ta sok spustiti čistilne tokove, ki naj zaduši nezdrav mrčes. :
V francoskih političnih krogih, posebno po-polarskih se čuli zaskrbljenost teh političnih perspektiv. Francoski popolari so odločno želeli cdhod Brihnda kol predse Inika republike v Elizej. Tako neizbežna zakonitost politične igre 'uvaja v Franciji novo debrt. ŽiiliBog je v nacionalističnem taboril g. Marina, ki obsega mnogo katolikov, socialni in politični kaos. Francoskim popolarom se obeia kruta in neu-iiiiljenfl doba preizkušnje. —rj—
Priprave ?C3 sprejem Brianda v Parizu
Ženeva, 2?. maja. AA. Razprave Svcla Zveze narodov se bližajo h koncu. Zadnja seja sedanjega zasedanja bo v soboto doooldne. Priand odpotuje iz Ženeve danes ob 13. V Svetu ga bo zastopal državni podtajrek Poncet. Nove težkoi.e so se pojavile v gdanskem vprašanju in v vprašanju Gornje Slezijc. Nemški delegaii odklanjajo poročilo poljske vlade o volilnih spopadih v Gofnji Šleziji.
Pariz, 22. maja. Ig. Pariz se pripravlja ua sprejem Brianda. Lvonskl kolodvor in vsa okolic: bo zastražena po policiji. Na eni strani nameravajo napadalne čete od Acfion franciiise . pa-triotične mladine in ostalih nacionalističnih zvez sprejeti Brianda s hrupnimi demonstracijami, dočim bo zveza pacifističnih frontnih bojevnikov po-
silila na kolodvor svoje pristaše. V ostalem namerava ta zveza prirediti parlamentarno anketo u Briaiiilovem porazu v Versnlllnsu. Vsi parlamentarci bodo dobili vprašnlno poln, zn koga sti jrla-sovali pri inlilvi predsednika. »I/Oouvre* izjavlja na In ironično, da se bo naknadno i/,javilo za llri-alida niijniiiiij tiilll ljudi. Ostali li«ti sp pn žone.v-skili neuspehih Brianda izjavljajo vedno močneje za tn. tla ostane Briand v zunanjem ministrstvu. ■Matin* poroča, dn je ze celo bivši predsednik Doiiinorgiie izjavil, tla je proti ustavi, če se glasovnimi v Vorsalllosli pripisuje kak političen pomen, ker poraz nikakor ni veljal politiku in se voli tedaj samo reprezentativna osebnost.
Socialisti m nova enciklika
Nemški socialisli zmerno odobravajo papeževo okrožnico
Avstrijski marksisti ;o surovo zasmehujejo
Berlni, mejnika 1931.
Nova enciklika papeža Pija XI. o delavskem vprašanju je odjeknila po vsem svetu in je na ravnost izzvala tudi mlmev v socialističnih krogih, ki so si do sedaj prisvajali monopol delavski; ^a-, ščite iu socialne oskrbe. Značilno je zn nemško socialdemokratično časopisje. da je objavilo primeroma zelo stvarne iu mirne komentarje o eu-cikliki. Tako piše VorvvBrta med drugim. ida je Cerkev v svnjili -ocialnili nazorih >e za ia«a Leona XIII. sprejela fiindamcntnlne spremembe, ker se je lotila vprašanje. kako Ustvarili nov krščanski dru/abni rrtl. Cerkev zasleduje svojo pot zelo previdno in neke vrste nosnim o«t sr opa/.i v njenih kretnjah. Spričo velikanskega kopičenja denarja v rokah malega -te« ilu ljutli, katerim stoji ua«proti velik;m-kn ina«a ljudi, ki livijo samo oil line do dne, je Cerkev mnriila priti tln prepričanja. da jr obnova "v»ejja gospodarstva in v-ecit družabnega reda neizbežna.«
Noben marksist hi papežev ii kritik« «oiliib-neira ptiloinju ur mogel prekosili v elro.-ti iu v prnvilniMii irloilniiin ob-tojerih rnzmrr. Kar -.e tiče Nemčije, katoličani sami no lunin v stanju izvojc-vnti refiirtnn -odobneu.i reda. krr -o v manjšini ■ n krr -o še vse preveč politično otlvi-ni ml ljudi,
p;r
iia-< 'e
Radio aparat zastonj!
V propagandne namene oddamo za časa letošnjega .pomladnega velesejtna večje število kompletnih
detektorskih radioaparatov
H H H H H M M M K
I
M M H H H M
H M
H
|
H h H
R ft
■^•jc-ar-.ifcacj
ki istaloin. slušalko in anlen-kim materijalom
POPOLNOMA BREZPLAČNO!
Pogoji so sledeči:
1.	Detektorski aparat more dobiti vsakdo, ki ima stalno zaposlitev in stalno bivališče v detektorskem območju ljubljanske radijo oddajne postaje ter dosedaj še nima radijskega aparata.
2.	Prejemnik brezplačnega aparata soob>ežc, da bo aparat vporabljal vsaj eno leto. Ce ga hoče proje odpovedati, je dolžan aparat nam vrnili ler plačati za vsak mesec porabe odškodnine Din 7'—.
Prijave se sprejemalo v glavni pisarni Radiiske oddajne postaje na Miklošičevi cesti št. 5, Akademski dom, ter na naši razstavi na velesejmu, paviljon K.
Ker je število radijskih aparatov iz. finančnih razlogov omcjouo, prosimo Vaše takojšnje prijave.
Radijska oddajna postaja v Ljubljani
katere papeževa enciklika kritiiira. da s« si vlekli preveč prt niuž.enja v suiie zakladnice. I>« pa reiitrillii hotel h socialno demokracij« načeti iu izvesti tn lilij, petem mu »d naše slrani ne b« manjkat« dobre voljo iu odkritosrčnega sodelovanj*. Pridelek je skupna last kapitala ia dela, zal« se uiiira tudi pravitu« porazdeliti med oba. Socialna demokracija sprejme tudi ta cilj ratlo-
tiil.jo zn svnjega bas sfitaj. k« se ptijavljnjn prizadevanja. delavsko plačo so znižati.«
List se nadalje peča h stališčem, ki ga jc enciklika zavzela v vprašanju odnošajev meti katolicizmom in socializmom. >Papež. je nastopil zelo težavno |iolje. Lahko je namreč definirali, kaj je katolicizem, nemogoče pa je definirali, kaj jc socializem. Razumevno je, če papež izključuje komunizem, glede socializma pa priznava, tla je katoliškim soeinlnim načelom v marsičem tako soroden. da je vprašanje upravičeno, če še razen Imena sploh otistoja kakšna druga razlika. Mi smo mnenja, da pnprž misli pml socializmom nekaj ilmscsa kakor mislim« mi. I'« nasoin mnenju jo siiriali^t oni. ki -e bnri prtili diklnluri kapitalizma. Kd«r gre z nami v lom ptigloilu. pa smatram« zn »tujega -odmira. Znt« ne liilinui nobenega razlega. lakaj hi knlitlirizrm in -ncializoin uc mogla nn leni piilju nnjli.<
Papeževa enciklika gotovo še ui zadnja ho-seda, ki jo je spregovorila katoliška Cerkev, (ierniania je sama priznala, tla se tudi 1111 polju idej vršijo spremembe poti pritiskom razmer. —
Hcriint Noiarinu je bil velik preokrrt. Quadrn-so-iiii« a n 11« < jo tolik napredek. Mi »1110 prepričani. dn no h« trajal« vre 10 lot. dn so hnsta pravi snrializom in kntnlirizem na surialiicni polja po-polmtma >nns|n.< — Kntnliški listi nilKOvarjaj« ua t« /meni« kritik«, ila linre -neializotn omogočiti nadaljnjo sodolnvaiijo s crnlriinitim ter pnloguiti črto no mrd sncinlnim prtizramtim Corkvo in ««ei-nldemokrali. ampak mod katiilicizmoin iu med koniuniznifiin in •istim marksizmom.
Veliko manj vljudno jc socialistično časopisje v Avstriji, (ilavuo glasilo avstrijskih marksistov »ArbeHerzeitung- se giblje v zelo zmernih izrazih. toda manjši tisk, ki pa izhaja i/. istt»ga vira in ki jo namenjen za velike mase po deželi, pa jo zavzel demagogično stališče. Kamenje mesto kruha, lako se glasijo napisi v leni malem tisku, ki »i z vso močjo prizadeva izbrisali vsako človekoljubno sled iz papeževe socialno okrožnice. Marksistični organi hočejo dokazati, dn je enciklika nastala vsled že dalje časa trajajočega boja v katoliški Cerkvi sami med zmernimi konservativnimi in bolj naprednimi slrujarji. Lisi trdi. tla jo zaenkrat zmagala še zmernu slruja, ki tlržl « kapitalizmom, toda da se jo v veliki meri pokazal vpliv socialnih delavcev in dušnih pastirjev, ki tvegajo svoje življenje med delavskim slojem.
»Cerkev govori danes vendar le drugače, kakor jc govorila ' pred 10 letj.; '.Mnogo ljudi bo obžalovalo. da je Cerkev še ostala pri svojem nazira-iiju. da izvira sodobno zlo iz družabnega socialnega in gospodarskega nereda In ne iz kapitalistično usmerjene družbe.<
Socialisti zamenjavajo /ltdiiilno in namenoma razniotrivnnjn o načelnih vprašanjih, gleilo Ualrrih jo Cerkev vodno obdržala eno in i>t« mnenje in rumotrivanja o raznih oblikah človeško družbe, ki so jc tokom zgodovine spreminjala, o katerih jo Cerkev v različnih razdobjih različno sodila. Nadalje ui razumljivo, zakaj so marksizem razburim cr enciklika ngutavlin. da spoj dobrega
katolika > socialistom ni mogoč, saj ie vendar marksistični evangelist Hehol opelovano povedal.
da soglašata katolicizem in marksizem kot iigoaj iu voda. Zakaj pa njihov tisk vodno ponavlja grd« laž, da jo Cerkev sovražnica delavskega stanu? Oči v idil« jo papeževa socialna enciklika razburila te duhove, ki se bojijo, da no bi imelo papeževo hesctle vendarle veliko privlačno moč in da no bi pritegnile k sebi delavske inase, mul katerimi izvaja marksize 111 tlaiies. iilejai monopol. Tudi delavec bo moral Izbirati ne med socializmom in med katolicizmom, ampak med svobtidomiselstvoin in med Cerkvijo. V tem leži problem. \ tem je tudi vsa tragika položaja.	Dr. W.
Strašna eksplozija v Belgiji
Brnu l.i. 21?. maja. V znameniti tvomlci ril! pri .S; talngu v bližini Liegea je eksplodiral tank belin..a. V bolnišnico so prepeljali 1 I 'ežl;o ranjen>h ..eiavcev. Po eksploziji se je vnel Irugi tank boncola. Og.ij.i itlio šv pogasili. Eksplozija bila !;ihO močna, da -t je vazbilo stotino stekel ni oknih, (ilrtva sla I »a <W.ivea. Ni znano, če st lin i ž.; a ni i m\h.i,|-i;o ludi jugoslovanski d;žn'j> ni, katerih je v Seraitiegu več tisoč.
Novice iz Spani('e
H i m. '22. maja. AA. Vrhovno vodstvo jezuitskega reda zanika vesl n koneenlraciji vseh španskih jezuitov v l.oyoli. Netisuovana je nadalje vrst, da bodo jez,:lil zaposlili španrjo. V Loyoli so zbrani siinio orii lira I je, ki so morali zapustiti s\n,;o ili/sedanje domove zaradi .adnjih izgredov. Vatikanski krogi zatrjujejo,*dn v cerkveni hierarhiji v špau:'i nc bo izpremeinb do sestanka naroin.-skupfeine. Naposled demantirajo poročilo, da bi -e naineruvai španski pritnas, kardinal Segura, ki je -cdaj v Lcurdesu, preseliti v Rim.
Nov angleški dommijon
London, 22. maja. \A. Na današnji seii spodnje zbornice je podtajnik za kolonije na vprašanje lorda Winte^tona odgovoril, da vlada proučuje vprašanje združitve severne in južne Kho-dezije in da bo postopala v tej zadevi po željah spodnje zbornice.
Zalo je vlada povabila zastopnike obeh opo-zicionalnih strank na posvetovanje -s tajnikom za dominjone Thoinasom in kolonialnim tajnikom lordom Passlieldom, na katerem bodo razprav-ljali, kako nni se la zadeva reši, da bo zadovoljila vse stranke. Sestanek sc bo vršil najbrže takoj po binkoštnih praznikih. Največji Zoo.
London, 22, maja. A A. Jutri bodo odprli občinstvu v Whipšiia(t'i v bližini Dunstabla v Bed-fordshiru največji in nnilepši zoološki vrt v An-gliji. Njegova površina znaša 80 ha. Vrt je 15 krat večji od londonskega zoološkega vrta in največji na svetu. Imel bo zbirko vseh vrst živali. Divje zveri bodo obdane s pregrajami ali pa zidovi, ki bodo tako skriti, da jih nc bo opaziti.
Hitler in Hohenzollernci
London. 22. maja. ž. Uredništvo laburističnega Daily lleralda se je obrnilo telefonično na bivšega nemškega prestolonaslednika, ki jo izjavit, tla ni bil nikdar ua skupščini narodnih socialistov v šleziji. uiti ga je ista naprosila, da sprejme kandidaturo na nemški prestol. Na vprašanje, iu l>i on kandidaturo na ponudb« Hitlerju prevzel, bivši prestolonaslednik ni odgovoril.
Za naše gospodarstvenike
Belgrad, 22. maja. AA. Finančno ministrstvo je obvestilo centralo industrijskih korporacij, da po zakonu o skupnem davku na poslovni promet dobaviteljem za dobsve, sklenjeno z državo alt s katerim samoupravnim telesom pred I. avgustom 1930 in se dobave izvrše po I. aprilu t. I,, ni treba plačali skupnega davka n« poslovni promet, če sc izkažejo, da je bilo blago dobavljeno državi ali samoupravnemu telesu in da je bila pogodba sklenjena pred 1. aprilom t. 1.
Drobne vesti
Ncw York. 22. maja. ). Ob priliki velikih pomorskih manevrov sc je pojnvjlo nad New Mrtr-kom 672 letal. Narod je navdušeno pozdravil ta velik manifest, med tem ko so pacifistični krogi sklicali protestno skupščino.
Pariz, 22. maja. tg. Pred pristaniščem Boni-lacia na Korziki so danes zopet zasačili v francoskih vodah italijanski ribi«ki parnik.
Med sveta dobrine spadajo „Jajnine"
Trgovci pozor!
Obveščamo cenjene interesente, da vsled bolezni ne b o m mogel razstavili mi Ljubljanskem velesejmu -vojih «prom zn kolonijalne trgovine. — Nn zahl evo pošljem najnovejši ilustrirani kalalou. Dajem na obroke brez povišanja cen.
N. M. 1'Ol'OVIČ, I1KOGR.M), Kolaifeva 5,
Dcšla je novo pošiljko
kuhinjsko posodo v razni kvaliteti in rnzuih barvali in po najnižjih cenah. - Oglejte si še tlaues bogato zalego pri Ivrdkl z železnimi
STANKO FLORJAN«"'W
LJUBLJANA	SV. PETRA CKSTA 35
jRdvokat dr. 3arc Jratice
naznanja, tla je otvoril v sknfji Loki (Spodnji trg št. 37. hiša ge. Ane Leskovee. pd. pri l.aiulonu ) 1. \ s T N O 1' I S A R N O.
Ljubljana
Bogoslužni red v stolnici
Ob 9.30 slovesna škofova sv. maša, po sv. maši (okrog 10.30) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov dvakrat: prvič okrog 11.30, drugič h sklepu. Popoldne ob 2.30 slovesne večernice, ob 3 sv. birma. Zadnji blagoslov samo ob sklepu. Po sv. birmi slovesne litanije.
Bir.koštni ponedeljek:
Ob 10 slovesna sv. maša, po sv. maši (okrog 11) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov ob sklepu birmovanja.
Birmanci in botri naj se postavijo v vrste po cerkvi. Za red skrbe gg. bogoslovci. Birmanci imajo birmanski listek v rokah. Boter položi desno roko na desno ramo birmanca. Če ima več birmancev, stori isto zaporedoma pri vseh. Ko g. kanonik obriše birmancu čelo, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odide k altarju sv. Rešnjega Telesa, kier trak odvzamejo in čelo obrišejo do čistega.
Botri naj skrbe, da birmanci prejmejo tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birme. Znamenje zanj bo dal zakristijski zvon.
Za birmo
si pred nakupom oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov, itd. pri najstarejši tvrdki
Lud. Černe
Ljubljana, W o 1 f o v a ulica 3
Kaj bo danes
Drama: »Zeleni kakaduj«, »On je vsega kriv«. Red D.
Opera: »Židinja«. Gostuje Marij Šimenc. Izven.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20.
Kaj bo jutri?
Drama: Ob 3: »Princezka in pastirček . Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera: »Oj ta prešmentana ljubezen.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nočno službo imata lekarui: mr. Tn»koczy ded., Mestni trg 4, in mr. Itamor, Miklošičeva cesta 20.
Kaj bo v ponedeljek?
Drama: »Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera: »Dijak prosjak.« Ljudska predstava po znižanih cenah.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Rts-ljcva cesta 1, mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24, dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41.
© Proslava v čast Marije Pomočnice bo na Rakovniku na binkoštno nedeljo o pol 7 zvečer. Po proslavi bo ob lepem vremenu procesija z lučkami, govor v cerkvi, posvetitev Marije, pete litanije in blagoslov.
O Dr. Belar med učileljiščnicami. V četrtek popoldne je predaval učenkam uršulinskega učiteljišča profesor dr. A. Belar. Skupno z učenkami je sestavil tremometer in jih je zabaval s svojim za-jemljivim pripovedovanjem. Razkazal je razne slike in diagrame. — Kmalu se je udomačil med slu-
tFrote* za kopalne plašče
priporoča tordka
A. & E. Skabernd LJubljana
šateljicami ter se je v duhu spet zaživel nazaj in je pravil spomine. S posebno ljubeznijo je omenjal tovariša protesorja Levca, čigar sliko nosi vedno s seboj. Ganljivo se spominja svojega očeta, ki je med drugimi pesmimi uglasbil tisto: »Oče večni v visokosti ...« Ves narod jo pozna. To je pesem, iz duše zapeta! — Gospod profesor je velik ljubitelj cvetlic, med katerimi kraljuje v svoji vili v Gorjah pri Bledu.
0 Razpis. Uprava »Poštnega doma« ponovno opozarja na razpis natečaja za osnutke zgradbe poštnega doma v Ljubljani. Za tri najboljše asnut-ke so določene nagrade Vsa potrebna pojasnila se dobe ob delavnikih od 12 do 13 pri g. Šale-harju v tiskarni poštne direkcije na Sv. Jakoba trgu,
© Ljubljanski aernkliili na mednarodnem mitingu v Zagrebu. Včeraj ob pol 5 popoldne se je odpeljal z letalom ljubljanskega aerokluba tipa Dietrich v Zagreb g. Egger, učitelj letanj« v Novem Sadu. Gospod Eggen se bo udeležil tekmovanja ob priliki razstave in mednarodnega mitinga v Zagrebu. Tekme se bo udeležil tudi pilot ljubljanskega aerokluba g. Čolnar na »Lojzetu , ki je zadnji teden že ves čas na razstavi v Zagrebu. Upamo, da se bodo naši pilotje in naša letala pri tekmi dobro odrezala.
© Umrli so v Ljubljani v času od 10. do dne 22. maja: Lambergar Franc. 07 lel. delavec, So-stro; Prevc Matevž, (iti let, hišar. Selca; Čampa Marija, 36 let, dninarica. Sodražica; Kobentar Fr., 70 let, zasebnik, Lesce; Baumgartncr Alojzija. 32 let. šivilja, Vidovdanska 9; Lipuš Marija, 2 leti, hči davčnega sluge. Vodovodno 56; Aužič Jakob, 51 let, posestnik, Dobrim je pri Ljubljani — v ljubljanskih bolnišnicah so umrli: šušmelj Ivan, 21 let. sin dninarja, Starilog pri Kočevju: Šimončič štefi, 24 lel, prodajalka, Gledališka 13; Zver Marija, roj.
pomladanske novosti v raznih modnih
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
Šolar, 28 let, snažilka, Vodmatska ulica; Grahek Viktor, 16 let, sin rudarjeve vdove, ližiše pri Litiji; Seherzer Jožefa, roj. Sluga, 75 let, vdova sodnega sluge, Hradeckega vas 78; Jakob Ivan, 28 let, krojač. Jezica; Puhar Ivanka, 21 let, zasebnica, Stari trg 9; šemperl Jakob. 58 let, krojač, Arbon v Švici; Okorn Janez, 54 lel, delavec. Stična; Troet Franc. 01 let, Japljeva 4; Jeršin Frane, 76 let. posestnik, Škofljica; Kajdiž. Ivan. 20 let. brivski pomočnik, Kladezna ulica; Bernot Ana, žena mlinarja, Mekinje 9.
KLOBUKE
barvah in oblikah, športne klobuke, slamnike iii čepice v lepi izbiri kupite zelo ugodno
vspecijalni trgovini klobukov
Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg št. 14
Cene zmerne	Solidna postrežba
Sprejemajo se popravila
O Opera v novi obleki. Kakor smo že poročali, so pred tedni pričeli prenavljati zunanjost opernega gledališča. Sedaj je to delo že po večini končano iu se poslopje blešči v lepi beli barvi. Očiščeni so bili ludi vsi kipi na pročelju. Sedaj izvršujejo delavci še za.dnja dela. Dela pri operi izvršuje Stavbna družba.
0 Vlom v frančiškansko tupnišče. Te dni popoldne je neznan tat vlomil v župni urad Marijinega Oznanjenja pri frančiškanih. Vlomilec je izrabil najbrž trenutek, ko ni bilo nikogar v pisarni, ter se je lotil pisalne mize. To je z zelezom s silo odprl in pobral iz mize ves denar, okoli 300 Din. Za vlomilcem ni sledu, je pa najbrž eden tistih potepuhov, kii večkrat brez potrebe nadlegujejo oo. frančiškane za miloščino.
© Nesreča v vevški papirnici. Včeraj, okoli 4 popoldne, Se je v papirnici v Vevčah ponesrečil 30 letni delavec Ivan fcabjek, doma iz Soslrega 45. Zlagal je papirnate bale na kup, pri tem pa padel približno tri metre glooboko. Zlomil .-i je desno lopatico in se sploh poškodoval po hrblu. Ljubljanski reševalni avto je prepeljal ponesrečenca v boln išnico.
© Foto Staut, Kolodvorska ulica 18. Znižal cene. Vhod za avto iz Čopove ulice tO.
© Na angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da sc kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc, Kolodvorska 8.
© Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.	3720
Nafvetto odporno silo
proti trdim zahtevam mehanike dobi Continental obroč vsled neporušnosti in absolutne gostote cevi
Viktor Bohince, Ljubljana
^niin entot
Strašen ztočin pijanskega blazneža
Sin ubil svojo 85 letno mater in zažgal domačijo
Že zopet beleži naša kronika strašno dejanji'. Sin je položil roko na svojo sivolaso niti ter. domačijo pa zažgal. Ozadje strašnega dogodka je naslednje: Lansko leto se je vrnil s 1 lolandskcga 42-letni pos, Hcrinan Hajnšek, kjer je delal skoro dve leti V Spodnjem Ga-bernikn. okraj Šmarje, sta imela z. ženo malo posestvo. Kmalu po povratku se je mož strašno udal pijači. Pil je mnogo šmarnice, ki je brczdvouiuo. kakor v že neštetih slučajih, le vzrok strahote, da ga je polagoma začel zapuščati um. Iu v svoji zmedenosti in razdivjano-sti je storil pretekli torek zločin nad materjo in svojo domačijo. V smislu izpovedbe ženinega bruca isuio mogli povzeti sledečo sliko o domačih razmerah.
Kakor izpoveduje, se mu je že dalj časa v pravem pomenu besede mešalo. Posebno zadnje čase je mnogo fantaziral o smrti svoje žene in svoje 85-letne sture matere. Svoji ženi je večkrat grozil. Nato pa zopet pokleknil pred njo in jo skesano prosil odpuščanja. Svojo mater pu je v poslednjem času nečloveško
trpinčil in pretepal, tako tla je morala pogosto iskati pri sosedovih zavetja. Njegovo početje jc jasno pričalo, da ui bil normalen, lako je preobračal vozove na cesti in pretepal druge ljudi. Na Križevo se je oglasil pri župniku na Ponikvi in naročil zvonenje svoji ženi, češ da je umrla. Trdil je vedno, da moru žena umreti, ker hoče obhajati zlato poroko. Večkrat je priganjal sosede, naj pripravijo mrtvaški oder njegovi ženi. Koliko groze s tremi otroci: 5-letnim Lojzk'om, 4-letniin Hermanom in v-letnim Nackoin je morala njegova žena prestati. Reva je morala pogosto i.skuti pomoči pri sorodnikih, ki so jo vabili, naj ostane pri njih z otroci, vedno pn se je vrnila k svojemu možu, s katerim sta se prej dobro razumela. Nesrečna žena pu še čaka četrtega otroka. Danes je uboga žena s tremi nepreskrbljenimi otroci brez živeža. brez. obleke. Mati je mrtva, domačija vpe-peljena. blazni mož pa zločinec.
In vsega tega gorja jc kriv nesrečni alkohol.
Gasilski praznik na Murskem potiu
Sv. Križ pri Ljutomeru, 20. maja.
Murskopoljska gasilska župa je imela preteklo nedeljo svoj praznik, ki ga je napovedala pred-večerna bakljada z godbo in s streli Gasilno društvo v Križevcih pri Ljutomeru si je nabavilo novo motorno brizgalno in avtomobil za moštvo. Slovesnost blagoslovitve je dobila značaj gasilske manifestacije. Blagoslovile obrede je opravil g. dekan Josip Viiesel, ravnatelj salezijanskega zavoda iz Veržeja g. Josip tkalec pa je opravil cerkveno slovesnost s primerno pridigo. Po blagoslovitvi se je vršila defilacija moštva pred vabljenimi gosti. Slovesnosti se je udeležil tudi ljutomerski okrajni načelnik g. dr. Trstenjak, komisar Murske Sobote g. dr. Bratina. načelnik ljutomerske gasilske župe g. davčni inšpektor Kuharič, zastopniki sosednih ga-
silnih žup in številno občinstvo. V kroju je nanro-pilo okoli 200 gasilcev. Popoldne je moštvo imelo nastop s prostimi vajami in tehnično gasilsko vajo z novo motorno brizgalno. Okrožni zdravnik if. dr. Lebar pa je imel zanimivo poučno predavanje o prvi pomoči ponesrečencu. G. Vekoslav Bratina je vabljenim gostom priredil intimni banket, zvečer jih je pa pogostil g. župan Skuhala. V prostorih Slomškovega doma pa se je vršila gasilska veselica. — Gasilstvo na Murskem polju krepko napreduje. Dne 5. julija bo pa Ljutomer obhajal slovesno svoj gasilski praznik.
I z društvenega fivlienie
Stožce pri Ljubljani. Prostovoljno gasilno društvo vabi na vrtno veselico dne 31 maja pri Čamru v Stožeah.
Prostovoljno pasilno društvo v Mo-tali ima s»ro-jo običajno letno vrtno veselico 5. julija Tem potom prosi odbor, da se sosednja društva ozirajo na to nedeljo.
ijubljana^*
slovito zdravilišče za bolezni srca, ledvic, tvarnih izmen in živcev
Slatina-Radenci
(208 m nadmorske višine)
ZagreU
idilično v razsežnem parku na plodnem Murskem polju. - Krasni sprehodi skozi polja in zelene šume. Čisti ozonski zrak.
Osem zdravilnih vrelcev in edinstvene naravne ogljikovo kisle kopelji.
Za razvedrilo: kino, radio, julija in avgusta stalna zdraviliška godba, drugače priložnostni koncerti in gledališke predstave, bogata biblioteka, lawn-tenis itd. Za izlete avtotaksi na razpolago.
Prospekti se dobe od uprave zdravilišča in v vseh pisarnah Putnika.
Jega prvotnega in večnega nadnaravnega cilja in kroži sedaj kakor planet, ki je odletel od svoje zvezde, in sc v besnih vrtincih suče okoli samega sebe. Lastni jaz je postal središče vsega prizadevanja in stremljenja. Boga, Izvor in Studenec človeške duhovnosti, občuti današnji človek samo še kot nadležno breme. Zato nima človeštvo ničesar več, od koder bi črpalo nove življenjske moči; ostal mu je edino lastni jaz! Človeštvo je zapustilo večno kipeči vrelec žive vode in si izkopalo siro-ten vodnjak v svojem lastnem jazu. Voda tega jaza pa je bila kmalu izčrpana, človek je začel hirati. Brez orijentacije tava današnjo človeštvo in najbolj značilno dejstvo modernega človeka je, da je brez temeljev, brez opore, ladja s potrganimi jadri in brez krmarja, trs, ki ga veter maje... Samo še sebe vidi vsadko, sebi služi in to za vsako ceno. Ta samopašna zaverovanost je dosegla že take meje, ila je zares najbolj utrjena vera moderne družbe — Egolatria (oboževanje samega sebe) kot je pred kratkim prav dobro povedal Papini v svojem najnovejšem delu «Gogu«...
Tako je danes kakor bi nikakor ue smelo biti. Takšen je uspeh tisočletnega prizadevanja človeških zmožnosti in ne veni koliko stoletne kulture.
Tako pa ne moremo dalje, tako nc sinemo dalje! Marsikdo se tega zaveda, marsikdo skuša reMti svet. Danes pa, mislim, da sta samo dva nauka, ki si stojita nasproti in ki oba hočeta pre-roditi človeštvo: evangelij Kristusa Boga in komunizem Marksa in Lenina. Za kaj se bo človeštvo odločilo? ... Kdo bo zmagal? ... Za nas ni dvoma. Čeprav »ima boljševizem vsa znamenja novega verskega ognja,, nove zmagovite mednarodne vere, čije verniki se z navdušenjem pripravljajo, da osvoje, preplavijo in prekvasijo ves svet« (»Kraljestvo božje 1931, 76), vemo, da ne bodo trajno uspeli, ker izhajajo iz istega načela, proti kateremu ge borijo, namreč iz popolnega matcrializma. V
brezbožnem, materialističnem duhu hočejo preno- j viti svet, krščanstvo in vsako religijo sploh hočejo iztrebiti z zemlje. Sicer imajo tudi že nekoliko uspehov kakor pripoveduje ta in oni. Akademik Artemjev (Kraljestvo božje, 1931) pravi, da na razvalinah stare Rusije bujno raste nova mednarodna omika in nov, zmage pijani rod se drzno krohota.« Naj bo .Mi pa vemo. da božji mlini počasi meljejo, a dobro, in da kadar je najhujša sila, je božja roka najbolj mila! Mi vemo, da še vedno razliva Sveti Duh svoje nebeške darove m da še zmerom velja, kar je pisal apostol Pavel rimskim vernikom: Kjer pa se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost, ki se je po Jezusu Kristusu razlila nad množico (nad vse ljudi) v tn 11 o g o večjem izobilju (kakor pa greli)!« To je ravno naša napaka, da mislimo, tla bomo sami iz sebe in edino s človeško modrostjo rešili in prenovili svet. V Bogu premalo ali nič ne zaupamo, milost božja nam je kol bi je ne bilo! Pozabili smo kaj jc dejal isti sveti Pavel: Po milosti božji pa sem to, kur sem (1 Kor 15, 10). ('e jc milost božja iz strastnega Savla, ki je dihtel po grožnji in moriji zoper učence Gospodove (Apd 0, 1), napravila gorečega Pavla, ki je raznesel blag-vest križanega Kristusa po vsem tedaj znanem svetu in za Gospoda pretrpel nedopovedljivo veliko (glej 2 Kor 11, 22—331), nam tudi danes ni trfcba šc obupavati. Pač vemo, da nas more rešili edino Kristusov evangelij in milost božja, toda vemo, da je človeštvo že prestalo še hujše krize kot je današnja, zato bo tudi to. Samo katoličani storimo svojo dolžnost, sicer se pripravimo nu kazen že na tem svetu! Nekateri verujejo, da bo človeštvo rešil deloven človek, mi pu verujemo, d a ga bo rešil deloven, ak t i v e n kristjan (Kat. akcija), ki se zaveda, da brez Boga ničesar no sinore — »brez mene ne morete ničesar storiti« (Jan 15, 5) — i n da z božjo pomočjo zmore vse — »vse
zmorem v Njem, ki mi daje moči« (Sv. Pavel)!
Nazaj h Kristusu, nazaj k Njegovemu Duhu! Vse prenovit v Kristusu, ki še vedno pošilja svojega Duha. ki prenavlja svet! Kristusov nauk in Njegov Duh sta že prenovila svet in ga bosta še! Ce ne pojile drugače, pojile s čudežem. Mnogi obupujejo nad rešitvijo današnje družbe, mi pa vemo, da nam bo Tolažnik poslal še Frančiškov in Ignacijev, tudi če jih ne bomo vredni. A v čudeže tudi še verujemo in vemo. da bo Sveti Duh prišel in bo prenovil obličje zemlje!...	—x —.
Friaučku Gusil ma beseda
»O serbus. Glisti! kua pa ti tir pristopaš in z.jaš u Iblnnca, kokr de b ja še nkol n« vidu?« me je sumi ciln kr pud rebra, ke .sm slonu nu Mečka jnu iskrili muste in gledn u tiste luže, ke sa ustule ud Iblancc u grabne. Ke sm se ubrnu, pa zagledani za saba engu starga mojgn znanca, ke m jc tnuliii roka ke pud nus.
»Buli te žiu. Pepel Sej b te Innal nc puznou, ke s tku nupucan. Kua pa ti delaš tle u meste. A nimaš več štneune? A je tud tebe gespudur-ska griža spraula na psa? Nu puz.nu se t glih ne, de b t blu kašna sila. Maš preveč u k rogu
trebušček. Pa tud drgač dobr vn videš.«
»Sile m glih ni, tu jc res. Ampak sej veš kuku je dondons iz štacuiui. Druz.ga nimaš, ket jeza pa ferdrus iz. ldnii. Glih dons sma mel u Iblan štacnuri iz ukolce zliurvajne zavle tega. Viš. lile čja dobra pluču. delal b pu ta narrajš nč. še petnajst ur t nečja delat na dan. •Dan mu pa vnder šterndvejset ur in mi jih moriti« plačat za ceu dan. Ki je tuki kašna pravica! Kene, čc jest kupni kašna krava in ja plačam, ja mam zineri u sta! na razpula-gujne. Ke sin kupu nvtumubil. je tud moj in sc lolika pelein z nim, kedr se eni in kamr st: čin. Za kua b se pol en klimi čez tu gor držu, če pugervamu, de b tud uli ncdelah u štacun prednju? A ni zadost. če je cela nuč frej? Sej kuinijn tud plačani, kokr plačam krava in autumubil. Čc se uja dost ujedul, uma puger-fiil. tle uja tud pu noč u štacun, ue sum uh ncdelah. Puglej! Snuč sma krokal pu Iblnn in sinu pršli iJ) ene dveh punoč iz. kavarne n« flečkajnursk trg. A t ni tam stavu pud tistem Piwertia.nl. ke zdej nu veja, kua I) z. miti no-redl. en mužakar iz cela soja kultna in pit;-daju čist uroče, frišne krenbirštelce in jc blu tulk kupcu uku I tiste kuhne, de še bliz nismu mogl in skor stepi b se hmul za krenbirštlce, ker ga u preli dubu. Pu ure sma mogl tam stat in čakat, de sma pršli na vrsta. Če t« lohku cela nuč predaja, za kua b pn mi na predajal, ke mama več za predat ket sani klubase. Kua prauš ti na tu?«
»Tu je ena pametna niisu ud tebe. Viš. tu b lohku tku naredi, de b štacnari predajal pu noč, klimi ji pa pu tlneu. Vem, tle b na ta viža štacnari prec gesputlarska griža pucajtal. še guar b s pršparal, ke b na mel čas« za krokat.«
. F- U
Slovenci - žrtve krize - v Franciji
Ii loreuškcga prcniogokopncga okroija r Franciji.
Cene govedini padle!
Vevče, 19. maja.
Mnogo ge je že govorilo in pisalo o znižanj u cen govejemu mesu. Oblasti so prirejale ankete o draginji mesa in so pritiskal*' nn prodajalce po znižanju. Mesarji, ki so združeni v močnih zadrugah so se /(UŽuiiju trdovratno upirali in dokazovali opravičenost sedanjih cen. Ni nuš namen danes ru/.pnivljnti o tem. Cena goveji živini jc res .smešno nizka in kmet je 1 > i I srečen in vesel, ako je živinče prodal po 6 Din za kilogram žive leže.
Zdi se, da gremo boljšim časom naproti in da so mesarji uvideli opravičenost nnših zahtev. Znižanja cen jo za enkrat deležno industrijsko vevško delavstvo, saj je temu delavstvu prišlo meso komaj eno nedeljo v mesecu na mizo.
Kakor grom jc udarilo med občane, ko so slišali preteklo nedeljo ru/glus vevškega mesarja g. Kljuna, da znižuje ccne meisu za 4 rlo 6 Din pri kilogramu. Drugi dan jc že vse drlo v njegovo mesnico, ter sc prepričalo o resničnosti oklicu. Prvovrstno ineso se prodaja po 12 Din, druge vrsle |>o 10 Din kilogram.
V teku dobrega tedna jc moral pohiti že štiri goveda, tak je naval k njegovi mesnici. Ztiižunju jc po nekaj dneh sledil drugi ve\ :ki mesar, in dunes čujemo že o tretjem. In v teli dneh se mnogo govori in debatira o tej novici po Vevčah in |>oljski občini. Naravno je. du bodo drugi mesarji prej ali slej sledili vevškim mesarjem.
Upamo, dn pri /nižanju cen tudi ostane. Gotovo jc, da je velika gonja za odjemalce pripomogla do znižanja cen. Vsekakor j>a jc
Rogaška Slatina

iftš< I vr>x
fl
C u
(9 >
(0 A
C
X
>0
> (9
u ■0 N
v ccirteif 14. mm M@3a
sem otvoril
zdraviliško kavarno
in v petek 15. maia 1931
restavracijo v Zdraviliškem domu
v Rogaški Slatini
Priporočam sc najtopleje vsem p. t. gostom, obiskovalcem zdravilišča
Rog. Slatine.
Potrudi! se bom vse svoje cenjene goste vsestransko zadovoljiti.
\\0\l Rftaufcr ftavarnor in rcstevraier
13 &
n &
<
Ml Ml
(M
M i
piesiartv
Svetovno reuma • kopališče
Koplie se naravnost pri vrelcu 67" C vroče žveplene blatne kopeli, spojene z veiehotelom THERMIA, za srednji stan CIRILOV DVOR. 5000 sob v mestu, cenena oskrba, šport in zabava vsake vrste.
Pojasnila:
Drogerija GREG0SIČ, Ljubi ana, Prešernova 5
hvalevredno od g. Kljuna, du je storil la korak, katerega danes gotovo ne obžalu je.
Naj bi vevškim mesarjem sledili tudi po (Irušili krajih domovine.
štiriletno dekletce rešilo življenje svoji prija-i teljici
Otrok satani!
M. Sobota, 21, maja.
Družino Cirila Tozona, Žagarja na grolovski žagi v Beltincih je zadela žalostra nesreča. Izgubili so okrog 7letnega sinčka, ki jc v vodi našel grob.
Fantek se je v družbi tovarišev iz Lipovce podal k Ledavi proti Bacovemu mlinu za Rakiča-nom. Otroke jc gnala želja po kopanju in ribolovu [s trnckom). Mladi brzonožci so kaj kmalu prišli do Ledave. Tam so se takoj pripravili za kopanje in ribolov. Vsi so bili razigrane volje. Kričali so in vriskali, da je odmevala vsa okolica. Po vodi so tekali in se podili. Hipoma pa je vse utihnilo, za trenutek nato pa se je zaslišal krik groze. Tozonov sinček je zašel v globoko vodo. V trenutku je izginil in sc ni več prikazal. Otroci so bežali iz vede, kakor da bi sc tudi oni bali enake usode. Klicati so začeli na pomoč. Ljudem, ki so sc odzvali njihovemu kriku, so povedali, kaj se je zgodilo. Ti so se brez odlašanja podali v vodo, da bi poiskali utopljenega fantka. Istočasno so tudi domačim v Beltince sporočili, kaj se jo zgodilo. Fantka so po daljšem iskanju našli. Bil je brez zavesti. Položili so ga na tla. Kmalu nato so prišli tudi domači. Utopljenca so skušali z umetnim dihanjem in drugimi primernimi pripomočki spravili k zavesti Ves trud jc ostal brez uspeha, kajti v otroku več ni bilo življenja. Malega mrliča so spravili v Beltince, kjer je bil med splošno žalostjo in sočutjem pokopan.
Smrekovo in hrastovo lubje
(čreslo) letošnje sečnje kupuje po najvišjih cenah
Tovarna usnja TONE KNAFLIČ, Kamnik Denar sem!
Šmarjcta, 21. maja.
V noči od 20. do 21. t. m. okrog pol 12 sta se priplazila v temi v stanovanje užitkarja Janeza Poljanca v Šmarjcli dva neznana moška. Stopila sla pred spečega in zahtevala »novac sem«. Polja-nec se je izgovarjal, da nima denarja. Nato sta ga j pograbila, ga položila sredi sobe na tla. Eden ga I jc pričel za vrat grabili iu daviti, drugi pa je razmetaval po postelji in po obleki. Našel je res listnico s vsebino okrog 120 Din. Denar je pobral, listnico pa prazno potožil na mizo. Nato sta oba brez sledu izginila.
Njegova sostanovalca Anton Macedon, cestar v Šmarjeti in žena, sta slišala nemir in vpitje ter vzdihe Poljanca. V temi sta iskala vžigalice in puško, a preden sta našla, sta zlikovca že pete odnesla.
Prejšnji dan je hodil po Šmarjeti neki mož čokate postave, črnih las, oblastnega nastopa. Izdajal se jc za brezposelnega ključavničarja. Sumilo bi se skoraj na tistega.
Domžale
Državno dečj« zabavišče (otroiki vrtec) priredi materinsko proslavo na binkoštno nedeljo in ponedeljek, obakrat ob 3 popoldne v Društvenem domu. Na sporedu so deklamacije, igra v krogu s petjem, cvetlična pravljica v dveh dejanjih in slika otroške ljubezni do mamice.
Smrtna kosa. V najlepši življenjski dobi je umrla ga. Ana Pavorec, soproga trgovca v Dc-palji vasi. Biia je blaga žena. N. v m. p.l
Nov mesogled. Mesto obolelega mesogleda Jožeta Jezcrnika je imenovan na njegovo mesto g. Janko Flerin.
Neznan avto se jc ta teden prekucnil po brega k Bistrici. Potniki so k sreči odnesli zdravo kožo, avtomobilu sta se pa polomili svetilki.
Merlebaeh, sredi maja 1031.
Gospodarska kriza, ki je o njej list že poročal, še ni minula. Postaju pravzaprav vedno huja. Ne samo, da vsak teden kak dan delo počiva, ampak, kar jo še težje za delavce, odpuščajo jih redno vsakih 14 dni. Zadnjič, za prvi junij, zopet okoli 150, med njimi kakih 10 Jugoslovanov, k sreči povečini samcev. Res dobe vsi delo pri obmejnih utrdbah, a se z njim nič ne pohvalijo, posebno, ker je treba delati in stanovati skupno z ljudmi, ki so privreli od vseh plati in med katerimi je veliko sumljivih elementov, ki pred njimi ni varno ne poštenje, ne imetje in posebno ne denar. Poleg tega tožijo nad zelo slabimi stanovanji po barakah in nad hrnno, ki se kuha po kuhinjah povečini italijanskih kantinerjev, ki so v zvezi z delavskimi podjetniki in ki so nanje de-
Številke o
Ljubljana, 22. maja.
V' Ljubljani kultura kopališč nI posebno razvita. Vsa ljubljanska javna kopališča so bila včasih namenjena bolj imovitejšim slojem. Preprosto ljudstvo si je pomagalo, kakor je pač vedelo in znalo, to je s kopanjem doma v kadi, s polivanjem in podobno.
Šele proti koncu 19. stoletja se jo pričelo med ljudstvom značilno gibanje, tako zvano knajpanje. Iz splošne higienske zanemarjenosti, v kateri so puščali vodilni sloji nižje prebivalstvo, si je skušalo ljudstvo pomagati samo in se je oprijelo higienskih naukov bavarskega župnika Kneippa, ki v bistvu niso nič drugega, kakor pogosto in redno kopanje. Obenem pa je prodrlo tudi med vodilnimi sloji prepričanje, da jo treba ljudstvu v tem oziru pomagati. Tako smo dobili pred nekaj desetletji Ljudsko kopelj v Prečni ulici. Komaj je minulo nekaj desetletij od zgradbe te kopeli in že vidimo sedaj, kako premajhen in že za tedanje čase ozko-srčen je bil ta projekt. Velik naval na to kopelj prva leta pa je povzročil kmalu reakcijo, namreč da so se ljudje pričeli te kopelji ogibati in da je čim dalje bolj postajala glasna zahteva po velikem modernem kopališču v Ljubljani. Tej zahtevi je ugodil pred nekaj leti Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki je uredil v suterenu svoje zgradbe na Miklošičevi cesti prevej veliko kopališče. Namen tega kopališča je, da omogoči vsakemu najrevnejšemu človeku poceni in ugodno kopanje.
Sedaj je Okrožni urad izdelal za lani številke o obisku svojega kopališča. Te številke so v marsičem poučne, ker nedvomno kažejo, da je postalo kopališče OUZD resnično kopališče množic, to je delavstva in nastavljencev ter njihovih družin. Številke so velike in kažejo, da kopališče v polni meri izpolnjuje svojo nalogo, nn drugi strani pa so te številke v primeri s številom prebivalstva le še premajhne.
Kopališče OUZD ima dva oddelka: čistilno kopališče in fizikalno zdravilišče. Čistilno kopališče obeeea kadne, pršne in parne kopeli; fizikalno kopališče pa obeega tri stopnje: a, b, e. Poteg tega ima kopališče tudi oddelek za masažo. Kopališča se poslužujejo člani in nečlani OUZD. čistilnega kopališča se poslužujejo sorazmerno oboji, fizikalnega zdravilišča pa predvsem člani, ki jim zdravnik nakaže brezplačno zdravljenje: pa tudi obisk nečlanov, ki plačajo polno pristojbino, je znaten. Pri čistilnem kopališču se nekateri kopljejo brezplačno po zdravniških navodilih. Člani imajo znižano vstop,lino, nečlani pa plačajo polno ceno.
Kadne kopeli se je lani pos luž i lo 13.602 osebi, prine kope i i 27.195 oseb in parne kopeli 2884 oseb, ikupaj je lani obiskalo čistilno kopališče ftseb ali povprečno 106 oseb na dan. Fizikalno kopališče pa je lani obiskalo 20.984 oseb. Skupno se je torej dobrote vsega kopališča OUZD lani poslužilo 65.008 oseb. Za eno samo kopališče je to ogromna številka, za mesto Ljubljnno, ki ima le troje, četvero javnih kopališč, pa vendarle premalo.
Najboljši obisk je bil lani meseca aprila. Tedaj je obiskalo kadno kopel 1521. pršno kopel 3125 in parno 982. Fizikalno zdravilišče pn je obiskalo lf«2S oseb. Najmanjši obisk je bil v poletnih me-serih, ker je umevno, da se tedaj ljudje kopljejo raje na prostem. Meseca junija jc obiskalo kadno
Akademiki l
Zborovanje SDZ o Binkoštih v Krarju se udeležimo v čim častnejšem številu Gremo v sknpi-nah in sicer danes r soboto zvečer z vlaki: ob 17.27 in tS.Sfl ter v nedeljo ob IIJS dopoldne! — Stroški za hrano za 2 dni znašajo 24 Din, stanovanj« brezplačno! — (Voinja v okviru sknprn četrtin-ska?) — Pridite, da ojačimo našo skupnost!
A. Z.
lavci docela navezani, ako nočejo zgubiti zaposlitve.
Pretekli teden je nastopil v Metzu svoje službeno mesto novi jugoslovanski konzul, ki je bil tako nujno potreben v teh krajih in ki so ga delavci težko pričakovali, ker jo bil doslej najbližji konzulat v daljnem Parizu, ki je bil povrh še preobložen z delom in je bilo zelo težko doseči kaj od njega. Gospod je rodom Črnogorec, njegov tajnik Hrvat. Par Slovencev, ki so imeli opravka v novem uradu, je pripovedovalo, da je gospod zelo prijazen in uslužen, da pa so se z njim zelo težko razumeli. Na vsak način bi bilo želeti, <la se vpošteva tu dejstvo, da biva v teh krajih večina Slovencev, ki niso hodili v jugoslovanske šole in zato ne znajo ne srbo-hrvaščine in ludi ne znajo čitati cirilice. .
kopel 010 oseb, pršno 1417 oseb, parno 146 in fizikalno zdravilišče 257 oseb. Meseca julija je kadno kopel obiskalo 1158 oseb, pršno 1548 in parno 128 oseb. Fizikalno zdravilišče pa je obiskalo 1807 oseb. Pripomniti je, da fizikalno zdravilišče ljudje obiskujejo poleti prav v istem številu kakor v zimskih mesecih. Mesecu avgusta je obiskalo kadno kopel 770, pršno 1847 oseb in parno 102 osebi. Fizikalno zdravilišče pa je obiskalo meseca avgusta 1188 oseb.
Tako delo, kakor ga vrši OUZD s svojim kopališčem, je pravilno in splošno koristno.
dokazuje, da je krščanstvo življenje, ki s svojo prosilo kipi iz Jezusove osebe in ki ni zajelo samo ozkega kroga apostolov, temveč je v neverjetno kratkem času osvojilo ves antični svet. Že takoj prvi dan je novi nauk pridobil okoli tri tisoč pristašev in to število se je dan za dnem večalo s čndovilo naglico. Vse je vrelo k navdušenim apostolom, ki so neutrudno oznanjali Kristusovo blngo-vest, delali čudeže in učili ljudi. lil kako je prenovila beseda apostolov tedanje, v zemljo in mese-nost pogreznjeno človeštvo! Prvi verniki se niso strašili ne preganjanja ne sramotenja, bili so taki, da so se priljubili vsem in reveža ni bilo med njimi, kakor pravijo >Apostolska delat. Prvi verniki se niso imenovali drugače ko »bratje* in sveti ! Iri so bili zares bratje in so bili zares sveti! Krščanstvo je samo iz sebe prerodilo nove kulture, nove narode in nove ljudi. Vse to prenavljanje se je brez prenehanja nadaljevalo in sc nadaljuje še današnji dan in še vedno rodi novo življenje. Na svetu ga ni duhovnega gibanja, ki bi s tako elementarno silo delovalo na človeštvo kot vprav krščanstvo: krščanstvo je samo iz sebe, iz svojega notranjega bistva, brez vsakega zunanjega in nebistvenega elementa nedoumno enotno, osvajajoče in plodovito prešinilo celotno človeštvo. To je bila v resnici »inoČ z višave*, moč Svetega Duha in njegovih sedmerih darov, Svetega Duhn, ki je Bog in torej istega bistva z Bogom Očetom, in Bogom Sinom, to je onn moč", ki jo kličemo v teli dneh: >I'ridi, Sveti Duh, napolni srra svojih vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni! Pošlji svojega Duha prerojeni bomo In prenovil boš obličje zemlje! . . .«
Sveti Duh Je prišel in je prenovil obličje zemlje. Iz brezpravnega poganskega sužnja je napravil brala v Kristusu, pokazal je reno vsake človeške ncunirjoči) duše, za katero je umrl edini
božji Sin, in unin razodel, da smo vsi otroci božji, vsi bratje v Gospodu. Krščanstvo je prenovilo svet.
Toda čimbolj se je človeštvo odmikalo od prvega prihoda Svetega Duha, tembolj je pozabljalo nanj, tem manj se je menilo za njegov nauk, za njegove čudovite darove. Človeški napuli je začel dvigati glavo in*s svojo modrostjo po svoje prenavljati svet, prenavljati ga brez Boga, da, celo proti Bogu. Prav v zgodnji srednji vek segajo prvi poskusi raznih preporoditeljev«. Z renesanso jo začel dvigati glavo zahodni individualizem, ki mu jo sledilo prosvelljenslvo, katero jc razbilo človeka in razdrobilo ves njegov red, Kant pa je zanesel v evropsko duševnoal beg pred stvarjo, pred objektom, pred transsubjektivno resničnostjo, kar jo še bolj razgibalo brezmejni individualizem. Vse to je dovolilo človeka do tega, tia se je odtrgal od svojega lastnega bistva od človeške skupnosti, ki edina ustvarja in nosi človeka. V šestnajstem stoletju se je pojavil klic proč od cerkve!«, kar je vodilo z notranjo nujnostjo do klica proč od Kristusa« v osemnajstem stoletju in se končalo v klicu devetnajstega stoletja: Proč od Boga«. Tako je bila moderna duševnosl iztrgana iz svoje najvažnejše in najgloblje življenjske zveze: njene korenine so bile izrnvane iz Absolutnega, iz najvišjega Bitja, iz Vrednote vseh vrednot... In poleni je šlo dalje, da se je človek otresel vezi svoje religiozne okolice, odrekel se je cerkvenemu občestvu, couununio sanctoruni; zavrgel je vsako zvezo z vernim obče-slvom in presekal ie svojo drugo življenjsko korenino: zvezo z narodnim občestvom. Autonomni človek je postni osamljeni človek, sam na svetu... Zaprli smo se v lesne prostore svojega jaza, od koder nismo več našli poti k človeštvu, k polnemu in celemu človeku. Kategorija Človeštvo« nam jo poslala tuja, sedaj živimo in mislimo edino še o kategoriji jazi;., človeštvo se je odločilo od svo-
„In prenovil boš obličje zemlje..."
»Prejeli pa boste moč, ko pride v vas Sveti I>n&, in boste ineni priče v Jeruzalemu in po vsej Jtrdeji in Samariji in do konea sveta .. .< (Aprf 1, 8.) To so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril od-' hajajoči poveličani Kristus svojim učencem. >Ko je to izrekel.: nadaljuje sveti Luka, pisatelj >Apostolskih delt, se je spričo njih vzdignil in oblak ga je vzel izpred njihovih oči« (Apd 1, 9).
Po tem dogodku, ki se je zgodil na Oljski gori štirideseti dan po Kristusovem vstajenju, so se apostoli z velikim veseljem vrnili v Jeruzalem (Lk 24, 52). Tam so na izpraznjeno Iškarijotovo ■neslo izvolili apostola Matija, icnodušiio vztrajali v molitvic in pričakovali Svetega Duha, ki ga jim |e bil ribljnbil Gospod že pri zadnji večerji in ponovno neposreilno pred svojim vnebohodom. .Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi skupaj na istem kraju. In nastal je naglonin z neba Sum, kakor prihajajočega silnega vetrn, in je nnpolnil vso hišo, kjer so sedefr. Prikazali so se jim jeziki knkor plameni in se pornzdelili ter obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom...« (Apd 2, 1-5.)
Kakor šum silnega vetra jo na dannšnji dan prišel nad apostole Sveti Duh, Tolažnik. »moč z višaver, kakor je tako lepo zapisal evangelist Luka. šumeči vihar binkošlnega praznika je živo žerjavico v apostolskih srcih razpihal v mogočen plamen, ki je objel ves zbor in do dna predrugačil vsakega apostola. Preje maloverni in otroško naivni egoisti, ki so venomer samo vpraševali, so poslali na ninh verni in polni nesebične požrtvovalnosti in svetetra pogumn. Preje plašni in neokretni
ribiči, ki so se znpirnli pred Judi, so sednj javno govorili in se niso bali nikogar. Na velikonočni četrtek so zbežali pied četo vojakov, ki jo je nn nasvet fnrizejev pripeljal nad Gospoda nesrečni Judež, sedaj pa so farizejem in saduccjein, ki so jim prepovedali govoriti o Kristusu, neustrnšeno odgovarjali: >Boga je treba bolj slnšati ko ljudir (Apd 5, 29). Sveti Peter, ki se je bil na dvorišču velikega duhovna ustrašil navndne dekle, sc sedaj ni zmenil za grožnje celega zbora (siucdrija). Brez ozira na pretnje so učili in ozdravljali fn krščevali Peter in drugi apostoli in -»veseli so odhajali izpred velikega zbora, da so bili vredni, trpeti za-sramovnnje za Jezusovo ime« (Apd 5, 41). Preje raztresene in brleče lučke njihove omahljive vere so se sedaj zlile v silen plamen navdušenja, ki jih je gnalo v široki kulturni svet. Sli so in raznesli novi ogenj v koče sužnjev in v cesarske palače. Dvanajst preprostih, neizobraženih ribičev je vzdignilo svet s tečajev in to z ničimer drugim kot s svojo novo vero, za katero so bili pripravljeni iti tudi v smrt.
To je bila »moč z višave , moč Svetega Duha, ki je prenovil obličje zemlje...
Binkoštni praznik je bil rojstni dati nove vere in nove cerkve, ki se ni pojavila kot človeško delo, I ne, marveč kot elementarno duhovno doživetje, kot božja moč. Zato pa se njen učinek ni razblinil v nič, ampak je ostal trajen! In to je glavno: požar, ki se je na prvo krščansko binkoštno nedeljo vnel v srcih dvanajstih apostolov, ni nikoli več pogasnil, ampak sc je čudovito razširil in zajel celotno človeštvo, gori Se danes in ne bo ugasnil do konca dni... Božanska moč, ki sc je na binkoštni praznik razodela in po Svetem Duhu razlila nad apostole, po njih posredovanju pa nad vesoljni svet, jo res prečudno prenovila obličje zemlje. Zgodo-vinn prvih krščnnskih stoletij nam najbolj jasno
snaznosti v Ljubljani
Rabite samo
Marfhor
Sigurna smrt vsemu mrčesu i Uspeh Vas bo presenetili
—	Pri Sv. Janezu oh Bohinjskem jezeru bo
na binkoštno nedeljo ob 10. uri sv. maša. na kar opozarjamo izletnike, ki nameravajo s luristovskim vlakom v Bohinj. — Aljažev klub.
—	Flor nogavice jamčeno trpežno, dobite pri Šterk nasi. Karničuik, Stari trg 18.
—	Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeci anjc avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Karlovska cesta 22 Ljubljana
—	Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, teleion 2358. Lastnik in vodja primarij dr. Čer-nič, specialist za kirurgi o. Sanatorij ie na modernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; t on i za-torjem z<i elektriziranje po poškodbah in ohla-pelosti čreves; diatermiio za električno pregrevanje in elektr. izžiganie; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetia; »e n t e r o -cleanerjem« za notranje črevesne kopeli pri zapeiki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: I. razr. 120 Din, II. razr. 80 Din, III. razr. 60 Din.
—	Kopališče Gleichenbcrg nn nvstr. štajerskem se zaradi svojega milega enakomernega podnebja in slovitih zdravilnih vrelcev priporoča proti katarom, boleznini srca, astmi in raznim posledicam hripe. Zdravilišče je najmodernejše urejeno in nudi gostom vse, kar potrebuje bolnik ali rekonvalcsccnt za svoje zdravje in razvedrilo.
—	Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provijanta velemesarija Slamič na Go-sposvetski cesti.
—	Na birmo ostanejo najlepši spomin: ure, rJatnina, katero kupite najceneje pri Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
—	Priporočamo ogled blaga za pomlad, obleke pri tvrdki Novak, Ljubljana. Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). Velika izbira in najceneje.
—	Žično mrežo za ograje. Stavb, okovje, mizarsko orodje in Ia Remscheidske žage kupite najugodneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. -Telefon 28-45
—	Mozaični tlakovi, stopnice, ograje, cevi, Tx)dboji... Cementarna Gostinčar, Pešata — Dol pri Ljubljani.
—	Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Joset« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izbomo čistilo za želodec in čreva. »Franz-Joseft grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dr. Jože Mirt, novi stolni
kanonik
i
Sveti oče papež Pij XI je imenoval za kanonika lavuntinskega stolnega kapitlja ravnatelja mariborskega deškega semenišč« dr. Jožefa Mirta. Novi stolni kanonik je bil rojen dne 3. februarja IK94 v Rajhenburgu; dovršenih srednješolskih študijah je vstopil v mariborsko bogoslovje ter bil posvečen v ninš-nika dne 2. julija 1916. SIužImivoI je najprej kol kaplan in pozneje kot vikar v Konjicah do avgusta 1923, ko je bil imenovan /n ravnatelja tukajšnjega dijaškega semenišča, ki ga je preoblikoval v vzorno vzgajališče krščanske dijaške mladine. Procvit omenjenega zavoda mu je bil od vsega nočetkn. ko ga je zaupanje prevzvišenega vladike dr Karlina pozvalo nn to odgovornosti polno mesto, poglavitna skrb. Z vso ljubeznijo je d'-1-I na njegovem izpopolnjevanju v umski in išni blagor dijaške mladine. katere vzgoja mu je bila poverjena. Vzporedno je novi stolni kanonik deloval tudi kot docent specialne dogmatike nn tuknjš. bogoslovnem učilišču. Dr. Jožetu Mirtu. mlndino-Ijiibu, gorečemu in ljubeznivemu svečeniku ter novoimenovanemu stalnemu kanoniku ob izrednem odlikovanju naše prav iskrene in tople čestitke. Bog blagoslavljaj prizadevanja in delo ovoga stolnega kanonika lavuntinskega!
SOLNCNE pege
M'
odstranjuje naglo in brez sledi
.CREME ORIZOL"
Dobiva so povsod Depot: COSMOCHEMU, Zagreb
Smičiklasova ulica 23
Celje
'■& Uradni dan okrajnega Gremija trgovecv v Gornjem gradu bo v torek, dne 26. maja v posebni sobi gostilne Šarbove med 9 in 12 dopoldne. Popoldne istega dne pa bo uradni dan v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti« med 14 in 16.
0 Razstava slik slovenskih umetnikov, ki jo je priredila trgovina z umetninami Kos iz Ljubljane v mali dvorani Celjskega doma, traja samo se do nedelje, 25. t. m. Dosedanji obisk razstave je še precej povoljen. Opozarjamo Cerkljane, ki si že niso ogledali slik, da to čimprej store sedaj, ko imajo priliko, da vidijo nekaj slovenske umetnosti.
0 Nočno lekarniško službo ima ta teden od sobote 23. t. m. naprej do vključno petka 25. t. m. lekarna pri »Orlu« na Glavnem trgu.
0 Zanimive športne prireditve za binkoštne praznike v Celju. SK Celje, ki se odlikuje v zadnjem času z razveseljivo agilnostjo, igra za praznike dve veliko obetajoči tekmi. Na binkoštno nedeljo igrata dopoldne ob pol 11 na Glaziji bazena družina SK Celja prijateljsko tekmo z ljubljanskim prvakom SK Ateno. Na binkoštni ponedeljek popoldne ob pol 17 se vrši, na istem prostoru nogometna tekma med SK Celjem in SK Svobodo iz Maribora.
REKLAMNE CENE!	REKLAMNE CENE!
TRAJNA ONDULACIJA
120—150 Din, zajamčeno mojstersko delo, brez bolečin in opeklin. F. KRANJC, frizer za dame, Celje, Glavni trg št. 18, E. PAIDASCH, frizer za dame, v hiši trgovca Koniga.
0 Smrtna kosa. Umrla sta v četrtek, dne 21. maja, 25 letni delavec v \Vestnovi tovarni, Pangerl Alojzij na Dobrovi 23, baš na dan, ko bi moral iti na nabor; v bolnišnici pa 22. maja Boliorč Marija, 55 letna žena malega posestnika iz Blance.
& Najdeno. Pred 8 dnevi so bile najdene belo ovratne koravde; 21. t. m. pa je bilo najdenih okrog 11 v Klavni ulici 400 Din v rjavi usnjeni listnici.
0 Lep uspeh naše domače živinoreje. Mesar Franc Rebeuschegg v Celju je kupil te dni pri po-sestnici Ani Žveglerjevi v Ribniku pri Št. Juriju ob juž. žel. lepo telico domače reje, 2 in pol leta staro. Telica je murodolske pastne in je naravnost nekaj kolosalnega. Tehtala je namreč, ko so jo stehtali v mestni klavnici, 830 kg.
0 Konopneni izdelki tvrdke. Anton Šinkovec v Celju, o katerih smo že poročali, ki so sedaj razstavljeni tudi v izložbi trgovine Iv. Sager, vzbujajo še .nadalje občo pozornost. Tudi tujci, ki so že pričeli obiskovati naše mesto, se divijo tem mičnim izdelkom. Culi smo, da je g. Šinkovec pričel izdelovati se konopnene klobuke, ki bodo posebno prikladni za kopalce.
FOTOPOTREBSČINE:
aparate od najdraž. jega do najcenejšega plošče, kopirni'papir, kemikalije itd. itd,, dobite v JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI. — Zahtevajte cenik.
□	Prometni red ob priliki sv birme v stolnici se določa sporazumno z zadrugo iz.vozče-kov sledeče: iz l. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz lil. okraja brez izjeme, iz IV okraja desno od Samostanske ulice je dovoz skozi Slovensko Gosposko in Ulico X. oktobra. Odvoz pa skozi Gledališko ulico. Iz. II. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz IV. okraju levo od Samostanske ulice, iz V. okraja brez izjeme je dovoz čez (davni trg in Stolno ulico. Odvoz pa skozi Orožnovo ulico Ta vozni red velja za avtomobile in druge zasebne vozove.
□	Služba božja pri Arehu. Na binkoištno nedeljo bo v slučaju lepega vremena pri Arehu služba božja s pričetkom ob 10.
□	Vprašanje mesnih cen v Mariboru se bliža svoji reSitvi. Včeraj je o tem razpravljal mestni tržni odsek in se je po dolgotrajni debati sklenilo, da odideta v Ljubljano dva zastopnika tržnega odseka, kjer stopita v stik z merodajnimi činitelji pri banski uzravi v Ljubljani in izposlujeta čimprejšnjo odločitev v tej stvari. Kakor znano, tako zvani mesarski ključ zaenkrat ni več v vel avi. Radi nejasnega položaja, ki je radi tega nastal ter številnih pritožb radi visokih cen, ki prihajajo dnevno na naslov mestnega tržnega nadzorstva, je isto ponovno zaprosilo bansko upravo za končno | odločitev v vprašanju mesnih cen. Ker na ponov-' ne urgence tudi s strani oblastnega inšpektorja dr. Schaubacha ni bilo iz Ljubljane nobenega odgovora, je mestni tržni odsek na svoji včerajšnji seji smatral kot najprimerneje, da pošlje v Ljubljano dva zastopnika, da na licu mesta skušata dovesti to pereče vprašanje do čimprejšnje ugodne rešitve.
□	Precej burno zborovanje mariborskih trgovcev. V četrtek zvečer sc je. vršilo v Narodnem domu nadaljevanje rednega občnego zbora gremiju trgovcev za mesto Maribor, ki se je kakor znano moral dne 28. marca t. 1. radi zahteve nekaterih članov po reviziji gremijal-nih poslovnih knjig prekiniti. Na četrtkovem nadaljevanju občnega zbora so bili navzoči tudi Josip J. Kavčič, predsednik zveze gremijev za Dravsko banovino, nadalje zvezin tajnik Ignacij Kaiser. zadružni nadzornik Založnik in magistralni svetnik Rodošck. Zborovanje je otvoril in vodil gremijalni prvi podnačelnik Vilko Berdajs. Nato je magistratni svetnik Rodošck kot obrtni referent noeliral na navzoče, naj bi stvarnost v izvajanjih pripomogla do čimprejšnjega ugodnega zaključku. Zborovanje je pozdravil tudi zvezin predsednik Kavčič, ki je priporočal mirno razpravljanje .Precej deljena so bila mnenja, glede tega, ali naj se revizijsko poročilo prečita ali ne. V naslednjem je sledila precej ostra debata, ki so se je udeleževali zlasti Perbavec in \Veixl. Potem ko je preds. reviz, komisije Perbavec prebral reviz. poročilo, se je zopet razvila zelo razgibana debata in so nekateri člani bili celo proti temu, da bi se staremu odboru priznal nibsolutorij, vendar so ostali v manjšini. Pač pa se je soglasno sprejel proračun za leto 1931, ki je v bistvu isti kakor za leto 1930. Primanjkljaj 5\005 Din sc bo kril z gremijalnimi dokladami. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odl>or z načelnikom Weixlom ter podnačelni-koma Berdajsem in šoštaričem.
□	22,400 potnikov je potovalo preko Maribora v mesecu aprilu. Prišlo je 10.572 in odpotovalo pa 11.828 potnikov.
□	Obsodba mariborskih pekov potrjena. Svoječasno obsodbo 13 mariborskih pekov pred tukajšnjim okrajnim sodišče dne tO. marca t. 1. je tukajšnje okrožno kot prizivno sodišče odobrilo.
□	Peki so zvišali cene kruhu. Na svojem včerajšnjem popoldanskem sestanku so mariborski peki sklenili, da se radi povišanja cene moke s ponedeljkom, dne 25. t. m. zvišajo cene kruhu za 50 par.
□	Smrtna kosa. Umrl je v Krčevini 9S, hlapec Josip Polič, star 61 let. Pogreb bo jutri ob 15 iz. mrtvašnice nn frančiškansko pokopališče. Blag mu spomin! — Pogreb blagopokoj-nega okrajnega zdravstvenega referenta dr. M. Podlesnika bo danes na župnem pokopališču pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Ob 13 bo blagoslovitev pokojnikovih zemskih ostankov v mr-tvnšnici na starem cerkvenem pokopališču, nakar se prepeljejo z avtofurgonom k Sv. Lovrencu nn Pohorju, kjer bo ob 17 pogreb na ta-mošnjem pokopališču.
□	Za čast domovine je naslov filmu, ki ga predvaja mariborska Prosvetna zveza od danes naprej pa do vključno ponedeljek, dne 25. t. m. v kinu Apolo. Predstave ob 19 in 2t, ob bin-koštnih praznikih pn tudi ob 15 in 17. Na po-posebno željo zavodov, organizacij in korpo-raeij se predvaja omenjeni film tudi danes popoldne ob običajnih urah. Filmski posnetki so izvirna ilustracija velikega trpljenja našega naroda v svetovni vojni, golgotskegn prodora naših legijonarjev na solunski fronti. Poset toplo priporočamo.
□	Meljsko prosvetno društvo ima na binkoštno nedeljo ob pol t7 redni mesečni sestanek s predavanjem o vprašanju: Kako gospodari Jugoslavija.
□	Včerajšnji ribji trg. Sardelice po 16, škombri po 30, morski raki pa po 32 Din za kg.
□	Poslednja otroška predstava v letošnji sezoni v tok. gledališču bo nu binkoštno nedeljo ob 15. Uprizori se pravljična igra »Začarana žaba«.
□	Konj poginil na kuluku. Kamničani so delali kuluk. Posestnik Krumpah je tudi dal svojega konja. Lep »šimel«. Trava ob cesti mu menda ni šla preveč v slast. Koliko je dobil »šimeb in poginil.
□	Drcvi kozaški konccrt. Točno ob 20! Iz Maribora potujejo kozaki v Zagreb, kjer bodo nastopili v pozorišču.
□	Invalidi pod 30 % nesposobni, ki nimajo po novem invalidskem zakonu pravice do invalidnine, sc opozarjajo v smislu tozadevnega razpisa banske uprave in ministrstva socialne politike, naj ne vlagajo prošenj za podelitev in izplačilo invalidnine, ker so vse take p ošnjc po zakonu ne-osnovane. Prošnje je vlagati tedaj, ko jim bo po zakonu dana pravica za priznanje invalidnine.
□	Prosvetna društva frančiškanske župnije priredijo na binkoštni ponedeljek majniški izlet k Devici Mariji v Brezju. Zbirališče pri meljskem mostu. Odhod ob 14. Ob 15 pri Devici Mariji v Brezju majniška pobožnost s pridigo in litanijami. Izlet se vrši le ob lepem vremenu.
□	Mesarji so zborovali. V četrtek zvečer se je vršilo zborovanje mesarske zadruge, katerega so se udeležili včlanjeni mesar i -olnošte-vilno. Navzoči so bili obrtni magirt	referent Rodošck, tržni nadzornik mag. nads i k Hinter-lechner in obrtni zadružni nadzornik Založnik. Zbornico TOI jc zastopal F. Hohnjec. Načelnik zadruge Brer.očnik je podal obširno poročilo o položaju mesarske obrti. Tržni nadzornik Hinter-lechncr je temeljito obrazložil v jedrnatih besedah celo zadevo in prav po očetovsko svetoval, kaj naj zadruga ukrene, da se zabriše naziranje in obsojanje od strani konzumentov. Uverjeni smo in pričakujemo, da se bo tudi to, kakor se je špeharsko vprašanje, v najkrajšem času rešilo v zadovoljstvo enih in drugih, ter je k temu zlasti pozvan občinski tržni odsek.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minarikova lekarna pri »Orlu« na Glavnem trgu.
□	Ker je skrivala Mohorka in mu skrivaj nosila hraao. Včeraj sc je zagovarjala pred senatom treh sodnikov znana Ana Kovačeva, ki je, kakor to navaja obtožnica, skrivala Mohorka in mu na skrivaj nosila hrano, ko se je ta potikal po Kamniški okolici pri raznih kmetih pod lažnim imenom, ki niso vedeli, s kom imajo opraviti. Zato je bilo mogoče, da tako dolgo ni padel v roke pravici. Kovačeva zanika krivdo in trdi, da po umoru v Kamniškem jarku Mohorka ni bilo več pri njeni hiši. — Ob času poročila razprava še traja.
□	Poravnalno postopanie je uvedeno zoper trgovca Žiga Weissa v Dol. Lendavi.
□	Poštni urad bo na binkoštni ponedeljek odprt ves dan kakor ob delavnikih. Toliko v opozorilo občinstvu!
TVOR NIC A CIKORIJC
□ Sprememba posesti. Profesor dr. Strmšek je kupil od Ljudmile Strmšek hišo v Magdalenski ulici št. 21 za 150.000 Din. — Društvo za zidanje nove cerkve sv. Magdalene je kupilo hišo od Iva- j na Vernika v Pobreški ulici št. 8 za 250.000 Din.
□	Nova trgovina živil Lcsjak, Gosposka II, nudi svežo in pruženo kavo, čaj, kukao, riž. ol je po najnižjih ccnali. Se priporoča zn obisk.
O Birmance slikam poceni in v lepi izdelavi Foto Japelj, Maribor, Gosposka ulica 28.
□	Jan, urar, Maribor. Graj.-ki irg 4. nudi najboljša darila za birmance. V nedeljo odprlo.
□	Za birmo ure, zlatnina! Znižane cene! — Stoječ, Maribor, Jurčičeva 8.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 23. maja: Zaprto.
Nedelja, 24. maja ob 15: ZAČARANA ŽABA. Otroška predstava. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA. Znižane cene.
Ljubno v Savinjski dolini
Ker dopis v »Slovencu« z dne 12. maja, glede uboja v Podsusedu ni bil točen, poročamo sledeče: Vrnili so se nekateri očividci domov in so izpovedali soglasno čisto drugače, kakor so poročali zagrebški časopisi. Splavarji g. Tesovnika iz Ljubljane so prenočevali v gostilni Josipa Mesojedca v Podsusedu. Po deseti uri sta šla dva splavarja, oba z imenom Franc Kopušar, v sosedno gostilno Marka Suhina. Ko sta popila pol litra vina, je prišel še tretji splavar Martin Juvan, ki je naročil desetino brizganca. Med pogovorom je po nesreči prevrnil kozarec, ki se je razbil. Gostilničarjev sin Drago Suhin je zahteval za ta kozarec 8 Din. kar se je pa Juvanu zdelo predrago in je izjavil, da kozarec plača, vendar le (oliko kolikor je vreden. Nastalo je prerekanje, pri katerem jc zagrozil Drago Suhin z revolverjem, nakir se je eden Kopušarjev odstranil v sosedno sobo, nato pa še ostala dva ter za njimi Drago Suhin, ki je poklical svojega očeta Marka. S pretnjo, da pobije vse Krajnce, jc stari Suhin udaril trikrat po glavi Juvana, ki pa je bil že pripravljen plačati kozarec, da se izogne pretepu. Suhina pa sta vrgla iz sobe oba Kopušarja in zaklenila vrata. Ko je Kopušar. katerega so prvega vrgli iz gostilne, tovarišem v sosedni gostilni povedal, da grozi Suhin z ubojem, jih je pet šlo pogledat, kaj se godi. Ko so na trkanje odklenili so opazili že tretjega Suhina tamkaj. Juvan Martin je prišlecem zaklical: Hvala Bogu, da ste prišli, ubiti me hočejo.« Drago Suhin je takoj nameril revolver na prsa došlemu Francu Juvanu, ki mu je zakričal naj ne strelja, da se niso prišli pretepat, spustijo naj pa Martina. Franc Juvan se je umaknil, vendar je dobil med tem že udarec s steklenico po plavi od brata Draga Suliine. Takoj nato so padli trije streli na prihajajoče splavarie iz revolverja Draga Suhine. Vsi splavarji izjavljajo, da ni bil noben s čim oborožen, dočim je stari Suhin tudi stal med vrati z nožem. Prvi strel je zadel v ramo Franca Kopušarja, drugi ni zadel, tretji pa naravnost v srce Miklavža juvana, ki je stopil zadnji v sobo. Obležal jc ua mestu mrtev. Značilno je, da je Drago Suhina. ki je edini imel revolver, obdolžil umora splavarja Maksa Globoč-nika, ki je v času poboja spal v sosednji gostilni in šele pozneje prihitel na pozorišče boja. Vsi splavarji zanikajo, da bi kdo izmed njih ranil starega Suhino, ki je stal med vrati in grozil z nožem, brez znaka, da bi bil kaj ranjen, šele pozneje se je prikazal z lažjo rano na trebuhu, za katero sumijo, da si jo je sani prizadejal, hoteč s tem obremeniti splavarje in ustvariti videz silobrana. Ustreljenega Miklavža Juvana so po obdukciji prepeljali v Ljubno kjer se je vršil dne 13. maja veličasten pogreb, ki je pokazal kako zelo jc bil rajnki priljubljen.
Okusna in zdrava je
KOUNSMil H/UA
Društveni dom na Dovjemi
»Slovenec« je že 10. maja, '.Domoljub« pa 13. maja t. I. stvarno pojasnil sedanji položaj. Toda, glejte smolo! Govori se, da je pogodba, sklenjena med župnikom Aljažem in lastnikom dvorane sedaj že neveljavna, ker je bila dvoran, I. 1927. na dražbi dana v najem bivšemu »Orlov skemu društvu in zato da veljajo le pogoji, ki s< bili takrat društvu predloženi. — No — sedaj bc pa župnik vgnan v kozji rog, kjer se ne bo mogel več ganiti, odstranjeni inventar bo pa romal nazaj v dvorano, tako mislijo nekateri. Kaj naj na to odgovorim?
Ugotovim, da so bili pogoji sledeči:
L Društvo se zaveže, da plača od vsake prireditve župniku najemščino, kalero on določi po dogovoru z društvom, za sedaj 5 Din od prireditve.,
2.	Društvo se zaveže, da župnijskemu osobju dal k prireditvam vstopnice brezplačno.
3.	Ce se pri župnikovem inventarju naredi kaj škode, je društvo odgovorno iu mora škodo poravnati, oziroma poškodovane predmete popraviti.
4.	Ker je župnik bolan, da vso oblast glede inventarja kaplanu Pečariču.
Bivše Orlovsko društvo je na predlog teh pogojev pismeno odgovorilo: Priložene pogoje sprejemamo . Odgovor hranim.
Vprašam: Ali bi bi! mogel g. Aljaž te pogoje društvu staviti, ko bi se ne bil smatral za dejanskega lastnika inventarja? — Dalje: Ali bi bilo -Orlovsko društvo odgovorilo: Pogoje sprejemamo , če ne bi bilo smatralo župnika Aljaža za pravega lastnika inventarja? — Ce pa je bil to, potem vprašam: Ali je smel svojo lastnino izročiti komu drugemu v last? — Menda bo na to vprašanje vsak pameten človek pritrdil. In to se je dejansko zgodilo še za Aljaževega življenja. Prva spisana izjava z dne 26. marca 1927 — to je bilo še pred dražbo dvorane — pravi doslovno: -Inventar ostane last župnika, oziroma njegovega naslednika. Pust' ga pa v dvorani do preklica.« Podpisan je župnik Aljaž in tri priče, vsi lastnoročno. — Druga izjava z dne 31. marca 1927 se glasi doslovno: Vse, kar je mojega v dvorani, izročim svojemu nasledniku, da poljubno razpolaga, ali po dogovoru društvu da v najem ali iz dvorane vzame. To pišem lastnoročno. Jakob Aljaž, I. r., župnik.«
Iz vsega tega je jasno, da je inventar moj; zato si ga ne pustim vzeti. Pika!
Franc Pečarič, župnik.
Župnršče na Krki
Že pred 20 leti je bilo brati po časopisih, da so imeli na Krki prepir, ali naj se zida novo žup-nišče ali naj se staro popravi. Že pred vojsko so šle pritožbe kar dvakrat skoz vse instance do najvišjega upravnega sodišča na Dunaju. Tam so razsodili, da je treba župnišče zidati novo. Ker pa je prišla vojna, je vse zaspalo in župnišča niso zidali. Po vojni pa so rekli, da župnišča niti popraviti ne zmorejo. In zopet so dvakrat romale pritožbe do najvišje instance, do drž. sveta v Belgradu. In z zadnjo razsodbo nista bila zadovoljila ne župnik ne župan, ker bi vednega popravljanja nc bilo ne konca ne kraja, če bi popravljali po zadnjem odloku. Zato je zdaj uvidevnost nekaterih bolj preudarnih mož vendarle zmagala, da so zdaj vse štiri občine v župniji sklenile soglasno, da naj se na vse davkoplačevalce naloži 200.000 Din za na-darbinska, poslopja, da bi s tem ljudi obvarovali še večjih stroškov. Zdaj vsi sprevidijo: ko bi pred vojno ne bilo toliko svojeglavnosli na obeh straneh, bi po vojni lahko z enim samim parom volov plačali novo župnišče. In tako je malo manjkalo, da ni prišlo do nenavadne 25-letnice — prepira za župnišče. Zdaj bodo lahko zlasti manjši posestniki ves svoj prispevek za župnišče odslužili ali z delom ali z vožnjo ali z lesom. Na ta način ne bo nobeden teh stroškov tako hudo občutil.
Nekaj zaslužka se letos obeta tudi pri gradnji novega mostu čez Krko. Saj danes res od nikodet ne more mali posestnik dobiti kaj denarja. Tudi ta most ima svojo staro, zelo pisano zgodovino. Pa o tem rajši molčimo, da je prišlo do tega, da bodo stari most podrli!
ludi stroškov za nove orgle ne bodo ljudje nič občutili, ker se je nekaj vnetih mož odločilo, da bodo ves denar za orgle zbrali samo od takih, ki za vsako dobro reč radi kaj dajo. Vendar pa zdaj še nimajo kar sto tisoč zbranih, kot so časopisi žc poročali. Na binkoštni ponedeljek- se bo pokazalo, kdo ima kaj sreče, kdo bo pri tomboli zadel šivalni stroj, vreden 4000 Din, kdo bicikelj 2000 Din, kdo pohištvo, kdo plug, zaboj sladkorja, vrečo moke, itd. Vredni so vsi dobitki čez 12.000 dinarjev, a samo 300 jih bo tako srečnih, da bodo kaj zadeli, vsi drugi pa bodo imeli to veselo zavest, da so za dobro stvar nekaj pripomogli.
Kočevje
Mestno klavnico zgradi občina. Tako so sklenili občinski možje na svoji zadnji seji.
Nekaj denarja se je našlo. Denar jc deponiran v pisarni mestne občine.
Tujsko prometna pisarna podaja statistiko o obisku tujcev za dravsko banovino. Na Bled jih je prišlo 18.819, v Kočevje 16.082, v Celje 12,407, v Rog. Slatino 7327, nato sledijo še drugi kraji. Pa naj še kdo poreče, da nas nihče ne obišče!
Za preglednika šol v Čabarskem okraju, deloma tudi v srezu kočevskem je imenovan od ministrstva prosvete J. Jaklič, učitelj na tukajšnji osnovni šoli.
Ro&aška slatina
V -T
Vojaška godba pod vodstvom kapelnika dr. .Tosipa Cerina ie žc 13. t. m. došla iz Ljubljane. Pod ubranimi zvoki je oživela Slatinska zelena ravnica med belimi domovi.
Obisk gostov v majevi sezoni je manjši kakor lani ob istem času. Prihod jim ovira deloma spremenljivost vremena, deloma gospodarska kriza. Naročil za glavno sezono je pa do sedaj priglašenih več nego lani. Sklepamo, da bodo prihodnji tedni dosegli višino lanskega junijevega in ju-lijevega obiska.
izletnikov, šolskih in drugih je dan za dnem vse polno na potih in stezah zdravilišča in njegove okolice. Šola skrbi, da mladina spozna svojo domovino.
Za otvoritev glavne sezone, 14. junija, pripravlja Slatina pod okriljem Podmladka Rdečega križa, njenemu imenu in namenu primerno novo spevoigro -Zgodba Male Rože«. Slike in skladbe sta priredila dva prijatelja imenovane priljubljene svetnice.
Spielmann — Pire: šahovska borba jc ostala neodločna. Ali bila je že prav odločljiva za Pirca. Danes pa sc mu je v osamljenem in zajetem kmetu položaj poslabšal. Binkoštno nedeljo se vrši simul-tanka. Šahisti, pridite preko Save, Sotle in Savinje!
Kamnih
Maksimiranje een. Okrajno načelstvo je sklicalo sestanek z:i maksimiranje con v gostilnah in kavarnah. Vsi gostilničarji so morali predložiti cenike. tako da je sedaj za prehrano v Kamniku kar /najveslneje preskrbljeno. Želeti pa bi bilo, da bi bile cene tudi v planinskih kočah maksimirane, posebno pa v Bistriškem domu. Večkrat je že bilo čuti pritožbe proti previsokim cenam v Bistriški koči. Prosimo, dn bi okrajno načelstvo odredilo ludi za le koče maksimalne ceno.
Kranj
Dijaško zli« reva nje. V dneh cd 28. do 2."i. maja se bo vršilo \ Kranju binkošlno zborovanje Slovenski' dij,"-ke zveze. Uvod v zborovanje bo današnja akademija ob S zvečer v Ljudskem domu, pri kateri se ho poleg petja, govorov in recitacij predstavila mariborska dijaška gledališka družino z Igro apostolov . Nasleduja dva dneva sla odločena za zborovanja.
Majski izlet je pretekli četrtek kanila priredili kranjska gimnazija, pa .so jo pri njenem namenu ukanile zelo nesigurne iu neprijazne vremenske okoliščine. Izlet se bo morda vršil prihodnji teden, če rudi bližnjega zaključka šole ne bo odpadel.
S kulukom so v Kranju pričeli včeraj zjutraj. Obve/ancom se je odkazulo delo. ki ga bodo vršili na nedržavnih cestah.
Zu hinkoštne praznike bo turistom in planincem zopet na razpolago Prešernova koča na Stolu, ki jo je za praznike odprla kranjska podružnica SPD. Koča bo poslej oskrbovana celo leto.
Logatec
Vprašanje združitve občin jc tudi pri nas prišlo na dnevni red, vendar jc obseg še nejasen. Občina Dolenji Logatec je z ozirom na ozek teritorij ena najgosteje naseljenih podeželskih občin, kjer je slekališče širne okolice. Davčna moč je znatna, javne potrebe pa že po večini urejene, tako, da bi Dol. Logatec gotovo moral precej žrtvovati v prid šibkejših delov, ki bi se priklopih. Kljub temu je občinski odbor zavzel stališče, da k priklopitvi siccr nikogar ne vabi, pa ludi nikogar nc odbija.
Gradbeno stanje navzlic močni gospodarski depresiji ni zaspalo. Do sedaj so v gradnji tri stanovanjske zgradbe, precej gospodarskih poslopij ter znatno število pre- in prizidav, med katerimi je tudi gasilski dom, ki se bo povečal in pre-obličil.
Javna dela tvorijo letos glavno zanimanje. S souporabo kuluka se letos po vsej občini izvršuje kanalizacija, ki je bila ponekod skrajno potrebna. Zanimiv je način kanalizacije. Kraj leži na kraškem terenu, ki ima precej podzemskih rovov. Stari ljudje pomnijo več takih požiralnikov, ki pa so se v teku let zasuli in zaplanirali. Na podlagi ustnega izročila se je letos pričel vrtati navpičen rov v trdo skalo. V globočini 10 metrov so delavci naleteli na podzemske hodnike, v katere se je vsa kanalizacija usmerila. Zadnji naliv je pokazal, da bo taka kanalizacija povsem odgovarjala namenu. Z razstreljenim gramozom se nasipa in nadaljuje gradnja ceste Brod—Martinhrib, ki se tudi bliža koncu. Splošno sc opaža, da se bodo letos olepšali tudi taki kotički, ki do sedaj niso bili ravno v okras kraja.
Občinsko kopališče se bo odprlo v slučaju toplega vremena 31. t. m. Mnogi že komaj čakajo, četudi jih vročina še ne preganja. Na ta način bodo res dani vsi predpogoji, da se bo Logatec pričel zopet uveljavljati kot letoviški kraj. Pred vojno so radi posečali Logatec Tržačani in Rečani, kar pa je z novo državno mejo prenehalo.
Jogurt (mleko) Tu^rnV-
Dunajska cesta štev. 17. — Naročila se sprejemajo.
Trbovlje
(iti Trbovoljčanov oproščenih od okrožnega sodišča v Celju radi kupovanja premoga pod roko. Je jiri nas polno bre/.jtoselnih mladih fantov. Pa gre in nabere |>o zasipih ali po trboveljsko v štir-cu koš premoga ali tudi več in ga nese in ponudi trgovcu ali kakemu rokodelcu za štruco kruha ali kak kos obleke, ki mu je doma ne morejo pripraviti. Večina obrtnikov sklepa le vrste kupčije bolj iz usmiljenja ko koristi in brez očitka vesti, ker rudnik je dotični premog že zavrgel — in namesto da se, uniči, je bolje, du brezposelni pohajači nekaj zaslužijo — vsaj za hrano. Ker pa baje včasih kateri pobaše iz naloženih vozičkov kak koš žc izbranega premoga, rudnik te nabiralce oziroma jiro-dajalce vse brez razlike preganja. Fantje so bili kaznovani, kupovale? tega premoga je prej okrajno sodišče v Laškem obsodilo, okrožno sodišče v Celju pu sedaj oprostilo. Vendar Teboveljska s to razsodbo ni zadovoljna in se je pritožila na višje deželno sodišče v Ljubljani.
"Pomlad
posebno vestno gojitev kože z
NIVEA-CMEME NIVEAOUEM«
Oboje varuje Vašo kožo pred vetrom in slabim vremenom, ker jo radi tople zimske obleke postala mehka in zelo občutljiv«. Oboje vsebujo edino svojo vrsto — euccrit mešanico, ki je sorodnu sestavino — oboje prodira baš /.uradi vsebine eucerita globoko v kožo in nnsičuje Vašo kožo izdatno in trajno. Nivea-creine ln Nivca-olje se. ne moreta nadomestiti z ničemer, ker nimamo niti enega drugega sredstva zu nego kože, ki bi vsebovalo eucerit, in vendar na luni tcmelii ono čudovito in prijetno delovanje, ki neguje iu varuje kožo. Nlvoa-creme: največji učinek, najmanjši izdatki. Nivea-creme Din 5 — do 22-— / Nivcu olje Din 25— in 35 — Proizvaja: JUGOSLOV. P. lUSIERSDORK & < 0. d. s. o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica št. 24.
Koledar
Sobot«, 23. maja: Janez K. de Itossi, »poznavalec: Deziderij (Željko), škof.
Nedelja, 2i. maja: Binkošti. Prihod sv. Duha. Marija Devica pomočnica kristjanov. Prvi krajec oh 20.39. Herschel napoveduje lepo vreme.
Ponedeljek, 25. maja: Biukoštni ponedeljek. Urban, papež.
Torek, 20. maja: Filip Nerij, spoznavalec.
Novi grobovi
-j- V Begunjah je dne 21. t. m. umrla Marija Lustik, roj. Tavčar, v starosti 85 let. Bila je prva, ki je 1. 1863 pri Mariji pomagaj na Brezjah na nenavaden način ozdravela. Na Brezje se jc peljala bolna, nazaj jc prišla zdrava.
Znatne sfonbne prihronhe
dosežete, če Vam izvrš-načrte, proračune in uadi zorstvo Tehnični biro tTehnac, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
Ostale vesti
—	Občni zbor Vzajemnosti, društva duhovnikov ljubljanske škofije, bo v sredo 24. junija pop. ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: I. Poročilo predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Volitev odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi bi! občni zbor ob določeni uri vsled nezadostnega števila prisotnih članov nesklepčen, se vrši z ozirom na g 8 društvenih pravil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki more veljavno sklepati ob vsakem številu navzočih članov. — Odbor.
—	Promet nedeljskih vlakov na progi Ljubljana Vrhnika. Pričenši od 24. maja 1931 vozita ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana-Vrhnika nedeljska vlaka št. 8037 iti 8038 z odhodom iz Vrhnike ob 19.40 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 20.18 ter odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 21. uri in prihodom na Vrhniko ob 21.35. Zato pa iz-ostaneta od istega dneva dalje ob nedeljah in praznikih vlaka št. S035 in 8036. odhod iz Vrhnike ob 17.00, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 17.41, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 1S.20, prihod na Vrhnika ob 18.35.
—	Na pravni lakulteti v Zagrebu je razpisano
mesto izrednega profesorja za mednarodno javno pravo. Kandidati morajo izročiti prošnje rektoratu univerze v Zagrebu v roku 6 tednov od dneva prvega oglasa v Službenih novinah in jim priložili svoja dela, dokumente in opis življenja.
—	SPD naznanja, da bosta koči na Kokrškem in Kamniškem sedlu o binkošlnih praznikih odprti in oskrbovani, toda le za silo, ker so snežne razmere neugodne. — Aljažev dom v Vratih, Spodnja koča na Golici, Kadilnikova koča na Golici so že stalno odprti in oskrbovani. — Triglavski dom na Kredarici je oskrbovan o binkoštih ter v slučaju ugodnega vremena ob nedeljah in praznikih.
—	Pri Sv. Miklavžu na Boču bo na binkoštni praznik ob 10 sv. maša.
—	Pri Sv. Urbanu nnd Ptujem se vrši dne 26. t. m. živinski in kramarski sejem.
Damske obleke
il umetne svile od Din 120'— naprej, vsakovrstne perilne od Din 60'— naprej; kakor tudi boljše svilene in volnene obleke, krila, bluze, otroške perilne oblekce v vseli velikostih po jako nizkih cenah nudi tvrdka F. 1. Goričar Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Oglejte si blago in cene v naših izložbah.
—	Švedski Fjordi, Severni Rtič in Spitzbergi
so privlačna točka izletnikov. Vse te kraje bodo obiskali oni izletniki, kateri želijo potovati z ladjo Monte Rosa iz Hamburga v Severno morje. Potovanje traja od 5. do 25. avgusta. Celokupni izdatki za to potovanje znašajo 8 do 10.000 Din v vsoti je zapopadena tudi železnica Ljubljana Hamburg in nazaj. Priglasiti se je v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5.
— Kolonijalna razstava v Parizu je brezdvoma letošnja največja atrakcija v Evropi. Na to razstavo priredi Prosvetna zveza izlet od 10. do 18. julija. Izletniki se mudijo celili 5 dni v Parizu, kamor dospejo II. julija ob 23.25 zvečer. Naslednji dan jc ogledovanje Pariza s pomočjo razglednega avtobusa. 13. julija izlet v Versailles in Saint Ger-main, zvečer obiščejo izletniki opero. 14. julij je rezerviran za celodnevni obisk kolonijalne razstave. Obenem je ta dan francoski narodni praznik.
15. julija je ogledovanje Eifelovega stolpa in večjih pariških modnih trgovin, 16. julij je določen za ogledovanje Louvre. Izletniki se vrnejo v Ljubljano 17. julija ob 19.35. Cena za osebo 111. razred brzovlaka, hrana, prenočišče, vstopnina, avtobus 2.900 Diu. Ker vodi to potovanje eden najboljših naših poznavateljev Pariza bodo gotovo udeleženci odnesli kar najlepše titise. Število izletnikov je omejeno na 25. Priglasiti se je treba pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. do I. julija.
—	L. M. Nkerjnncev godalni kvartet »Sonntina da caniera« v radio. V lorek, dne 20. I. m. oddaja zagrebška radio postaja spored zagrebškega godalnega kvarteta, nn katerem se izvaja tudi L. M. Škerjanceva Sonatina da camera . Spored bosta prenašali tudi postaji Belgrad in Ljubljana.
—	Na letošnjem XI. mednarodnem vzorčnem vclcscjmii v Ljubljani od 30. maja do 8. junija razstavlja več kot 750 razstavljalcev najrazličnejše blago .Specijalne razstave so: Razstava pohištva, tekstilna, papir, avtomobilska razstava, razstava poljedelskih strojev, razstava kuncev, higienska razstava in umetniška razstava. Vsakdo lahko združi svoj dopust z obiskom velesejnia in si ogleda prirodne lepote Slovenije. Legitimacija daje pravico do popusta nn železnicah in parobrodih in
' se dobi zu 30 Din v vseh večjih denarnih zavodih,
uradih Putnika, pri trgovskih zbornicah in društvih, večjih železniških postajah ali naravnost od velesejnia. Posetnikoni so stanovanju preskrbljena v hotelih in privatno.
—	Podružnica SPD < itii.i ima 31. maja ob 1 pop. občni zbor v koči iv. Planini. Istotam sc vrši občni zbor Zasavs... noče-. Občna zbora se vršita oh vsakem vremenu.
— Dražba lova. 17. julija 1931 ob 10.45 bodo oddane lovske pravice tehle občin novomeškega okraja: Bele Cerkve, Brusnice, Dvora, Smuke, Za-gradca, žuženberka. Zakupna doba traja od (.avgusta 1931 do 31. marca 1935. Dražbcni in zakupni pogoji sc dobe pri okrajnem načelstvu v Novem mestu (soba št. 17). Istotam bo navedenega dne dražba.
—	Smrtonosen skok v vodo. 181etni Jovan Savin v Novem Sadu se je te dni hotel 'kopati v Donavi. Skočil je v vodo in pri tem tako nesrečno padel v vodi na neko plitvino, da si jc zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl.
—	Jagnje z dvema glavama in šestimi nogami. V Belgradu so imeli te dni senzacijo v obliki čudnega jagnjeta, s katerim potuje njegov lastnik Ljubomir Trajkovič od mesta do mesta. Jagnje ima dve glavi, dvoje src, štiri prednje in dve zadnji nogi. Vsaka glava je posebej. Jagnje je staro žc dva meseca in pol in je prišlo na svet nekaj dni pred potresom. V vasi, kjer je bilo rojeno in leži na potresnem ozemlju v Južni Srbiji, so jagnje smatrali kot nekako -prednaznanilo« potresa. Gre tu seveda za dvojčka, ki sta zraščena skupaj. Morda ga bomo imeli priliko videti ludi v Ljubljani.
o Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
ze!o ugodno, tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
—	šolska mladina ima za obisk letošnjega XI. ljubljanskega velesejnia znižano vstopnino po :> Din za učenca oziroma učenko, ako jc obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, ua kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben.
—	Dva ponesrečenca. Ljubljanska bolnišnica jc včeraj sprejela dva ponesrečenca. Prvi je 21etni Stanko Knaus, sinček vpokojenega rudarja iz Št. Ruperta. Ta je predvčerajšnjim popoldne padel doma v škaf kropa in sc oparil po desni roki. — Drugi ponesrečenec je 331ctni lesar Stanko Bradač iz Čateža. Ta si je pred enim tednom odsekal desno nogo, v bolnišnico pa je prišel šele danes.
—	Zopet žrtev strele. V torek popoldne jc besnela nad Splitom in okolico silna nevihta. 25-letni delavec Antc Grobišič je šel ob tem času na delo v tovarno in je v levi roki nesel dežnik. Naenkrat je udarila vanj strela in ga pobila po tleh. Strela je udarila najpreje v dežnik, mu povsem ožgala ievo stran telesa in skozi levo peto odšla iz telesa. Levo peto so našli nekaj metrov proč od telesa.
—	Huda nesreča v kamnolomu. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali dva delavca celjskega okrajnega zastopa, ki sta se ponesrečila v četrtek popoldne v nekem kamnolomu pri Celju. Sta lo 30 letni Franc Plausteiner in 30 letni Mihael Jančič. Nažigolu sla v kamnolomu mino, ki pa jc predčasno eksplodirala. Pri eksploziji sta bila oba delavca poškodovana po očeh, rokah, nogah, sploh jio vsem telesu. V nevarnosti sla, da povsem oslepita. Prvo pomoč so jinia nudili v celjski bolnišnici, kjer so ju obvezali. Nato pa so ju včeraj z vlakom prepeljali v Ljubljano, kjer ju je na kolodvoru prevzel reševalni avto in ju prepeljal v bolnišnico.
Enakomerno zagorite pri solnčenju, izgubite lišaj in izpuščaje, koža Vam postane lejia, gladka in čista, al<o uporabljalo originalno . NIGGEROL olje ali kremo (Patent G št. 5922). — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija (3REG0RIČ, Ljubljana, Prešernova št, 5.
—	Brezobrestno posojilo. Z ozirom na vprašanja glede zadruge Jugrad" so bili v čosopisih podani netočni odgovori zaradi tega, ker dotični gospodje nc poznajo ustroja zadruge. Da se odstranijo vsi dvomi in nezaupanje do zadruge, bodi vsem pojasnjeno sledeče: Zadruga Jugrad« jc ustanovljena po vzorcih angleških, ameriških, nemških in avstrijskih zadrug, ki delujejo žc dolgo časa s krasnim uspehom (najstarejša angleška zadruga praznuje letos 150 letnico obstoja) v la namen, da daje svojim članom brezobrestna posojilft za zidavo družinskih hiš, za nakup hiš in malih posestev, za prezidavo hiš iu objektov, za prevzem obrestnih hipotek in za prevzem zapuščinskih bremen. Zadruga računa samo upravne stroške. Ako dobi član zadruge v enem letu čakanja 100.000 Din posojila, plač;i zadrugi nazaj 110.400 Din, v treh letih čakanja 109.200 Din, v petih lotili čakanja 108.500 Din. V teh vsotah so vračunane tudi tiste obresti, lii jih je izgubil, ker so mu hranilni prispevek in mesečni prispevki v dobi čakanja nc obrestujejo. O kakih obrestih lu ni govora in prosimo vse, ki se zanimajo za zadrugo, naj se osebno ali pismeno informirajo, ker jo zadruga s pojasnili vsak čas vsakemu na razpolago.
—	Stanovanjski odsek XI. ljubljanskega velesejnia bo ludi letos permanentno posloval na glav-
nem kolodvoru v Ljubljani. Vsi posetniki vele-sejmu, kateri žele prenočišča, naj se obrnejo pri prihodu v Ljubljano nn la odsek.
—	Natečaji. Inženjerskemu poveljstvu v Belgradu je potreben 1 (en) inženjer hydro-tehnik, ki bi opravljal službo v štabu imenovanega poveljstva bodisi kot stalen ali pogodbeni uradnik z mesečno nagrado do 3000 Din. Kandidati morajo biti naši državljani z dovršeno tu- ali inozemsko tehnično fakulteto in položenim državnim izpitom. Dokazati morajo, da imajo pet let državne ali privatne službe v svoji stroki, da so zdravi in sposobni za službo, da niso starejši od 40 let in da niso zadnji dve leti sodnijsko kaznovani. Prošnjam nja se priložijo spričevala oziroma uradna potrdila za vsako prednavedenih točk sprejemnih pogojev. Prošnje je poslati takoj ua inženjersko poveljstvo v Belgradu. V topniško podčastniško šolo v Cupriji in v inženjersko podčastniško šolo v Mariboru bo letos sprejetih večje število gojencev iz meščanstva. Reflektanti morajo bili naši državljani iu ne smejo biti mlajši od 17 iu ne starejši od 21 let. Predpisano kolkovane prošnje naj se pošljejo poveljniku šole v Cupriji najkasneje do 20., poveljniku šole v Mariboru pa najkasneje do 15. septembra t. 1. Ostali pogoji za sprejem in katere dokumente jc priložiti prošnjam je razvidno iz službenega vojnega lista št. 20 od letos, ki je rellektantoin na razpolago pri pristojnem vojnem okrožju in na vseh orožniških postajah.
—	Okrusue spenjaže. V knjižnici Mohorjeve družbe je izšla 120 strani močna knjižica o sjienja-čuh. Napisal jo je naš znani pisatelj inž. agr. Ciril Jeglič. Knjižico krasi 52 podob. Ljubiteljem vrtnih in sobnih rastlin bo knjižica prav dobrodošla. V knjižici je govora o okrasnih spenjnlkah. med katerimi zaslužijo prednost trajne spenjnvke. Knjižica te nauči, kako uporabljaš spenjavke, kako oskrbuješ in katere vrste so. Knjižico toplo pri-poročamo!
—	A Lebar »Med pomladjo in poletjem«. Dekliški popoldnevi v Radio-Ljubljana. Založila uprava ženskega lista »Vigred«, Ljubljana 1931. Tisk Jugoslovanske tiskarne. Cena 10 Din. Knjižica obsega 12 predavanj, namenjena dekliški samovzgoji, namreč: Vprašanje pred poletjem. Solnce v srcu. Senca na življenjski poti. Naprej in kvišku. Pogled v Betanijo, Kraljica ali sužnja. Spoštovanje v treh smereh. Resničnost besede, dejanja in vsega bistva. Zvestoba v malem in velikem. Čuvarica ognja v templju. Največje pa... Mali in hči. — V teh razgovorih skuša predavateljica označili nekaj temeljnih točk, ob katerih naj bi dekleta v samovzgoji razmišljala o raznih vprašanjih, ki jim jih življenje zastavljja in odgovora od njih zahteva. Kakor predavanja, tako ludi knjiga nima toliko namena poučevati, ampak dati pobudo za razmišljanje. Knjižica želi izpopolniti nedeljske popoldneve z urico tihega premisleka o tem, kaj življenjska pomlad od dekleta zahteva in kaj življenjsko po-Icije od njih pričakuje. Naj bi dekletom namenjena predavanja našla prijazen sprejem med njimi!
—	Slov. matica objavlja: Letošnje knjige so izšle. Ljubljanske, izven poverjeniitcv stoječe člane prosimo, da vzamejo knjige v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7 v času od 26. maja do 13. junija v delavnikih v dopoldanskih in popoldanskih urah. Po tem terminu se bodo dostavljale knjige na dom proti donosnini 2 Din, Zaradi povečanja naklade je pristop šc vedno mogoč. Člani dobijo za članarino 50 Din tako bogat knjižni dar, kakor še nikdar poprej, nad 60 tiskanih poli Natančnejša pojasnila v Matični pisarni ali pismeno.
4-taktna
motorna kolesa
350 ccm Din 12.750-
Dvoletna garancija. Prodaja ua 12 obrokov.
ZASTOP: H. KENDA
_LJUBLJ VNA, MESTNI TRC. 17
—	Zvonoglas. Vsled današnjih težkoč pri nabavi zvonov se je livarna Zvonoglas odločila pripomoči interesentom pri nabavi novih zvonov s tem, da jim nudi od 22% angleškega kositra in 78% prvovrstnega bakra najkulantnejše plačilne in druge pogoje, (dej današnji oglas!
—	Avtobusna vožnja na progi Loški potok— Velike Lašče ob nedeljah in praznikih pojioldnc, se s prihodnjo nedeljo. 1. j. od 24. I. m. do nadaljnjega vsled nerentubilnosti opusti. Ostali vozni red kol dosedaj ostane še naprej v veljavi, ter se cenj. občinstvo prosi, da vzame lo na znanje.
—	V nekaj sekundah dobiti slotisočc ali celo milijone jc mogoče samo s jiomočjo srečke državne razredne loterije. Prvo žrebanje 22. kola bo že 20. junija. Za nakup srečk se najtopleje priporoča glavna prodajalna srečk bančno društvo A. Reln in drug, Zagreb in Belgrad, ki uživa zaradi solidne in dovršene organizacije ter točnega in solidnega poslovanja povsod največje zaupanje. Dobitke izplačuje ta banka lakoj brez odbitka provizije ali doplačil. Iz tega vzroka se ua današnjo prilogo tvrdke cenj. čitatelji posebno opozarjajo.
—	Dobitek razredne loterije. V Jugoslavenski banki kupljena srečka štev. 77.401 je bil« te dni izžrebana z dobitkom 400.000 Din. Srečni mož jo iz revnega sloja in dobitek jirav pošteno zasluži.
Avsiri|a Štajersko
Sloviti zdravilni vrelci, moderue zdravilne naprave Odlični zdravilni uspehi pri
kolorili, astmi. empMi, boleznih srca
Najlepše okrevališče Penzijn od Din 63-- datle
Sezil« od 16. oprllri do oktobra
Bazeiski koncil in oglejski patrijarhi
(Ob 500 letnici reformnega koncila.)
Letos bo minulo 500 let, odkar se je pričel reformni koncil v Bazlu. Ker je s tem koncilom v precej tesni zvezi tudi naša, zlasti cerkvena zgodovina, se mi zdi primerno, da si vse dogodke, ki so se odigravali na koncilu v Bazlu — vsaj v glavnih obrisih nekoliko ogledamo in se skušamo vživeti v psiho in mentaliteto ljudstva 15. stoletja.
Vsi reformni koncili, ki so se pojavili in odigravali (nekateri precej burno!) v 15. stoletju, ki so zelo globoko posegli v duše narodov in še bolj razgibali razburkano va-lovje ljudskih mas, so si stavili za glavno nalogo: »reformatio Ecclesiae in capite et in mentbris« — kako izvesti reformo v Cerkvi na glavi in udih- Takoj pa bodi omenjeno, da je bila glavna napuka vsega reformnega gibanja 15. stoletja prav v tem, da ni nihče hotel začeti z reformo najprej pri sebi. ampak jo je hotel vsakdo izvesti le pri drugem.
Reformno gibanje
S kostniškim koncilom je bil sicer poravnan usodni papeški razkol, vendar pn z njim niso bile zaceljene krvave rane in odpravljeni razni nedostatki v cerkvi. Saj bi bilo naravnost čudno, da bi tako velik zgodovinski takt, kakor je bil baš papeški razkol, ne zapustil nobenih krvavih sledov v človeški zgodovini. V dobi 40 letnega razkola je ugled papeštva tako globoko padel, kakor še nikdar poprej. To je bilo tudi vzrok, da je razpadla politično-verska edinost krščanskih narodov. Narodnostni princip je stopil sedaj v ospredje in začel hujskati narode drugega proti drugemu. Začela je dominirati ideja o neodvisni svetni oblasti, ker ni bilo enotnega vrhovnega vodstva v sv. Cerkvi, zaradi tega je globoka vernost in krščanska nravnost narodov globoko padla in si s tem sadala krvave rane, ki so glasno oznanjale reformo. Needinost iu razbrzdanost sta se v gnezdili tudi v vse plasti cerkvenega življenja in zavzemali vedno večje dimenzije. Splošni klic po reformi Cerkve na glavi in udih je bil torej upravičen iu zelo potreben. Vsega pomilovanja pa je vredno tu dejstvo, da je hotel tedanji krščanski svet izvesti to reformo v smislu napačnih konciliarnih idej, da stoji koncil nad papežem, da koncil papeža lahko odstavi in sodi. Šli so še dalje v svojih idejah- Trdili so, da ni bistveno potrebno, da sklicujejo koncile papeži, bili so celo mnenja, da jih lahko sklicujejo kardinali in če je treba, jih smejo sklicevati tudi svetni knezi. S koncilijarnimi idejami so hoteli nemirni duhovi 15. stoletja uničiti to, kar se je v sv. Cerkvi v praksi izvajalo že tisoč let. Nameravana preosnova cerkvene uprave v duhu napačnih konciliarnih idej se jim je na bazelskem koncilu popolnoma ponesrečila. Namesto zaželjene reforme so nastale še večje zmede in zelo značilno je dejstvo, da so se prav tisti, ki so nosili geslo reforme vedno na jeziku, izkazali za popolnoma nesposobne, da bi vrnili sv. Cerkvi red in mir.
To teorijo o konciliarnih idejah je razvil — poleg Gersona in drugih — do usodnih ekstremov slavni kanonist in poznejši kardinal Zabarella. Razumljivo je pri tem tudi dejstvo, zakaj so bili papeži nezaupljivi do teh reformnih koncilov. — Koncil v Kon-sbinci je kar enostavno določil, kdaj in v kakem presledku naj se vršijo naslednji reformni koncili. Te samovoljne načrte so rodile zmotne ideje o cerkveni ustavi, ki so hotele izročiti ustavo Cerkve koncilom, papež pa naj bi bil le izvrševalni organ njihovih odredb. To pa nasprotuje ustavi, ki jo je dal Kristus svoji Cerkvi, zato so se postavili- papeži z vsemi silami proti tem odredbam. Zaradi tega so začeli očitati papežem, da niso prijatelji cerkvene reforme. Ce pomislimo na dejstvo, da so zastopniki konciliarnih idej smatrali tako spremembo cerkvene ustave za glavni predmet cerkvene reforme, potem moramo reči, da so bila vsa očitanja zelo krivična in podla. Papeži so bili prijatelji reforme v pravem pomenu besede.
Otvoritev bazelskega koncila
Papež Martin V. je kmalA potem, ko je poveril nalogo kardinalu Julijami Cesariniju. da otvori leta 1431. bazeiski koncil, umrl. Naslednik mu je bil Evgen IV., ki je vladal od leta 1431. do 1447. Papež Evgen IV. je izbral za svojega legata v husitskih zadevah tn za bazeiski koncil Cesarinija. Ta kardinal je do septembra leta 1431. ozuanjeval na Češkem križarsko vojsko proti husitom in je prišel v Bazel šele meseca septembra. Zastopniki koncila so bili med tem v Bazlu že zbrani in so otvorili koncil že koncem julija lela 1431. — Udeležba koncila je bila zelo slaba. Veliko je zakrivila vojna avstrij-sko-tirolskih vojvod z Burgundijo. Slabo obiskani koncil je obenem tudi priča, kako malo reformnih uspehov so od njega pričakovali cerkveni zastopniki. 1
Koncil razpuščen
Prva slovesna seja se je pričela 14. decembra leta 1431. Navzoči so bili: trije škofje. 14 opatov in večje število teologov. Za glavno nalogo si ie bazeiski koncil zastavil.
da zatre husitsko krivoverstvo, da sklene cerkveno zedinjenje z vzhodno cerkvijo, da obnovi piif med krščanskimi knezi in da izvede reformo v Cerkvi. Ker pa je bilo udeležencev na koncilu zelo malo število in ker so. Grki želeli za razgovor kako bližnje mesto v Italiji, je papež Evgen IV. z bulo z dne 18. decembra leta 1431. bazeiski koncil razpustil in sklical nov koncil za leto 1433. v Bologno. Člani hazelskega koncila s tem papeževim sklepom niso bili zadovoljni, navdajale so jih temne slutnje, da hoče papež reformno delo ovirati, zaradi tega so se obrnili na ves krščanski svet z izjavo, da hočejo reformno delo nadaljevati in tudi končati. Cesarini je skušal posredovati med bazelskim koncilom in papežem, a papež Evgen IV. se ni dal omajati, da bi odstopil od sklepa, to pa ludi zaradi tega ne, ker je bil užaljen, da je bazeiski koncil kar na svojo pest povabil husite v Razel in smatral zedinjenje z grško cerkvijo za svojo zadevo, dočim je papež zlasti to vprašanje smatral za svojo častno nalogo.
Koncil se nadaljnje
Bazelskemu koncilu je bil mogočen zaščitnik Sigmund, kateremu je po Vaclavovi smrti pripadla tudi Češka. Sigmund je bil trdno uverjen, da bo koncil v Bazlu najlažje uredil husitfke zmede. Tudi avstrijski vojvode so z vso silo vplivali na podložne cerkvene oblastnike, da se morajo udeležiti koncila, ali pa da pošljejo tja vsaj svoje zastopnike. Ti so jih ubogali in poslali na koncil svoje zastopnike. Med vsemi temi zastopniki, zlasti nemškimi prelati, ki so bili zbrani na koncilu v Bazlu, je imel kmalu največji vpliv in najvažnejšo besedo takratni oglejski patrijarh Ludovik II. Oglejskega pa-trijarha ni privedla na koncil skrb za cerkev in nje reformo, ampak zgolj politični interesi.
Oglejski patrijarh in koncil
Zgodovinarji nam poročajo, da so v letih 1418.—1420. uničili Benečani svetno obla?* oglejskih patrijarhov in zasedli njih ozemlje.
!,«l «*»* K**' vat W»t-.'l*CMUlCrt'.U*S	]
liu rc KI>lA*r.nVlVMAt}lll(.. A HA*TftfO.VjCOM*!	i
,jV'jW.« (OUCSASTJCAM .Dtfcirr.iNvn uruum rv ' k, »m««srn>sovt,(n»E«l TAwnv« «k(urv-ivrri>s.j 'V vc>iv?:ii,v,zr»ucnjiv>n »mu&okk-iiK.TWS \ .i
Vojvoda Tcck, oglejski patrijarh.
Oglejski patrijarhi so bili našim prednikom svetni iu duhovni poglavarji. Nad 200 let so so bili mejni grofje: Furlanske grofije. Kranjske marke in Istrske grofije. Vse te pokrajine jim je podelil kot državni fevd nemški cesar Henrik IV. lela 1077. Patrijarh Ludovik 11. je poizkusil leta 1431. z oboroženimi četami zasesti Furlanijo. katero s<i mu bili zasedli Benečani, toda li so mu odbili napad in baš zaradi tega se je patrijarh zatekel v Bazel, da predlaga koncilu svojo zadevo- Na koncil je prišel s sijajnim spremstvom dne 30. decembra 1. 1431. in se pridružil skrajni opoziciji, ki je bila sovražna papežu. Na k<.ličilu sla bili namreč dve stranki. Manjšina (beneški in florentinski škofje) je stala na papeževi strani in njegovih legatov. Ta stranka je hotela izvesti reformo v sporazumu z vrhovnim cerkvenim poglavarjem in je tudi varovala njegovo čast Večina pa je bila papežu sovražna. Držala se je trdovratno odloka kostniškega koncila, o nadoblasti koncila nad papežem. Skušala je kolikor mogoče omejiti papežu oblast- Tej stranki, ki je seslojala iz nižje duhovščine, je med drugimi načeloval tudi oglejski patrijarh Ludovik II. Kje je bil vzrck, da se je patrijarh pridružil tej stranki? Papež Evgen IV. je bil Benečan po rodu, ugleden in vzoren mož. Patrijarh Ludovik ga je po krivici obdolžil, da je sporazum I jen z. Benečani in zadovoljen z okupacijo oglejske cerkvene države. S strastnim sovraštvom, ki ga je gojil do svojih nasprotnikov, je nasprotoval tudi papežu na koncilu v Bazlu. Patrijarh Ludovik je bil v bogoslovnih in pravnih stvareh zelo neveden. pač pa je bil precej dober diplomat.
Papež prizna zakoniti obstoj koncila
V letu 1433. je bil papež Evgen IV. v veliki stiski. V cerkveni državi ua je na-
padel milanski vojvoda Visconti z namenom, | da ščiti s tem bazeiski koncil. Tudi Sigmund, j ki je bil istega leta krouan za cesarja v Ri- | mu, je pritiskal na papeža in mu prigovarjal, naj sklene s koncilom mir in sporazum. Evgen IV. je v tej opasni stiski 15. decembra 1433 izjavil, da prizna, da je bazeiski koncil od svojega početka zakonito zbran in naj sedaj nadaljuje svoje delo. S to izjavo se je papež (seveda prisiljen!) postavil v nasprotje z bulo. s katero je razpustil bazeiski koncil. S to izjavo — in to je bistveno! — pa je priznal papež samo dosedanji zakoniti obstoj koucila, ne pa tudi njegovih do tedaj storjenih sklepov. Od aprila leta 1434. dalje so načelovali koncilu papeževi legati. Vsi ti so morali priseči na izrek, da stoji koncil po svoji oblasti nad papežem. Od tedaj naprej je bilo izdanih veliko dekretov, ki so se nanašali na papeško kurijo, simonijo in konkubinat. V dekretih, ki so se nanašali na papeža, papeške volitve in ua imenovanje kardinalov, je dominiral duh konciliarnih idej. Papež je bil tedaj brez moči, da bi se uprl proti temu, ker je bil v pregnanstvu v Florenci.
Papež vnovič razpusti koncil — Razkol
Glede cerkvenega zedinjenja z Grki so se začeli nvočno kresati nemirni duhovi v Bazlu. Člani koncila so hoteli postopati čisto samostojno proti papeževi volji- Pa tudi niso bili vsi istih misli, kje naj se sestanejo z Grki. Pretežna večina je bila za Avignon ali Bazel, manjšina pa za kako mesto v Italiji. Duhovi so postajali tako napeti in sovražni, da je moralo slejkoprej nekaj izbruhniti. In to se je ludi zgodilo. Nastal je nov papeški razkol, ki je obenem tudi zadnji v cerkveni zgodovini. — Evgen IV. je podpiral manjšinsko stranko. Večini je načelovala francoska prclipapeška stranka in ta je tudi hotela iztrgati Italijanom apostolsko stolico. Ta stranka je poklicala papeža in kardinale pred svoje srdišče. Papež se temu ni odzval, pač pa je 18. septembra 1437 razpustil bazeiski koncil iu ga premestil v Ferraro. Povabil je tja upravičene cerkvene zastopnike in ti so se odzvali papežu v precejšnjem številu. Drugi pa, kateri niso hoteli slediti papeževemu sklepu, so ostali v Bazlu in dalje zborovali. Stavek, da stoji koncil nad papežem in da nima pravice papež razpustiti koncila, so proglasili za dogmo. Ker je bil po njihovem mnenju (!) papež Evgen IV- pridi tej dogmi, zato so ga dne 26. junija I. 1439. kot krivoverca odstavili in si izvolili novega papeža Feliksa V. To je bil zadnji protipapež v cerkveni zgodovini. Pod njegovim vodstvom so člani bazelskega koucila še naprej zborovali, toda ne dolgo. Dne 16. maja 1142 se je koncil razšel.
Oglejski patrijarh Ludovik. kakor je bilo že omenjeno, je bil bazelskemu koncilu mogočna opera. Z rodbinskimi zvezami si je pridobil mnogo privržencev med nemškimi knezi. Bazeiski koncil ga je večkrat p .šiljal kot legala na razne shode ali pa na čelu kake deputacije. — Patrijarh Ludovik II. je zadnjikrat nastopil na koncilu v usodep Ini seji, ko so Bazclčani odstavili papeža Evge-na IV. Toda tedaj so mu bili že šteti dnevi življenja, še istega leta ga je pobrala kužna bolezen. Tedanji bijnik koncila — Knej Silvij — in poznejši papež Pij II. patrijarha Ludo-vika takole označuje: Vir noti minus no-bilis, quam furiosus.<
Usodne posledice za slovenske pokrajine
Vsi ti dogodki, ki so se odigravali na koncilu v Bazlu, so imeli za naše slovenske pokrajine usodne posledice. Oglejski patrijarh Ludovik II. je potegnil za seboj v razkol skoraj vso škofijo. Ker je imel koncil v akvilejski škofiji najtrdnejšo oporo, zaradi tega je izredno bogato obdaroval samostane in cerkve na Slovenskem z raznimi privilegiji in duhovnimi milostmi. Opatiji v Stični so bile ponovno potrjene pravice in opatu je bila celo dovoljena raba pontifikalij pri slovesnem blagoslovu. Prav lako so prejeli od hazelskega koncila in njegovih oblastnikov razne privilegije in darove: kartuzijani v Jurkloštru, Bistri. Pleterjah in nemški viteški red v Ljubljani. Le benediktinska opatija v Gornjem gradu ni dobila nobenih darov. Iz tega se da sklepati, da ni bila na strani koncila, ampak je bila pokorna rimski stolici.
Oglejski p r o t i pa t raja r h i
Brez dvoma je bil odličen pristaš koncila tudi Martin, pičenski škof in vikar oglejskega patrijarha Ludovika 1 L. ki je l>azel-•keniu koncilu najbolj utrdil veljavo v slovenskih deželah. Ta mož je imel oblast čez vse slovenske dežele: Goriško, Kranjsko. Sp. Štajersko in Koroško južno od reke Drave. Njegov vpliv se je pojavljal zlasti v cerkvenih homatijah, ki so nastale v oglejski škofiji po smrti patrijarha Ludovika II. Stolica oglejskih patrijarhov je bila tedaj izpraznjena. Papež Evgen IV. jo je podelil Ludoviku III., takoj nato |>a je tudi bazeiski koncil imenoval za oglejskega patrijarha tridentskega škofa Aleksandra. Patrijarh Ludovik III. je bil sicer dober diplomat, ne pa tudi skrben pastir svojim ovčicam, ki so mu bile izročene v varstvo. Cerkveno vlado je poveril svojemu vikarju Martinu. Podob-
no je bilo tudi s patrijarhom Aleksandrom. Patrijarh Aleksander je dobil priznanje le v avstrijskih deželah in Goriški, dočim so priznavali patrijarha Ludovika UI. le v beneškem delu škofije. Kakor poprej patrijarha Ludovika II., tako je sedaj tudi Aleksandra bogato obdaroval koncil. Bazeiski papež gu je imenoval celo za kardinala. Vendar pa mu ni bila usoda mila, da bi dolgo živel in užival dobrote koncila. Po njegovi smrti je koncil imenoval za patrijarha Lovrenca
Enej Picrolomini (poznejši papež Pij II.) na potu na bazeiski koncil. (Po sliki Pinturichia (t 1513) v katedrali mesta Siena.)
pl. Lichtenberga. Ta mož pa je bil izredno častihlepen in sploh nemirnega duha. Ko pa je leta 1446. tudi ta umrl, je nastalo vprašanje, kdo naj izvršuje cerkveno oblast v avstrijskem delu oglejske škofije. Bazeiski koncil je tedaj že precej izgubil na svoji veljavi in tudi dnevi so mu bili že šteti. Vendar je še enkrat posegel v nase cerkvene razmere. Koncil ni več imenoval novega patrijarha, pač pa je postavil Martina za upravitelja ! oglejske škofije, in sicer za tako dolgo časa, j dokler ne ho imenovan nov patrijarh. — lz j tega je razvidno, da je moral imeti Martin i velike zasluge za bazeiski koncil. Bazeiski koncil pa je sedaj ugodil želji avstrijske vlade iu ui imenoval novega patrijarha.
Razkol poravnan
Cesar Friderik III. je sam spoznal, da mu opozicija proti papežu prinaša le škodo, zato je poslal Eneja Silvijn kot zastopnika vladarja in nemških knezov izjavit pokorščino in priznanje papežu Evgenu IV., ki je tedaj že ležal na smrtni postelji. Bazelskemu koncilu in razkolu je bila s tem faktom od-tegnjena zadnja opora. Papež Evgen IV. je obljubil v bližnji bodočnosti sklicati splošno sinodo in priznal tudi obenem reformne dekrete hazelskega koncila za veljavne, v kolikor st> ustrezali zahtevam nemškega naroda. S tem je bilo zopet obnovljeno cerkveno edinstvo in bil obenem poravnan tudi |»o-gubni razkol v oglejski škofiji. Trdovratni člani buzelskega koncila so se s svojim proti-papežem Feliksom V. podvrgli papežu Nikolaju V. lela 1449.
Vpliv svetne oblasti na cerkvene zadeve
Strastni in dolgoletni boj bazelskega j koncila proti rimski stolici je imel med dru-! gitn ludi to važno posledico, da si je v tem I usodnem razdoru pridobila državna oblast 1 mnogo vpliva ua cerkvene zadeve. V raznih | privilegijih se jasno zrcali veliki vpliv svet-! ne oblasti na Cerkev, obenem se pa tudi i opazi nova smer, v kateri se je pričelo reformno gibanje. Ideje, ki jih je sprožil bazeiski koncil, niso bile zatrte z odpravo razkola. ampak so se bliskovito širile, so živele ' in se pojavljale na razne načine, tako zlasti i na univerzah, na mnogih provincialnih in I škofovskih sinodah in celo v samostanih. Svetni mogotci so pričeli na svojo pest preurejali iu izboljševati cerkvene razmere. Ze cesar Albrecht je izjavil, da je >ius refor-niandi pravica vladarjev in Friderik III. se je držal istega načela. Papeži so -morali z ozirom na zamotane razmere marsikaj privoliti. da odvrnejo s tem še hujše zlo oo cerkve. Nn ta način pa je raslla nadvlada svetne oblasti in se vedno bolj krčila cerkvena svoboda.
Za naše slovenske dežele je mir. ki je bil sklenjen med rimsko stolico in svetnimi oblastmi, v toliko ugodno vplival, da se je poravnal pogubni razkol, ki je razdvajal oglejsko škofijo. Patrijarh Ludovik 111. je bil splošno priznati za legitimnega cerkvenega poglavarja v oglejski škofiji. Da je omenjena škofija v dobi bazelskega koncila zelo trpela, nam priča reformna sinoda iz 1.1 LIS., ki se je vršila v Ljubljani.
INSERIRAJTE V »SLOVEiNCU«!
Q555555555555555555-555555555555555555
oi •«» • D ••
5im6 i Z liUSIf^
Versko mučeništvo in junaštvo
Severno od Rdečega trga v Moskvi je v široki ulici lljiuki veliko število boljševiških uradov, nekako središče boljševiško moči. Sredi boljševiških uradnih poslopij se skriva lepa cerkev svetega Nikolaja.
Cerkev sv. Nikolaja v Iljinki je v poltret-jem letu že petkrat zgubila svoje duhovnike in cerkvene predstojnike, ki so junaško padli na bojišču za sv. vero. A vselej so na mesto padlih junakov stopili novi junaški branitelji cerkve.
Prvi je na veliki petek 1. 1928. jmdel v vsej Moskvi priljubljeni duhovnik Valentin Sventickij. K njegovim junaškim pridigam se je zbiralo številno občinstvo iz vse Moskve. Posebno so užigali njegovi opomini k samostanskemu življenju med svetom. Pod njegovim vplivom je v Moskvi nastalo novo versko gibanje v tej smeri. Boljševiki so ga preguali v Sibirijo. Za njim je vodstvo župnije prevzel
Predsednik razorožitvene konference, ki se bo sestala februarja 1932. bo angleški zunanji minister Henderson.
drug duhovnik. Cez pol leta so boljševiki aretirali vse duhovnike te cerkve, a povrh še ves cerkveni pevski zbor in vrslo oseb cerkvenega odbora in vernikov. Verniki so dobili novega duhovnika iz druge župnije. Obenem se je nekoliko bogoslovno izobraženih mož dalo posvetiti za duhovnike. Verniki so sestavili nov cerkveni zbor, vrhu tega pa ua svoje stroške vzdrževali še 15 oseb v ječah in v izgnanstvu.
Novi župnik, oče Aleksander, je bil tako previden, da sploh ni pridigoval. A niti to ga ni rešilo. Čez deset mesecev je bil že na Solo-veckih otokih. Za njim je nastopil še skromnejši in ponižnejši menih Maksi ni, a lanski veliki petek so ga aretirali in v majniku ie že umrl na Soloveckih otokih. Za njim je nastopil izredni mož, oče Izmael, ki je obenem izvrševal dvojno službo, namreč oficirsko službo v rdeči armadi in duhovniško službo v cerkvi sv. Nikolaja sredi glavnih boljševiških uradov.
Rdeči general — obenem duhovnik
Izobražen mlad mož. Dovršil je duhov no akademijo (bogoslovno fakulteto), a ostal v svetnem poklicu. Dosegel je visoko stopnjo v rdeči armadi. Svojega verskega prepričanja ni skrival. Več let je prihajal v cerkev kar v vojaški obleki. Ko je dosegel poveljniško stopnjo, ki odgovarja prejšnjemu generalskemu činu, je prihajal v svetnem površniku. Tajno je bil posvečen v duhovnika. Začudeni verniki so nenadno opazili, da pri oltarju v svečeniški obleki služi pobožni general rdeče armade. To je bil oče Izmael, med verniki uaj-priljubljeuejši duhovnik. Podnevi so ga večkrat srečali kot visokega oficirja v družbi najvišjih boljševiških uradnikov, peš ali pa v vladnem avtomobilu. Zvečer pa je v cerkvi molil večerniee ali pa spovedoval svojo Ste vilne duhovne otroke.
Vsem je bilo jasno, da je združevanje tako različnih služb silno nevarna igra. Vsi so ve deli, da so njegovi dnevi šteti. Vendar je kot svečenik služil okoli devet mesecev. I^ini je še z veliko pobožnostjo in gorečnostjo vodil velikonočno službo božjo v cerkvi sv. Nikolaja. To je bilo že preveč. O binkoštili so ga aretirali. Dolgo ni bilo nič slišati o njegovi usodi. Potem se je raznesla vest o njegovi smrti, a 'ta vest službeno še ni potrjena.
Lansha velika noč v Moskvi
Cerkev sv. Nikolaja v Iljinki je imela burno veliko noč. Veliki petek je bil aretiran njen župnik Maksim. Veliki četrtek je bila zaprta sosednja cerkev Gruzinske Matere božje. Veliki teden je bil aretiran oče Vasilij, župnik cerkve pri Petrovsko-Razumovski akademiji. Med tem je že umrl za tifusom na Soloveckih otokih. Vse je bilo vznemirjeno. Mnogi so plakali. Oče Izmael je ostal miren; pomirjeval in tolažil je vernike.
V soboto ob enajstih ponoči se je začela velikonočna služba božja. Dvakrat so šli mimo cerkve brezbožniki z godbo in s pijanskimi klici. Med procesijo je cerkev pretresalo pokanje pekard, ki so jih metali komsomolci, ko so šli v sprevodu iz svojega zbirališča nasproti cerkvi. Težka bolest je stiskala srca vernikov. Oče Izmael pa je pol z veliko vnemo in ginjenostjo. Ko je iz dna duše z veliko močjo zapel vzklik: ; Kristus je vstal,« so solze ginjenja tekle po njegovih licih. Iz tisoč, grl 'je zadonel odgovor: >Resnično je vstal.< Zgodnja jutranja maša se je izvršila z veliko slovesnostjo in ginjenostjo. Ob treh zjutraj so bili obredi končani.
To je edina noč v letu, ko vso noč vozi tramvaj. Po vseh gledališčih so brezplačne predstave. V vseh klubih in prostorih so brez-
VI
božne priredilvo in pripravo za brezbožno ma-škerado. Po mestu vozijo tramvajski vozovi, prirejeni kot odri za brezbožne prireditve; na njih nastopajo brezbožniki, oblečeni v cerkvena duhovniška oblačila in v tej obleki gnusno predstavljajo pijane pope. ilazne bogokletne lutke Kristusa, Matere božje i. dr. Za njimi godci oblečeni v ineniško obleko. Na Katarinskeni trgu je veliko brezbožno zboro-anje, potem sežiganje Kristusa, razpel i. dr. Ise to se je vršilo ves čas velikonočnega bogo-lužja, približno do treh zjutraj.
„Kristus je vstal" - v tramoaia
Vse to opisuje Miliael Artenijev, ki je lansko veliko noč preživel v Moskvi. Ko so bili nedeljo zjutraj končani obredi Vstajenja, so bile istočasno končane brezbožne prireditve, da so se verni in brezbožniki srečavali na ulicah in se istočasno razhajali domov. Naj nadalje pripoveduje sam M. Artemjev.
Množice so istočasno prihajale iz cerkva in od brezbožnih prireditev. Srečala sta se dva nasprotna potoka. Eni so šli mirno in molče, drugi razbrzdano, s kričanjem, prepirali jeni in krohotanjem. Nisem šel rad v razsvetljeni tramvaj. Na Rdečem trgu sem vstopil. Obenem je vslopila družba kričavih komso-molcev. V vozu je bila mešana družba brez-božnikov in vernikov. Pozneje jc vstopil starejši delavec, napol kmečko oblečen. Dvignil je zimsko kapo in glasuo zaklical: ^Kristus je vstal, državljani!« Vsi so se osupnjeuo ozrli vanj. A takoj so v zadregi pogledali v stran. Vsak se je bal, da bi se njegov pogled srečal s sosedovim. Nihče se ni upal odgovoriti na velikonočni pozdrav, kakor je bilo prej običajno. Vsi so molčali. Tudi komsomolska mladina je osup-njena obmolknila.
Kmetski delavec je z nekoliko vznemirjenim glasom še enkrat zaklical: ?Predragi, Kristus je vstal! r Nov molk in še večja osuplost. Naposled 11111 je ženska koudu^terka službeno in hladno odgovorila:
No, državljan, pojdite, pojdite uaprej, ne motite reda! i
Delavec se je stisnil v kol. Pred naslednjo postajo je naglo vstal in odšel. Pri vratih se je še enkrat obrnil in z bridkostjo v srcu glasno vzkliknil:
Resnično je vstal, pravoslavni!"
Siedion za 59.000 oseb so zgradili na Dunaju in ga bodo dne 28. maja slovesno blagoslovili.
ovrucko. Dušnopastirsko delo je bilo zelo težavno. Ker je bilo v mojih štirih župnijah na osem tisoč duš samo sedem lioljševikov, ker se je mladina Irdno držala katoliške vere, ker sem krstil bolne otroke, ki še niso bili vpisani v občinskem uradu in ker sem reševal duhovne sobrate, zato me je holjševiška vlada
Generalki kapetan špaaske armade umrl. V Madridu je umrl general Aguillera, ki je bil šele pred kratkim imenovan za generalnega kapetana španske armade.
dne 13. februarja 1928 vrgla v ječo v Olevsku. Bil sem obsojen na smrt. Po štirih mesecih pričakovanja smrti so mi povedali, da je izvršitev smrtne obsodbe odložena. Porabiti so 1110 hoteli za talca, da bi me zamenjali za kakega v Poljski obsojenega boljševika. Začelo se je dolgočasno jetniško življenje, ki jo trajalo štiri leta in osem mesecev, v vednem strahu, da me pri kakem zapletijaj« s Poljsko ustrele. Sovjetska vlada me je pri vsaki ugodni priložnosti črtala iz števila ujetnikov, ki so bili določeni za zamenjavo s Poljsko. Končno so lito 28. marca lani s skupino 1500 jetnikov poslali na Solovecke otoke. Med potjo so nas začasno pridržali v velikem jetniškem taborišču pri Arhangelsku, kjer je bilo nad 28.000 pregnancev. Tu je bilo strašno. Ko sem videl, da vsak dan pada do 20 oseb zaradi" obne-moglosti v težkem 14 urnem delu iu mrazu, sem spoznal, da me čaka smrt. Sklenil sem, da se rešim z begom. Dne 21. julija seni po goreči molitvi k Materi božji zbežal iz Arlian-gelska. Po dvamesečnem potikanju in skrivanju v gozdih in močvirju, čudežno rešen boljševiških krogel, ki so mi štirikrat predrle suknjo, ves razcapan in obnemogel, sem dne 11. septembra prišel čez mejo v Poljsko.
Tako pripoveduje župnik Žylinski. Po tolikem trpljenju ni iskal počitka, marveč je prevzel težavno župnijo Povvursk, ki nima niti cerkve niti župnišča.
(Iz majuiškc številke Kraljestva božjega«, ki je te dui izšla. Ur.)
Pompeji vračajo dragotine
25 letnica lbsenovc smrti. Danes pred 25 leti je v Oslu umrl najveiji švedski dramatik Henrik Ibscn.
■
cZastarelo, tovariš,< je za njim zaklical 1 neki bas iz gruče komsomolcev.
Razbit in uničen sem se vrnil domov. Za vedno se mi je v dušo vtisnil ta prizor v tramvaju. Spomnil sem se pesmi neznanega ruskega pesnika, ki lepo poje: r Bili smo tam. 1 .Njega so križali. Gledali smo od daleč, v I strahu, da ne bi koga iz nas spoznali kot Njegovega učenca. Tako [Kije pesnik, ki se skriva nekje v sovjetski Rusiji; njegove pesmi se v rokopisih širijo med verniki.
Taka je bila lanska velika noč v Moskvi. Podobna je bila letošnja.
Še živi Kristus v dušah vernikov. A verniki se umikajo v katakombe.
V ječah in v pregnanstvu
Katoliški župnik Boleslav 2ylinski se je lani čudežno rešil iz boljševiških ječ. Naj kar sam pripoveduje, kaj je doživel.
Ob koncu leta 1020. sem po naročilu cerkvene oblasti odpotoval v Rusijo, da sem kot župnik in upravitelj upravljal štiri župnije ob noljski meji: olevsko, luhinsko, vjelcdnicko in
V Pompejih so prod kratkim izkopali največji antični srebrn zaklad, kar jih do slej pozna svet. Našli so ga v takozvani Menan-drovi hiši — Časa del Menandro — in obsega 117 komadov (hildesheimski srebrni zaklad v berlinski antični zbirki šteje 70 in boseo-realski 108 komadov). Srebrnina predstavlja razkošno namizno posodje za štiri osebe iu je izvrstno ohranjeno. To liišo so za časa katastrofe ravno prezidavali — kakor vilo Item in mnoge druge hiše v Pompejih; po vsej priliki so popravljali potresne poškodbe iz 1.63. Srebrnina je ležala zavita v prte v močni skrinji v kleti. Zidovi so morali takoj v začetku katastrofe /grmeti v kletne svetlobne jaške, jih zamašiti in tako preprečiti, da do zaklada nista prišla ne pepel ne vlaga. Zato so vsi predmeti izvrstno ohranjeni. Vrhu tega so srebrnino nemudoma očistili, kar se je pri prejšnih najdbah zamudilo. Predmeti se svetijo kakor bi bili pravkar prišli iz delavnice; razstavljeni so v muzeju v Neaplju.
Krožniki so dvoje velikosti, majhni lončki na nizkih trinožnikih in žlice pa troje odnosno četvere velikosti. Din gib lončkov je po sedem taiste oblike, večjih komadov samo po dvoje. Število vrčev je manjše. Posod za pijače je po obliki in okraskih vedno po dvoje od vsake vrsto. Oblika posod je večinoma znana po prejšnjih najdbah. Pač pa so nekaj novega posodice za mehko kuhana jajca na velikih ploščakib. Svojevrstne so spodnjo skodelice na treh nogah v obliki slonovih glav. Sklede v obliki školjke so rabili pač za umiviuije. Okraski se omejujejo skoraj izključno na robove in prostor ob ročajih. Krožniki imajo po dva ploska ročnika, na katerih se med ornamentalniini gosmi reži Silenov obraz. Ponev, na kateri se še poznajo sledovi ognja, ima na ročaju relief /. živahnim lovom na leve.
Mnogo posod je dragoceno okrašenih. Ena izmed skodel nosi znak neke mestne
boginje kakor v Ilildesheimu in Boscoreale. Tudi kupa z žrjavi, ki žro kače, se nahaja v tem kakor v boseorealskem zakladu; očividno je taista delavnica dobavila oboje posodje. Na dveh drugih kupah so upodobljeni ljubavni prizori med Marsom in Venero. Prizori so tako očito erotični, kakor to pri vpodabljanju l>ogov ni v navadi. Na dveh majhnih kupah je videli dirke Erotov. Dve drugi pokvarjeni
Novo vodno in zračno letalo, s katerim je letel oceanski letalec Gronau na mednarodno letalsko razstavo v Stockholmu, kjer jc radi različnih tehničnih novosti vzbudilo veliko zanimanje.
Vladna kriza na Dunaju. Justični minister Schurff, ki ga namerava velenemška stranka odpoklicati iz vlade.
kupi kažeta prizore iz gledališča, dve drugi imata podeželsko obeležje (mlad pastir se bori z zastavnim ovnom in ga podere na Ua). Najlepši sla dve kupi s Herkulovimi čini. Na dnu ene izmed obeh je v pompejanski kur-zivi vrezano ime znanega helenističnega sre-brarja Apella, vendar ee zdi ta napis nekam sumljiv. — Veliko ročno zrcalo'je okrašeno z izredno lepo žensko glavo v reliefu.
Posestnik hiše, v kateri so našli srebrni zaklad, je moral biti bogat mož dobrega okusa in literarno izobražen. Dekoracije na stenah spominjajo na gledališče in književnem; v atrij uslike z maskami, v sosednjem prostoru slike iz trojanske vojne (n. pr. leseni konj), v eni izmed treh eksedrij v peristilu sede med mizami z maskami trije pesniki, držeč v rokah rokopisne zvitke. Enega, z otroškim izrazom v golobradih odkritih potezah, označuje napis za Menandra, tvorca novejše atiš-ke komedije, ki čita tretjo knjigo svojih del. Potem slede pokrajinske slike z gostim drevjem, dalje naslikana loggia s spuščenimi zavesami, i/, katere se odpira pogled na začaran gozd s pisanimi pticami. Na oltarju družinskih bogov (larov) so leseni kipi malikov v pepelu strohneli, ostala pa je notranja votla oblika — kakor pri toliko drugih kipih v Pompejih, lako da je mogoče sedaj po njej napraviti odtiske iz sadre.
t
Zofja KcDšak-SzčzuuKa:
Biseri svete Uršule
Vselej, kadar je stara Erlenda začela pripovedovati, so dekle cd zvestega poslušanja prenehale z delom. Tudi sedaj so vretena počivala v njihovih rokah, ona pa je pripovedovala s povadigujenim glasom:
... In ta Atila, Mundžukov sin, ima veliko glavo, grlmst hrbet, krive noge, zvinjen nos, poševne oči in rumeno kožo. Napaja se s kobiljim mlekom, žre surovo konjsko meso in ima po šest prstov na vsaki nogi. Če v jezi zacepeta, se privali iz tal smrdljiv dim. V dimu pa se valjajo Mundžukovim sinovom pokorni demoni. Nihče se jim ne more obraniti.
... In ta Atila ima svoj sedež nekje v vroči, ravni stepi. Štirje stolpi stražijo njegovo hišo. Štirikratno kolje jo varuje. Na vsakem kolu je sovražnikova glava. Iz segnitih oči kaplja mrliški strup, širi grozo po stepi. Preden solnce obeli lobanje, prinaša veter smrad novih glav. Zemlja se vsenaokrog trese od strahu. Od groze težko hrope stepa. Za štirikratno, z glavami okrašeno ograjo se zadovoljno gosti Atila, Mundžukov sin. Z njimi njegovih petdeset sinov in sto najodličnejših het-manov. Elak z groznim obrazom, Dongicik, ki se trese, veliki Emnedcar, ki prestavlja gore, Ucindur gobavec, Utor, Iskal m in Ernak ... Iz zlatih in srebrnih čaš pijo Atilovi sinovi in vojščaki; on sam pa iz lesene čarovne kupe.
Poleg njegove palače stoji domovanje žena. Devet in devetdeset jih je. In prva med njimi je Kerka, ki jo imenujejo tudi Helga, svetlolasa, ujetnica s severa. Ta ima svojo lastno palačo. Željam Atile, Mundžukovega sina, se pokore rimski cesar Valentinian, ki prestoluje v velikem Bizancu, in vsi kralji na Vzhodu. Strašen je. >Kjer dirja moj konj, ne raste več trava« — to je njegova pesem. V snu izgovarjajo ljudje strahoma njegovo ime. Hujši je nego volkodlak.. .<
»Ali ga pa ne bo tudi sem?« je prestrašena vprašala Gulda in se nehote ozrla proti oknu, ki je bilo zaprto z oknicami in zapahom.
»Ne bo ga, ne; ne bojte se. Daleč je odtod, daleč, ni mu znana pot v Armoriko. Ob veliki reki Donavi stoje njegove straže. Tam se končuje oblast peklenskega sina.«
»A če je v zvezi s čarovniki?...« vprašuje še nepomirjena dekla.
»Pripovedujte o čem drugem« — jo je prekinila Marga (bila je vedra in ni ljubila strahov). »Pripovedujte nam o kraljeviču, ki je prišel po našo princezinjo.«
Med dvornimi deklami sedeča kraljeva hči Uršula je zardela in živahno ugovarjala, zmajevaje z glavo; toda stara dojilja, ki ji je omenjeni predmet ugajal, je poslinila prst, pognala vreteno in začela novo pripovest:
»Prišel je, oho. oho! prišel je —« je skandirala napol pojoč — »prišel je iz Britanije, od onstran hudega morja, Etere. Arturjev sin. Po našo princezinjo je prišel v Armoriko. Lep je kraljevič. Vitek kakor kopje. Ledja ima močna kakor neresec, noge urne kakor jelen, oči iskreče kakor baklje. V rokah je močan kakor tur, njegova rast je kakor jelka. Čast je, biti njegov prijatelj, gorje pa sovražniku! Ob njegovi strani bo soprogi cvetela čast. Vse ženske jo zavidajo. Skaldi ji bodo zlagali pesmi...«
Pod vzhičenimi pogledi dvornih dekel je princezinja globoko sklonila svojo plavolaso glavo. Stara dojilja je umolknila in jo pogledala ponosno in z veliko ljubeznijo. Na ognjišču so prasketala brinjeva polena in rdeče iskre so pršile na vse strani. Včasih je veter vrgel dim nazaj; potem se je izba zavila v modro kopreno, v kateri so migotali plameni gorečih polen in goreli rožnati obrazi dekel; biseri na princezinjinem vratu so drhteli v srebrnem svitu. Urno so brnela vretena.
»•Pripovedujte še kaj, Erlenda!« — je hrepeneče prosila Ivona.
>0 močnem bogu Belenu vam boni povedala in o svetem cvetu verbene ...«
Princezinja je živahno dvignila svetlo glavo:
>Pripovedujte nam raje o velikem Bogu Jezusu Kristusu — je plaho zašepetala — *saj nam sedaj On gospoduje ...«
Stara Erlenda je stisnila ustnice. Nikakih zgodb o novem Bogu ni znala.
»Pater Gilda ti pove o Njem,« — je dejala nejevoljno.
»Oh, že kajkrat mi je pripovedoval o kralju Herodu in o treh Modrih z Jutrovega: slišala bi rada še več... Kaj ljubi, koga ljubi najbolj. Nekateri pravijo, da revne in šibke?«
»Tako je,« — je priznala Erlenda. — >Saj sem vedno rekla, da to ni kraljevski, ampak ribiški bog.
Hrum ljudi, pasji lajež in konjski topol so nenadoma butnili izza stene.
Glazbila za vse!
Violine .... od nin
Kllnr*.....oc! Oln 1»' -
Tromh« .... od Uin 480' -Harmoniko • • od nin 85'—
Krnnmllfno In klKTlrnk« harmonike. Jazz Instrumenti Zahtev*]!? veliki brezplačni CENIK „d
največje In naJcenelAe pohIIJ. Iv. claibll Jniotlavlje
MEINEL & HEROLD
Tovarna glasbil In Harmonik Prod. podr. Hlflbpr It. 103
Brezplačen pouk v srlrnn In. Navodil« v crnlMi.
»Vrnili so se z lova,« je dejala dojilja, veseja, da se je pogovor prekinil; zložila je skupaj preslico in vreteno ter odvedla s seboj princezinjo, da bi jo v č umna t i za slavnost dostojno oblekla in nakitila.
Pater Gilda pripoveduje princezinji
Prostorna, dasi nizka gostinska soba kralja Nota, gospodarja severnega dela Armorike, je bila polna hrupa in ljudi. Mogočni smrekovi tramovi, ki so prečkali izbo in bili ste-sani iz smrek, rastočih ob morju, so bili okrašeni z mojstrskimi rezbarijami in očrneli od dima, ki je kakor oblak visel pod stropom. Pred velikim ognjem na ognjišču so gonjači v ovčjih kožuhih razobešali mokre mreže in pohlepno škilili po jedeh. Psi so renčali in glodali kosti, ki so fih jim metali jedci. Na izrezljanih hrastovih stolih so sedeli najimenitnejši gostje kralja Nota: princ Etere, nedosegljiv lovec, s svojim spremstvom, pa starešine domače dežele, zvesti Tjerni in Mak-tjerni. Kupi mesa so pokrivali mize, vmes so stali vrči z vinom in sladkim brezovim sokom. Britanski princ in njegovi vitezi so se pred jedjo pokrižali po predpisu svetega Patricka in pri tem točno pazili drug na drugega, da se v zmedenem znamenju novega Boga ne bi zmotili. Potem so darovali starim bogovom in skrivoma razlili prve vinske pene v kupi. Armoričani so si globoko oddihnili in storili istotako. Vino pomeni vendar nekaj več nego prazno znamenje na pršili! Sedaj se mogočni Hez, Tental ali v omeli skrili Taran niso mogli srditi.
V ozadju izbe, v polovični višini stene, takoj pod temnim oblakom dima, je tekla prekrasno izrezljana galerija, na kateri je bilo mesto za ženske. Tam je sedela, nepremična v svoji tesni obleki iz zlatega lamee-a in visokem, oglatem velu dobrotna kraljica Darija, ki so jo obkrožale častitljive žene Maktjernov in dvorne dekle. Ob materini strani je trudno zrla doli Uršula, Notova hči. Kakor skozi meglo je videla skozi dim od pijače zardelo, potno lice svojega ženina, njegove temne, dolge lase, iz katerih je v vročini puhtela vlaga, in njegove blesteče oči. V začetku pojedine se je po dvornem običaju vsakokrat, preden je dvignil kozarec, ozrl proti njej: sedaj pa je omamljen od vročine in pijače, brez misli tolkel po mizi. Mogla ga je pozorno opazovati. Bil je Čisto tak kakor vsi drugi, pred katerimi jo je od otroških let nehote prevzemal strah. Silnt vojščaki, strogi s seboj in z drugimi, nevarni, neizprosni, nagle jeze. Strah ji je stisnil srce. Čutila se je majhno, šihko. ubogo, nesposobno za ženo takega viteza. Raje bi ljubila Gospoda Jezusa Kristusa, ki je celo z berači prijazen, nego močnega Etereja, ki ima roke kaUor tur...
Star skald je stal ob ognjišču in pel pesem o hrabrem Beovulfu, Elarjevem sinu, in o njegovem boju z danmarškim zmajem Gren-delom. Treznejši so peli z njim in z nožmi udarjali takt: drugi, ki so jih zmagali napori lova in pa vino, so spali, naslanjajoč glave na roke, ležeče na ntizi. Nepaznost gospode so izkoristili služabniki iu gonjači, posegali po kosih ostalega mesa na mizi in po kotih gostili drug drugega, komaj braueč se pred pohlepnimi psi.
Kraljica Darija se je sklonila čez ograjo, da bi presodila, če bi kraljevi soprog opazil njen odhod. Pa kralj Not je spal v svojem naslonjaču z daleč nazaj nagnjeno glavo, in glasno smrčal. Vstala je, se tiho odstranila in izginila v svoj pregradek. Princezinja ji ni sledila. Ko so materni koraki utihnili, se je kakor senca splazila mimo dremajočih častitljivih žena Maktjernov. stekla po galeriji v vežo in odrinila nn glavnih vratih težki zapah.
»Pripovedujte mi, oče, o Bogu Jezusu Kristusu« — je zašepetala, čim se je toliko ohrab-rila.
Smehljal se je iskreno vzradoščen.
»Kaj hočeš, da ti o njem povem?«
»Povej mi danes, koga najbolj ljubi?«
Starec se je za čas zamislil.
»Najbolj ljubi olroke in take, ki so kakor otroci, nedolžni, šibki, beli...«
»Te ljubi...« je tiho ponavljala.
»On ljubi vsako svojih stvari, ki je ostala lepa in čista, kakor jo je bil ustvaril, ki se ni izkvarila ... Vodo, ogenj, veter in zemljo ... Žito in vse cvetlice... In ptičke, kakor so ti-le... In ljudi, ki so ostali dobrotni in so nedolžnega in čistega srca ... Otroke, dekleta, fante... Ljudi, ki so tihi in nikomur ne žele zlega... In starčke, ki so pripravljeni, da se v miru poslove, pa naj so tudi grešniki kakor jaz...«
Umolknil je za trenutek in se z zaupanjem ozrl kvišku.
»Vsak. ki se mu tu godi krivica« — je znova povzel — »najde pri njem varstvo in oporo... In vsakogar, ki ga svet zaničuje, brezdomce, ponižne kakor ob poti rastoč plevel; vse, ki v naglici zapuščajo cesto, da jih drveče krdelo na konjih ne bi ponevedoma poteptalo kakor mravljince ... vse te ljubi On...«
Vrgel je na ogenj pest suhljadi.
»Pri Njem ne najdejo varstva taki kakor pri starih malikih, hrupeči ljudje, oboroženi, glasni, bojeviti; kajti v boju se lahko nedolžnemu prizadene krivica. On pa pridiga, da ga to bolj boli, kakor če bi se Njemu zgodila krivica...«
Princezinja je stisnila roke na prsih, na katerih so blesteli biseri.
»Rada bi« — je šepetala — »rada bi ostala nedolžna dekla in Mu služila vse življenje.«
Pater Gilda je prizanesljivo pokimal z glavo:
»Besede!« — je mrmral. — »Saj se mudi v palači Notov zet. Kmalu boš žena poročena. Odpeljala se boš na drngo stran morja. Toda pazi, da v listam življenju in skrbeh ne boš pozabila na molitev, ki sem te. je naučil!«
Ona pa je začela tiho, a iskreno ihteti. Solze so padale na niz biserov in tekle po njem nizdol, kakor da bi se bila ena izmed dvanajsterih vrvic pretrgala.
»Ne joči!« — jo je tolažil starec. — »Volja očetov je sveta... Kakšne dekliške želje so to! Sedaj jočeš, v enem letu se boš pa na svatovskem plesu veselo vrtila.«
»V enem letu?« --je razveseljena in začudena vprašala.
»Nu, da. To ti nazadnje lahko povem, ker vem. Not odide s tvojim zaročencem na vojno in pred letom se ne bosla vrnila. Meča ju srbita, zato se jima mudi v frankovske vinograde. Pravita, da jima je treba sto sodčkov vina za ženitnino...«
»Kako pa veste to?«
»Kralju Notu bi bil moral prerokovati, če bo vojna proti Frankom uspela. Jaz pa nisem vedež. Moj Gospod. Jezus Kristus, je prihod-njost pridržal zase in ne dovoljuje prerokovati. Tako sem mu dejal. Not je pa strahovito preklinjal, me psoval z lenuhom in poslal po druida v gozd. Ta je kmalu prišel in vedeževal iz kozličjega droba; pohod se bo neki posrečil, kar Bog daj, amen« — je pokojno pripovedoval starec.
>V enem letu!« — je olajšana ponavljala princezinja. — >Vsak dau bom prihajala sem, vi pa mi boste pripovedovali o Gospodu Jezusu Kristusu.
Postal je žalosten: doložil je zopel nekaj suhljadi.
>Kaj naj pripovedujem? Priprost. neučen mož sem. Ljubim Ga, kolikor morem, toda pridigati ne znam. Kar sem vedel, sem ti povedal... V Rim bi bilo treba potovati in tam slišati... Oh! Rim! Tam stoluje rimski škof. Petrov naslednik. Ta ve vse ... Angelji mu služijo in prinašajo oznanilo... Če ne ve. knko
Nasproti ji je zavel mrzli, čisti zrak. Visok i bi kaj uredil, potem se mu ponoči prikaže Go-
sneg je pokrival griče. Bel, tih. mehak kakor gost iz drugega svela. Bel. kakor je Kristus bel. novi Bog Armorike... V dalji je hrumel ocenit. Valovi so se zaganjali v razjedeno skalovje kakor divji psi na rožljajočih verigah. Za griči je vstajala luna. S snegom pokriti vrhovi so bili kakor orjaki, ki v slovesnem sprevodu I korakajo nizdol proti morju... Beže pred belim Bogom...« je prešinila misel princezinjo. Brez obotavljanja je prekoračila dvorišče in odprla škripajoča vrata na skedenj patra Gilda.
Tu je stanoval stari apostol Armorike. Sedaj se je grel ob ognju na ognjišču — skromnem ognju, peščici modre žrjavice in snežno-belega pepela, kajti ni hotel, dn bi dim nadlegoval njegove sostanovalce — ptičke. Sedeli so — cela jata — na tramovih, Sperovcih. na-puščih ali naravnost na gumnu. Kalini, senice, šŠinkovci, strnadi, vrabci in množica drugih drobnih ptic je plašno začivkala in sfrfotala kvišku, ko so zaškripala vrata.
»Hvaljeno bodi Božje ime — je začudeno dejal starec — ali je kdo na dvoru obolel, princezinja?«
^Hvaljeno- — je odvrnila spoštljivo. — >Ne. nihče ni obolel.«
Sedla mu je nasproti, biseri so lahno za-zveneli. Za čas prestrašene ptice so zopet zaspale. Preko ugašajočega ognja je Uršula plaho zrln nn patra Gilda. S svojim dolgim nosom in dobrotljivim obrazom na tenkem vratu je bil podoben stari Dlešasti žolni
spod Jezus Kristus sam: .Tako in tako boš napravil,' mu pravi...«
»Jezus Kristus sam?c — Zavzeto je oklenila roke.
»Kakor ti pravim. Sam v Svojem najsvetejšem Telesu. Bel kakor sneg, tih. vse okrog njega svetloba ... Ne samo enkrat ali desetkrat Ga je videl rimski škof. Leon po imenu. Pred Njim je zbežal Atila. Mundžukov sin. ko ga je videl za Leonom, jezdečem na oslici...«
Pogledala ga je z zavzetimi očmi.
»Rimi Rim...« — je ponavljal stan — »Cerkve stoje tam, kamenite. velike, in nameni so čudovito izrezljani kakor tramovi v palači. Od sveč je svetlo v njih kakor na planem ... Duhovniki, škofje, diakoni, Bogu posvečene device so tam, in koliko jih ... Strašno lepo pojo... In škofje pridigajo o Jezusu Kristusu stvari, ki bi jih človek poslušal dan in noč... In svetega križa les je tamkaj. In velika množina kosti svetih mučencev. Hej, da bi vse to še enkrat videl z lastnimi očmi! Toda te milosti nisem vreden.,.«
»Kje je Rim?«
»Daleč, daleč, na jugu. kjer prebivajo langobardi in Goti. Skozi frankovsko dežeo je Ireba potovati... Potem so mogočne gore... Nemogoče je, od nas dospeti tjekaj.«
»Na noben način?«
>Na noben, na prav noben, kajti tudi Atila, Mundžukov sin, je ovira na poti... K večjemu po morju, z galejo... Semkaj so dospeli tr-
govci, ki so prišli iz Rima po vodi. Ob fran-kovski deželi, potem skozi skalna vrata v drugo, toplo, sinje morje, ki je ljudem bolj naklonjeno nego naše ... Toda to je strašna vožnja; potovati je treba pač pol leta.
Oba sta nekaj časa molčala.
»Pojdite že k počitku, princezinja. — je dejal starec in vstal — »pozno je.«
Princezinja pofu.e v Rim
Princ Etere, Arturjev sin, je položil roko na ročaj svojega bronastega meča in rad prisegel pri vseh novih in starih bogovih, da bo izpolnil željo svoje zaročenke, pa naj bi tudi zahtevala, da na konju skoči v morje ali premaga pol sveta. Potem je čakal — radoveden, kaj neki si bo izmislil ta mali, plahi deklič. Ravno tako je prisegel kralj Not, ki je bil še bolj začuden, kajti zgodilo se je prvič, da je slišal o kaki Uršulini želji. Ona pa je stala pred njim, boječa in stanovitna obenem; pritisnila je obe roki na burno utripajoče srce, napol pobledela napol zardela, da je bila videti kakor luna pa zopet kakor jutranja zarja.
»Povej sedaj, moja ljuba, kaj želiš?« — je rekel vedro Etere in si roke uprl v boke.
S težavo je odprla usta.
»Rada bi se peljala v Rim« — je zašepetala.
Pogledala sta, ne da bi umela.
»Kaj je to, Rim?« — sta vprašala zaeno.
Stisnila je od strahu drhteča kolena in povedala vse, kar ji je bil pater Gilda povedal o Rimu, o potu tja, in prisrčno prosila gospoda očeta, da bi ji opremil galejo in ji dal s seboj deset dekel za spremstvo.
»Pri Belenu in vseh bogovih!« — je zaklical kralj prestrašen.
Potem sta jo začela oba pregovarjati, da naj opusti svojo zahtevo in ji kakor otroku pojasnjevala, da zahteva nemogoče. Etere jt je v nagrado ponujal sto kosov kitajskega atlasa, ki se izpreminja kakor peruti rajčice; črne sužnje iz daljne dežele — s koščenimi obroči v nosovih — za strežbo; vrečo jantarja, ki ozdravlja bolezni, odganja uroke in v katerega prosojnih grudicah so začarane mušice; palačo iz kamena, kakor jih grade Rimljani; bele, platnene srajce; neznana glasbila in druge čudovite reči. — Ona pa je stala trmasto :n molče in ni hotela o ničemer slišati.
Etere je z mečem udaril ob tla.
»Nihče ne bo rekel« — je jezno dejal — »da je Etere, Arturjev sin, snedel svojo besedo, pa najsi jo je dal ženski! Pustite jo pot iv vati, blazno dekle! Storite ji po volji, ljubi gospod tast...«
»Samo galejo mi dajte, veslače in deset i dekel za spremstvo« — je šepetala od veselja drhteča princezinja.
»Ne bom ti jih dal deset, marveč sto, kajti kraljeva hči si« — je temno zagodrnjal Not.
Jezno in žalostno jo je pogledal. Potem je I poklical kraljico Darijo, da bi ji odkril hčerino | blaznost. Kraljica je zaihteln in objela Uršulo. I Imenovala jo je solnce svojega življenja, ra-| dost n najlepšo cvetko. Težke solze, ki so ji polzele po licih, je brisala z robom belega predpasnika. Vzela je hčer s seboj v svojo ; Čumnato in tam glasno tožila nad njo.
»Ne jokajte tako, gospa mati« — je pro-; sila princezinja — »jeseni se bom zdrava , vrnila.«
»Kako boš pa našlo tja, dete?«
»Brodarji nas bodo peljali tjekaj, veter i bo napel usnjene plahte, pater Gilda bo kazal • pot Bog in moj Gospod Jezus Kristus pa me bo obvaroval pogube. Če se ne vrnem več, bo I to pomenilo, da me je vzljubil kakor jaz Njega in me izbral za svojo nevesto... Ne joči, mati, srečnejša bi bila v Njegovem svetu kakor pa kol Eterejeva žena ...«
Darija je jokala vedno bridkeje.
»Takoj bom zvedela« — je dejala v solzah
»ie te ni več na svetu in Irohne tvoje drobne koščice. ki sem jih znosila v življenje, kje nn morskem dnu. Kajti, če umreš, se bo tvoja duša po Belenovi volji preselila v drugo življenje in se vrnila k meni. Gotovo se mi po-i vrneš v podobi golobice, kajti golobica si bila , — ali pa kot rdeča polonica, ki bo tiho pri-j hitela na okno moje stanice. Vselej te bopi i takoj spoznala...«
Ne, o moja gospa mati. Nad menoj nima oblasti Belen. marveč Jezus Kristus, ki ni ukazal, da naj bi se ljudje v novem življenju mučili. Vzame jih naravnost k sebi. Če umr-jem. se bom z njim radovala.«
»Kako bom tedaj vedela, če živiš?« »Bisere, ki jih imam za vratom, bom začarala, da se, če umrjetn. vrnejo k vam. In če me bo veliki Bog Jezus Kristus zapustil ali če me bo zapustila moja čast, potem se bodo vrnili k vam potemnjoni in kalni. Če bodo pa jasno blesteli kakor sedaj, potem vedite. da prav tako blestim ob strani mojega Boga.«
Čudež z biseri
Tako tedaj je stara Erlenda. ki je bila vešča najtežavnejših čarovnih umeltiij, v naslednjih dneh kuhala bisere v topilniku in govorila nad njimi močne besede, kralj Not pa je dal opremiti in pozlatiti galejo, pripraviti jadra iz svežih kož, da bi mogle device, čim bi
prenehalo slabo vreme, odpluti.
•
V tem je pa istočasno ob Tisi, ki se izliva v Donavo, stotine milj daleč od tod, Atila. Mundžukov sin. zbiral svoje sinove in hetma-ne v svoji palači, ki je s štirimi lesenimi stolpi gospodovala širni stepa, da iib povode mi nov
Joža Lovreučič:
Legenda o Mariji s Sv. Gore in pastirici Uršiki
i.
Binkošina sobota leta 1539
Pod Skalnieo Grgar stoji, v Grgarju Uršika živi, oj Ferligojka ijržika, priprosta, mlada deklica, ki pase srenjsko dr6bnico tako lepo, tako skrbn6, kot bi služilu z ujo nebo ...
V soboto sveto je biU>, Mariji v čast določeno, je vstala — ni še. solnce vzšlu Od hiše je do hiše šla, ovce iz hlevov spuščala, da bi na pašo gnala jib po rebrih zelenih.
Ko čredo svojo zbrala je, na Skalnieo jo gnala je, da bliže nebu bila bi iu vueto bolj molila bi...
Ovčice je poganjala in spotoma prebirala iz srca je pobožnega niz jagod veuca rožnega, Marijo milostno proseč, uaj jo varuje vseli nesreč.
Ko jutro je oznanjalo in k maši je pozvanjalo,
prišla je s čredo na gor6, i u ko so za muravo šle in mirno pasle se ovce, na gori pokleknila je, v molitev se vtopiia je. In ko tako molila je, pod jasnim nebom ko brokal zagledala oblak je zlat... Oblak se zlati uižal je, se nižal je iu bližal je izpod neba tako urno, ko da mudi se mu močilo prav k Uršiki na Skalnieo.
Je Uršika vznemirjena oblak prečudni gledala, kaj to naj pomenilo bi, saj nikdar svoje žive dni oblaka videla še ni, da luč iz njega lila bi, ki solnčno prekosila bi, in še bi širil sladek vonj. 14 bi iskala ga zastonj, naj obhodila bi ve« svet in bi poduliala vsak cvet.
M0Č116 ji bilo je srce, še bolj sklenila je roke iu pregoreče z dušo vso molila in molila je in za pomoč prosila je Marijo, Mater usmiljeno, naj s svojo ljubo jo rok6 varuje pred nevarnostjo ...
Ni še končala, ne do tal oblak je spustil in obstal in v biserih se lesketal, da Uršiki je vid jemal. NI videla več Skalnire, ni videla, kje so oveč, samo v oblak strmela je. strmela in drhtela je in ji pri srcu je bil6, ko da uživa že neb6 ...
V neznanski sij oblak vzžari in se na dvoje razdeli: na njem Marija usmiljena pestuje Dete Jezusa in Uršiki se nasmeji in milo, kot še čula ni, ji po slovensko govori:
5 O j pastirica Uršika, glej, danes iz nebes prišla sem s svojim Sinom Jezusom; prišla sem, da l»o svet ta kraj, kjer gledaš Uršika me zdaj, zakaj poslušaj, kaj ti dem, oj kaj ti dem, kaj ti povem: zapusti goro Skalnieo, zapusti mirno drfbnico in pojdi v mesto, trg in vas in or.nanjuj povsod na glas: Mariji s Sinom Jezusom na Skalnici zidajte dom in jo prosite milosti, vam vsem jih d6 v obilosti!
Je Uršika poslušala Marijo in okušala sladkost nebeško nje besed, ki slajše so bile ko med. In še je rekla Uršika: »Marija, Mati usmiljena, zahvaljena iz dna srca, da doživela sem ta dan, ki mi Je od Boga poslan. <amo to prosim te lepo,
kako naj v mesto, trg in vas jaz neseui tvoj nebeški glas'? Preprosta pastirica seni, neumna ko ovčira sem, smejali se mi bodo vsi neuki, mladi deklici!«
Marija se smehljala je in Uršiki dejala je: Ljudi se, Uršika, ne boj, saj čula jaz bom nad teboj!-. In kot se iz neba je vzel, v nebo oblak se spet je vzpel, še dolgo za njim gledula jc Uršika vsa ginjena. Poleni je vstala in je šla, se od ovčic poslavljala: Pasite se, ovčice, tod, jaz moram zdaj na dolgo pol, da bom Mariji z Jezusom na Skalnici sprosila dom!.. ,<
II.
Uršika oznanja Marijino željo
Ni soluce še prišlo v poldan, je Uršika prišla v Solkan, i 11 preden solnce je zašlo, Gorico in okolico j« obhodila že z vestjo, kako se ji na Skalnici Marija je prikazala, cerkev zidati ukazala, da v njej ljudem bo milosti delila v izobilosti.
Tri dui lako je Uršika Marijin ukaz oznanjala, in ko se večerilo je . in ko se že temnilo je, se k čredi je pov racala iu jo v Grgar poganjala, da z zornim dnem ua Skalnieo bi zopet pripeljala jo, Mariji v varstvo dala jo, a sama šla iz vasi v vas, oznanjajoč nebeški glas.
Ljudje so jo poslušali in delo so popuščali in bili vsi veseli so, na Skaluico kar vreli so in so fee ptehitet-all, ' kdo prvf 'bd na Skalnici Marijo .^Tater"poča'stil in se ji v varstvo izročil. Oblast v Gorici gledala je dan za dnevom nindžico in ji je prepovedala, da več ne sme na Skaluico, in še zgrabiti Uršiko je dala in v ječo temno na gradu so zaprli jo in jo zastražili močni).
Je v ječi temni Uršika ua mrzla tla pokleknila, pokleknila iu klicala:
Marija, Mati usmiljena, kleče te prosim presečno, o reši s svojo me rol<6! Zaklicala šo dobro ni, se ječa temna razsvetli — pred njo Marija stala je, roko ji svojo dala je, iz ječe jo peljala je . •.
Naznanil zjutraj jc ječar: -Kaj takega pa še nikdar — ušla je mlada Uršika, gotovo je čarovnica!. In jo iskala je oblasl iu ko je guala ovce past, biriči so zgrabili jo, zgrabili in uklonili jo in v ječo na goriški grad peljali jo ko prvikrat, le da bi zopet jim no ušla, pred vrati jo podvojena je straža grajska straži I a ...
Je v ječi temni Uršika nu mrzla tla pokleknila, poklekniln iu klicala:
Marija, Mati usmiljena, kleče te prosim presrčn6, o reši s svojo me roko!« Zaklicala še dobro ni, se ječa temna razsvetli — pred ujo Marija stala je, roko ji svojo dala je, iz ječe jo peljala je,..
Ko zjutraj je ječar odprl iu v ječi Uršike ni uzrl, biriče je trdo prijel, gosposki pravit je hitel: Spet Uršika čarovnica iz ječe je pobegnila! ; Biriče razposlali so, in Uršike iskali so.
So našli jo na Skalnici, kjer je veliki množici kazalu kraj izvoljeni in še, kako iz temnice Marija jo otela je, vesela ruzodela je ...
Biriči neusmiljeni zagnali so se med ljudi iu Uršiko prijeli so,
v Gorico jo od vel i so in je, da 2^>pet ne bi ušla, v uajhujšo ječo morala.
Ni bilo dosti, da roke imela jo uklenjene, še noge so ji v trlico privili kar je šlo tesno, iu ko še vrata hrastova previdno so zapahnili jn stražo potrojili so, tedaj so se oddahnili in norčevali se glasnč: Zdaj, lepa, mlada Uršik«, poskusi, če še kaj velja beseda tvoja coprna!.. .<
Je v temni ječi Uršika, na rokah, nogah uklenjeua poklekniti poskusila — ji ni pustila trlica. V nebo uprla je oči i 11 kar imela je moči zaupno je zaklicala:
Marija, Mati usmiljena, če v tvojo čast bi to bilo, o reši s svojo me roko!« Zaklicala še dobro ui, se ječa temna razsvetli: pred njo Marija stala je, roko ji svojo dala je, iz ječe jo peljala je ...
Ječar se ni nič več jezil, biriče v miru je pustil, in nič več niso oblasti branile silni množici, ko vrela je na Skalnieo, na Skalnieo, sveto goro, kjer je pobožna Uršika še dan za dnem pasla oveč in gledala je romurje, kako na vrh prinesel vsak na ramah kamen je težak, da prej Mariji z Jezusom zgradili bi na gori dom ...
III.
Nova znamenja
Minila cvetna je pomlad in cvetje je zorelo v sad, na Skalnici sto in sto rok, da jih vesel je bil sam Bog. kop&lo je, klesdlo je, Mariji hram zidalo jc ...
Ko neko Jutro, neki dan bil temelj je že dnkop&n globoko prav do ramena.
prišli so še do kamena, do mnriuora rumenega. Sc v mamioru je gladko bral Mariji augelski pozdrav, ki bil lepo napisan je. še marmor bil porisuu jc z zvezdami iu cvetlicami in s čudežnimi pticami. Golob jc tu iz zdele pil, na drugem koncu je redil mladiče v gnezdu pelikan, zajemajoč iz svojih ran, in še med njima belogrod postavljal se je ptič labod, kakor bi svojo pesem pel iu v siujo daljo koprnel...
Duhovni, ki privedel pot prav takrat ga je tam ondod, ob kamenu je tem obstal, potem spregovoril, dejal: Bog novo znamenje je dal. zares je to izvoljen kraj, kjer se Marija hvali uaj!« Iu še ljudem je razložil, kaj naj pomen bi skriti bil na kamenu zvezd in cvetlic in z njimi upodobljenih ptic.
So meseci ko dnevi šli na sveti gori Skaluici in kot Marija čudežno .pomagala bi zidati, od rok jc hitro delo šlo in ko skončano je bilo, so vsi močno se čudili, da Uršike več blizu ui, ki bila nezanuidna je iu dan za dnem neutrudna je za delo poprijemala
in je še druge vnemala... Gvgarci so povedali: »Doma smo jo pogledali, je bolna Uršika močnd, na Skaluico je več. ne bo, da videla bi novi dom in v njem Marijo z Jezusom!«
IV.
Uršika romarica
Pod Skalnieo Grgar stoji, v Grgarju v revni hišici sirota Uršika leži, bolna leži, milo ječi, Marijo prosi pomoči:
>Marija, Mati usmiljena, glej, cerkev je dozidana in čujem jih, prvič poj6 zvonovi tvoji prelepo iu k tebi vabijo ljudi, da podeliš jim milosti!
usliši tudi mene zdaj, samo to milost mi še daj: veš, rada bi v tvoj novi dom, da pred teboj in Jezusom tam gori pokleknila bi, srčno se zahvalila ti, o Mati, za vse milosti, ki si mi jih v obilosti delila ubogi deklici vse mojega življenja dni. To usliši me, Marija ti, potem pa kar na Skalnici zapri za ta mi svet oči iu dušo mi odpelji v raj, oj v sveti raj, da vekomaj te gledala presrečna bom, Marija s Sinom Jezusom!.. .<
Ni še končala Uršika, se izba je zasvetila in jo polnil je sladak vonj, ki bi iskala ga zastonj, če obhodila bi ves svet in bi poduhala vsak cvet. Marija, Mali usmiljena, držeč v naročju Jezusa, se k Uršiki sklonila je, spremilo govorila je: >Oj vstani, vstani, Uršika, na Skalnieo boš z mano šla, mi malo boš pomSgala nositi Dete Jezusa, ki danes prvič daroval, ki danes prvič žrtvoval se bo na Skalnici iu vsem v življenje dal se romarjem!«
Pri priči vsa zveseljena
je vstala bolna Urfika
in še Marija Jezusa
ji dala je in vzdignili
so se in kakor romarji
na Skalnieo so strmn šli.
Je Uršiki tako bil6,
ko da hodila bi v uebo,
in preden se je utrudila,
že v cerkvi se je čudila,
ko ji Marija Jezusu
iz rok s smehljajem vzela je
in se v altar z njim vzpela je..
Še je pristopil srebrolas duhovni in je bral na glas Mariji sveto mašo v čast, ki strla je pekla oblast. Pred obhajilno mizo Uršika • Marijo je le gledala iu je pobožno čakala, da sprejme Sina njeuega in v dušo si zaklene ga...
Med mašo se obhajala je Uršika in vdajala v presladko se je blaženost, ko Jezus sam je bil njen gost. Po maši ni iz cerkve šla, k altar ju je pokleknila — in vse,' kakjr prosila je, vse Uršika dobila je: Marija, Mati usmiljena, Ijub6 se k njej je nagnila, venec prelep držala je in Uršiki ga dala je in s svojim Sinom Jezusom peljala jo je v rajski doin ...
Štiri sto let na Skalnici, Marija, rod te naš časti, štiri sto let v obilosti delila si 11111 milosti — o daj, usliši prošnji glas, šo v ta preložki, bridki čas obrani nas, ohrani nas, da bomo vse do konca dui, Marija, tvoji romarji!
»mo

Kraljevska pesem
Jaz sem kralj vseh kraljev. Kralj Zdravje. Glas moj v šir in dalj jekne naj kot spev pomladi in vsa srca prerodi, da ves svet svetal in lep bo, kot si solnčni žarek ti!
Blagovestnik sem življenja novega, miru klicar, kralj edini na vsem svetu, ki pravičen je vsekdar.
lvdor živi po mojih naukih — bogatin ali prosjak — vsak od mojega bogastva delež svoj dobi enak.
Ni bogastvo moje svetlih feronic polna vreča. Moje je bogastvo — j volja zidana in sreča.
Mirko Kunčič:
Poljančev Janezek
Sloni Poljanče v Janezek ua oknu, sloni fn gleda z velikimi, kakor nebo sinjimi očmi na belo cesto.
Velika sobota je-
V zidanih rutah in šumečih krilih hodijo mimo vaška dekleta. S praznično umerjenimi koraki bedijo. Pisane jerbase nosijo na glavah in svetlo radost v srcih.
Poljančev Janezek je komaj pet let star. Ne spominja se, da bi že kdaj sta tako pisana procesija mimo njihove revne bajte. Pač! — Na cvetno nedeljo. Takrat je bilo skorajda Se bolj veselo in lepo. Nosili so fantiči, nosili z jabolki in pomarančami obložene butarico v cerkev k blagoslovu... Ze takrat je kanilo Janezka nekaj grenkega v srce. Očka je ves dan posedal v oni veliki, beli hiši »redi vasi, odkoder se zmironi razlega hreščanje harmonike in vriskanje veselih gostov. Posedal je tam in |K>zabil na vse: na bolno ženo, na Janezka in obljubljeno butarico ...
Jutri bo še večji praznik. A očku ni praznika mar. Leži v čuninati na postelji in smrči, glasno smrči. Zoprn duh po žganju mu uhaja iz ust. Pozno ponoči se je bil vrnil domov iz one velike, bele hiše, ki jo Janezek tako sovraži...
Gleda Janezek skozi okno, gleda pisane jerbase, pokrite 7. gladko zlikanimi prti in ugiba:
Bogve, kaj je dobrega v njih?«
In se obrne k postelji, kjer leži bolna Inama in vpraša:
?Mama. ali bo tudi nam kdo prinesel tak jerbns? Tak jerbas. veš, v katerem bo kaj posebno dobrega zate in zame.. .<
Materine oči so trudno uprte v strop Komaj viden, trpek nasmeh ji drhti na ustnih
Hevček. le kdo bi nosil uam in čemu? Potice in pirhe si mora vsakdo sam priskrbeti ... Iu je za to treba denarja, mnogo denarja. Saj veš: naš očka pa vsega znosi v ono hišo... Ce si lačen — potrpi! Stara Marjana K) kmalu pri>la in ti skuhala mlečno kašo.«
Janezek ne odgovarja.
Janezek vtakno palec v usta in se zamisli
Janezek tuhta nekaj silno važnega.
Tuhta — in v njegovih očeh sc jasni, rasni...
*
Po l>eli. praznični cesti konica Poljančev Janezek. Moško in odločno konica. Naravnost proti imenitni hiši krčmarja Kolca korani.
Krčmar Kolec stoji nn pragu iu mogočno vrti tolsta palca na trebuhu. Ko zagleda Janezka, se dobrovoljno nasmehne:
>0, lej ga možakarja, kaj pa ti? Ali si prišel, da ga skupaj zvrneva litrček? Pa si res od fare fanti Cisto po očetu se boš vrgel, hehe.. .<"
Janezku ni do šale. Resen iu strojj je njegov obraz- Tako resen iu strog, da Iu sc človek zavzel: Ali je to res obraz petletnega
fantiča ?c Sovražno se mu bliska v očeh. Njegov glas je trd iu osoren:
»Stric, prišel sem po denar!« Krčmar Kolec se na moč začudi: >1, lej ga fanta — |>o kakšen denar?* »Po tistega, ki ga naš ata vsako soboto pri vas pusti. Mama je bolna, pa bi rada potic in pirhov, da ozdravi. Dajte, stric, dajte denar nazaj k
Krčmar Kolec je nagle jeze. V hipu se mu obraz stemni. Grozeče nagrbanči čelo in zarohni:
»Kajon predrzni, kaj pa čvekaš! Ha! Le kaj ti pride na misel... Čakaj, čakaj, ti bom že dal denar...k
In krčmar Kolec plane k hlevu, odveze psa z verige in ga naščuje:
- Daj ga, Hektor, daj ga, falotak Samo prestrašiti hoče krčmar Kolec fantiča. Drži psa za verižico okoli vratu in ga ne izpusti. Pes se besno zaganja proli Janezku in laja, laja ...
'Daj ga, Hektor, daj ga, falotak Pes se z vso silo zaleti naprej. Iztrga se krčmarju Kolcu iz rok iu ...
>Mama k presunljivo zakriči .Inuezek iu se okrene, da bi zbežal. Prepozno.
Pes se divje zakadi vanj. Janezek omalme, butne z glavo ob zid in se zgrudi na tlu. Krik smrhie groze iu bolečine se mu iztrga iz grla.
Krčmar Kolec priskoči, zgrabi pobesnelega psa okoli vratu in ga vrže v velikem loku od sebe. Pes nevšečuo zacvili in se potuhnjeno splazi nekam za hlev.
Krčmar Kolec se skloni nad Janezkom in z grozo vidi: Janezkov obraz je ves bled, ves opraskan, ves spačen. Na sencih mu zeva velika rana, ki jo jc dobil pri padcu. Kri teče, teče ...
Krčmar Kolec je trdega srca — pravijo vaščant. Topot pa se mu sumljivo jHisveti očeh: dvoje solz se utrga iz njih in kradoma spolzi po licu...
>Ubožec, tega nisem hotel. Bog je priča da ne!
Ganjen dvigne drobno telesce s tal, ga vzame v naročje in nese v hišo. Poklice ženo Oba se budita, da bi obudila Janezka k življenju. Zastonj.
Janezek se ne bo nikoli več zbudil. it
Mrtvega ue«o domov.
K bolni materi 1111 posteljo ga položijo.
»Jezus, Marija... Janezek!
Materin obupni krik prikliče očeta iz čumnate. Razmršenih las in zbeganih uči plane v izbo.
S potrtim obrazom pripoveduje krčmar Kolec. Ničesar ne zataji. Vedno iznovn zagotavlja: -Nisem hotel tako... Nesreča... Bog mi je pričale
Oče Poljanec strmi... posluša — in nc more, ne moro verjeti... V njegovem srcu se nekaj narahlo zgane- Presunjen je do dna Vrže se k mrličku, skesano položi glavo nanj in se ves zvije v krčevitem joku:
>.Taz sem vsega kriv, jaz! Bijte me, bijte do krvi!... Ti moj ubogi, nesrečni fant.
Pri farni cerkvi pojo zvonovi. Slovesno pojo. Ubrano pojo.
Janezek jih več ne sliši.
Janezek leži med svečami bled in nem in sc ne gane.
Pokojen smehljaj mu leži na ustnih. — Dosegel jo po smrti, kar ni mogel doseči življenju: omehčal je, spreobrnil očetovo zakrknjeno srce.
Mirko Kunčič:
Očka Pokluhar
(Vesela zgodba.)
Noč je. Temna in brez zvezd-Gre očka Poklukar iz gostilne proti domu, gre iu brunda zmedene besede predse. Vinski duhovi se razposajeno zaganjajo vanj, grabijo ga za noge in zanašajo zdaj na to zdaj na ono stran ceste.
salamiš, če ne bova
Takole modruje očka Poklukar sam s seboj in se junaško trka na prsi:
»Kdo je gospodar v hiši, a? Ali si ti, ali sem jaz, a? Jaz sem gospodar, ti rečeni — in mir besedi, klopotec klopotasti! Kdo zasluži denar, a? Ali ga ti, ali ga jaz, a? Jaz ga zaslužim, li rečeni, salamiš! Če ti ni prav — se pritoži!«
Očka Poklukar sname klobuk, ga zavihti nad glavo in zapoje s hripavim glasom:
» Kaj nam pa morejo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo, če smo vesel'...«
Gre očka Poklukar proti domu, gre in
se čudi:
>Ti spak ti, kako je nocoj cesta dolga in ozka! Ali je zacoprana, kali? Ni ji konca,.< Od gostilne do Poklukarjeve hiše je komaj deset minut bodli. Očka Poklukar pa kolovrati že pol ure in šo ni na cilju... I11 brunda in se baba dalje: Mi smo mi — živili! Kaj boste vi, uboge reve... Za svoje pijem, nevoščljivci grdi. Kar sem pognal po grlu, sem pognal- Moja stvar! Kaaaj...? Figo ti bom dal, pa ne denar. Urša uršasta... Kakooo...? Koliko je ura? Me nič ne briga. Ura je lahko, kolikor hoče. Njena stvar! Spati ne moreš? Me nič ne briga. Tvoja stvar! Drži jezik za zobmi, žlobudra žlobudrasta! Gospodar sem jaz — in pika iu amen.
Po dolgem prerekanju in kolovratenju prikrevsa očka Poklukar slednjič vendarlo do svoje hiše.
Halo, Urša uršasta, odpri, če ne te bom! se zadere in udari s pestjo ob prve du ri, ki jih doseže.
Vse tiho.
Iz notranjščine ni slišati najmanjšega šuma.
Očka Poklukar se razsrdi in zarentači na vos glas:
Odpri, ti reči zaorala!
Nobenega odziva.
Razkačen se očka Poklukar zakadi v vrata.
Vrata se odpro -— iu očka Poklukar z vso silo telebue 1111 tla. Ko se z veliko težavo spot postavi na noge, zapre vrata za seboj in začne tipati okoli sebe. Brezuspešen trud. Postelje ne otiplje nikjer...
Čudni 1 cvileči glasovi mu zdajci udarijo na uho.
Hu, ti Urša uršasta, kako grdo smrčiš nocoj! se zgraža očka Poklukar. Medtem tiplje dalje ui otiplje nekakšno ležišče v kotu. Kakor posekan štor se zavali vanj. Trdo si ini postlala nocoj, Urš« uršasta.... so bridko pritoži in požugu s pestjo v temo: ->Le čakaj, bova že jutri obračunala, salamiš!
In zabrunda še to in 0110 — nato pa zaspi kot ubit.	*
Jutro.
Zena Urša nese pujskom krme. Ko odpre vrata, da bi vsula krmo v korito — ostrini: v koritu leži ves umazan in povaljan — veste kdo? Očka Poklukar! Namesto v hišo — je zablodil ponoči v svinjak. Nad njim se sklanjajo lačni pujski iu začudeno vohajo nenavadno jedačo...
2ena Urša se raztogoti. Nemilo zgrabi zaspanca za rame in ga strese:
Halo. pokoncu, grdoha grda k
Očka Poklukar se stokajoč zgane. Ves je še omoten od težkega spanja .
>Kaaaj? Kakooo? Kdo je gospodar v hiši, a?« za renči.
Ti bom že dala gospodarja, ponočnjak!« kriči Urša in ga srepo gleda. Res lep go spodar, ki v svinjskem koritu spi! Fejtebodi! Ali te res ne bo nikoli pamet srečala?«
Očka Poklukar odpre oči. krmežljavo po-gleda okoli sebe — in se zgrozi. Rrrr! Ali je mogoče? Kaj takega .. Škandal! Le kaj bodo rekli ljudje, če izvedo?
Sram je očeta Poklukarja, sram, da bi se najraje pogrezuil na dno morja..
-Nak. začne trdo zmerjati samega sebe in se tolči s pestjo ob čelo, mak. s hudičkom ki je v pijači, se pa res ni dobro bratiti. Pujska napravi iz tebe. navadnega pujska — fej!
STRIČKOV KOTIČEK
162.
Dragi striček!
Se še kaj spominjaš male Marije, katero si včasih malo poujčkal in pokramljal z njo? Jaz se Te še prav dobro spominjam. Tudi zasviral si mi kakšno okroglo. Ali zdaj še kaj igiuš? Prav lepo si znal. Gotovo znaš zduj še lepše. Pobaši enkrat svoj instrument in me obišči. Neizrečeno bom vesela. Privedi tudi Požgančevegn očeta s seboj, če so kaj muzikaličnl. Postregla vama bom s piškoti in malinovcem. Veš, zdaj sem že velika punca. Prosim Te, odpiši, kdaj prideta- Kadar prideš, dobiš najlepšo rožico iz našega vrta.
Prisrčno Te pozdravlja Tvoja
Marija dr. Drobničeva. učenka II. razr. v Ljubljani.
Odgovor:
Draga Marija!
O, jaz se Te še jako dobro spominjam, jaz. Ampak, veš kaj. hm... ne gre mi v glavo, kako se moreš T i mene spominjati. Koliko pu si bila prav za prav stara takrat, a? Iu koliko Te je bilo, a? Stara si bila malo več kot — nič, bilo pa Te je komaj toliko, da bi ljudov.rski poglavar Rompoinpomtidra-lalijahopsaridedidelčindarašabuniinbom enkrat odprl usta in rekel: rHanilc Hoho, in trdiš, da se me spominjaš... Potemtakem moraš imeti ■r- kakor bi dejal kakšen učen kric — kolosalen spomin.
Ujčkal sem Te zares, ujčkal, a Ti ni bilo to nič kaj všeč, kolikor pomnim. Komaj sem Te v naročje vzel, že si se začela dreti na žive in mrtve in stegati roke po mami...
In da sem kramljal s Telx>j? O seveda sem, seveda. A je bilo to kramljanje dokaj čudno. Jaz sem govoril s Teboj lepo po slovenski, Ti pa si žlobudrala v nekem meni povsem neznanem jeziku, ki ima samo dvoje ali troje besedi... Naj sem Te vprašal karkoli, Tvoj odgovor je bil ven in ven »veveve in J mamama in papapac... Za hudimana nisem mogel dognati pomena tem čudnim besedam. Kakšen jezik je bil to, a? Daj no, daj, povej! Me od sile zanima.
Če še kaj svirnm? O ja, še! A nič več toliko kot takrat. Veš, mi kar nekaj manjka. Se mi strašno toži po tistih časih, ko si me Ti pri sviranju spremljala s svojim prelepim — vekanjem. Holuli, je bila to krasna godba!
Ce so Požnančev oča kaj inuzikalični? O, pa še kako! Da bi jih Ti slišala, kako milo znajo svirati — na gramofon! Zjokala bi se od ljutega ganotja... Kadar bo vozil tramvaj (kk! Rožnik, se bova oba — jaz in Požgančev oča — prigugala k Tebi na dom in Ti zaigrala toliko prelepih pesmif da T< bodo tri dni ušesa bolela.
Torej — 1111 svidenje!
Kotičkov striček.
ivan Albreht:
Nevidni koren
Znlka v zadregi pogleda Tin ela. Nn to pili ni mislila, da bi ga bila vprašala, čigav je.
linčc uiu je ime, se nasmehne, medtem ko se dečko oglasi: ; Završnikov sem.< >S šmarješke fare?« Mali prikima. Si pn korajžen, da si upaš tako daleč, meni puškar. Menda ntsi sani?--
Sam.' se oglasi iz dečka ponos. Mene ni nikoli strah.
Potlej si prava koroška korenina, se nasmehne prijazni možakar in začne kramljati 7. inalim.
Tinče pripoveduje, kar \e in zna o domu in babici, o pa-iirju Cenelu in — skoraj mu zdrkne spel listo o nevidnem korenu 7. jezika, pa se le še premaga. Nekoliko ga je sram, nekeliko se boji, da bi preveč ljudi izvedelo njegovo skrivnost.
>Si že bil kdaj v tovarni?« ga poglndi puškar po kuštrnvih laseh iu Tinče odkima. Mož nato nekam izgine in se kmalu vrne, češ: : ('p st pri volji, si lahko malo ogledava nekatere prostore.«
Tinče je vesel iu z ueksnim plahim spoštovanjem stopi s puškarjem v prostrano sobano, polno raznoterih strojev.
S temi pripravami torej izdelujete puške? se hoče pokazati modrega. ; ICnl.-o dolgo |m imate dela z vsako puško?^
>0, to ni kar tnko,' se nasmehne možak. »Veš, pobič, puške ne izdelani sam, ne jaz in ne noben puškar,.ampak dela cela vrsta ljudi, preden jc puška izgotovljena.«.
Nato ga pelje iz delavnice v delavnico, od stroju do stroja in 11111 sproti razlaga, kako je puškarsko delo razdeljeno v dolgo vrsto posameznih strok. Ko so vsi posamezni deli izdelani, šele dobi v roke vse skupaj delavec, ki vse puškine dele natančno pregleda in jih potem sestavi, nakar celotno puško vnovič
Breskusijo, če je mogoče ž njo pravibio stre-_ati. Šele potem jo odpošljejo iz tovarne.
Med takim ogledovanjem čas hitro mineva, tovarniška sirena se spet oglasi, delavci se razvrste k strojem, kolega zabnie, stroji zaropočejo in v hipu so vsi prostori polni takega glušečega brnenju, da Tinče čisto nič ne razume, kaj govori puškar Boštej, ko ga prijazno rine na dvorišče. Šele Zalkin smeli ga zunaj strezni, pa mu je brž težko ob misli, da sc bo zdaj treba ločiti od prijazne vodnice.
»Srečno hodil« mu na cesti vošči dekle in hoče zdirjati proti domu, n Tinče je ujame za roko:
»Slišiš, povej no, kod bi prišel do cirkusa!
: Ali ne veš?« se začudi mala. 'Podle pojdi/ mu pokaže smer in gre nekaj časa ž njim, pa nenadoma obstane.
^ViS jo Beto! mu pokaže proti hiši z velikimi okni, polnimi najrazuovrstnejSegu blaga- Ze spel nosi lelake in ponuja raz-ulednice.t
Tinče gleda in drhti, Zalka pa ga prime zu roko in ga skoraj vleče po cesti. Pred tisto lepo hišo z velikimi okni obstoji in čeblja o
tem in onem, dokler ne stopi iz hiše vitka ženska, komaj poldrugo glavo večja cd Tinčeta. Oblečena je v ovetlomodro krilo in kri-čečerdečo bluzo, polno svetlih nitk in našivov. Za vratom nosi dvojni trak raznobojnih steklenih biserov. Zagorela polt se sveti v soncu in črni lasje se ji svetlikajo cd potu. Tinče zazija, ko jo zagleda, tako se mu vidi lepa. Prepričan je, da to ni navadna ženska, ampak najmanj vila iz lozc, a vso na njej zgolj zlato in srebro,	(Dalje prib. nedeljo.)
163.
Dragi kotičkov striček!
Zopet se oglašam z drobnimi vrsticami.
Veš, striček, zdaj je mesec maj, ki je posvečen Mariji. Pri nas doma imamo skromen majniški oltarček. V naši šišenski cerkvi pa imajo tako lepega, da lepšega še nisem videl nikjer. Pridi si ga ogledat! Ne bo Ti žal. Imenitno bi tudi bilo, če bi ga kdo fotografiral in objavil njegovo sliko v »Ilustrovanein Slovencu . — Torej le glej, striček, da bo> prišel pravočasno in ne morda šele v mesecu juniju, ko ho že vse podrto. Veš, jaz mislim, da Ti vse odlašaš na zadnjo minuto, nazadnje pa pozabiš. Ce ue boš prišel, se ini 1k>š slra> 110 zameril.
Te lepo pozdravlja Tvoj slari prijateljček
Z d r a v k o.
Odgovor:
Dragi Zdravko!
Se Ti moram najprej lepo zahvaliti za pouk, da je zdaj mesec maj. Bi sicer najbr/ živel v veri. da smo še vedno kje v decombni, čeprav že češnje zorijo... Majnik je res najlepši mesec v letu in se zato kar spodobi, da smo baš njega posvetili Mariji.
Najlepši majniški oltarček imate v Šiški? Saj bi Ti verjel, dragi moj. ampak opozoriti Te moram na to, da je svet strašno velik in širok iu da je zato prav laliko mogoče, da imajo kod se lepši oltarček. Če misliš da ue, vsa čast vam šlšenčanom!
Tisto, da jaz vse na zadnjo minuto odlašani, pa ne bo držalo. Ne rečem, da sem najbolj reden in točen človek na svetu — a tako pozabljiv in raztresen vendar še nisem, da bi si šel majniški oltar ogledat — v mesecu juniju, ko 90 šmarnice že pri kraju. Takoj jutri si ga pojdem ogledat — že radi tega, ker groziš, da se Ti bom sicer strašno zameril. Zamera je huda reč in ni dobro / njo češenj zobati- češnje najraje zobljcn sam.
Pozdravljen!
Kotičkov s t
• ek.
Za bistre glave
Zloženka
C o k 1 j e šola
enajst — 11 o ž -miza — iskra
angel — - riba.
Postavite te bosede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako. dn boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali ime zna-ne cvetlice, ki cvete v mnju.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 28. t. 111., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo : Slovenca c y Ljubljani,
vojni pohod. Rožljajoč s kratkim bronastim mečem, jim je naznanil, da »e je naveličal gospodovati samo nad Gepidi, Murkomani, K vadi, Vzhodnimi Goti, Svevi, Heruli, Bugijci, Ha-zaii, Vandali in Zapadnimi Goti. Rad bi hI uklonil še Langobarde in predrzne Galijce, dospel do morja, ki obliva Galijo, kjer še uik-lar ni stala hunaka noga ...
Stari druid, ki so ga bili privedli iz gozda, Je govoril resnico, kajti vojni pohod proti Frankom je izredno srečno potekel. S častjo in plenom obložena sta se vrnila Not in Etere v deželo, goneč pred seboj krdelo ujetnikov in Srede lepe živine. Po pravici je tedaj poslal Not v pragozd deset volov, dar starim bogovom. Za ta pohod manj zasluženi Rog patra Gilda se je moral zadovoljiti s kolutom rumenega voska.
Sedaj so se začele v palači priprave za svatbo — od dne do dne so priČako.vali povrat-ka princezinje. Kralj in princ sta hodila na
lov iu uad velikimi ognii na dvorišču so pre-kajevali gore mesu. Kraljica Dariju je peklu kolače in pogače in se neprestano ozirala po morju. Shujšala je in osivela in na poročno obleko princezinje, katero je vezlu, je padalo več solz nego vbodov ... Oster jesenski veter je bril okrog voglov. Srdito in nasršeno je hrumelo tnorje in ribiči si niso upali daleč od brega.
.-■Glejte, gospodarica!« — je nekega jutra zavpila Erlenda, odpirajoč okuice,
Kraljica Darija je pogledala ven ... Vsa trata okrog gradu je bila do morske obale posuta z belimi biseri. Pokrivali 60 vso zemljo, se svetili kakor mesečina v jutranjem svitu, drhteli blesleče-drugoceno, čisto, veliko...
>... Potem vedite, da prav tako blestim ob strani mojega Boga ... — je šepetala kraljica z ustnicami, ki so od bolečine okamenele.
Vzela je z Erlando velik bel prt, kakor jih uporabljajo za zavijanje mrličev, sla doli in z obema rokama pobirala bisere princezinje Uršule.
W. Lichtenberg:
Profesor lepopl
»Profesor Sassitzky ...« Kdo bi bil ta profesor? — Sobarica mi jc bila prinesla njegovo vizitko in ubijal sem si glavo, kdo bi ta mož utegnil biti. Inie ml je bilo znano! Celo izredno znano, toda ... No, najboljše, cla ga sprejmem.
Med vrati sc je pokazal star gospod. Nekoliko neroden, toda drža čudovito pravilna. Ti ljubi Bog! Sedaj sem ga seveda takoj spoznal. Kako človek pozabi imena! Saj to je bil profesor lepopisja na gimnaziji! Sassitzky! Moj naj-neizprosnejši sovražnik, ki nii mojih grdili čačk ni nikoli mogel odpustiti in mi je takrat — pred petindvajsetimi leti — slovesno prerokoval: »S to pisavo v življenju ne boste nikamor prišli!«
Postaral se je seveda zelo, profesor Sas-sitzkj. Zelo postaral. A pravzaprav je bil ven-dar-le še vedno isti. Še vedno je bil ves tak, kakor bi se bil samega sebe z najlepšo pisavo napisal na snežno bel papir. Čedna obleka s primesjo slovesnosti jc bila tudi še na njem. Samo vranje črna, pravokotna polna brada s tenkimi in senčnimi črtami je postala snežno bela. Pravokotna je bila še vedno. Moj profesor Sas-sitzky je držal na simetrijo.
Šel sem mu nasproti, se šolarsko, nerodno poklonil in ga molče pozdravil. Kakor pač učenec pozdravi svojega profesorja. V zadregi seje smehljal in vprašal nekoliko pojoče: »Ali me še poznate, moj ljubi, ljubi...« Moje ime jc požrl; najbržc mu je bilo težko, da bi mi rekel »gospod": človeku, ki ni nikdar pojmil. da morajo stati črke z miznim robom v kotu 90 stopinj.
»Seveda, gospod profesor,« sem stiskal njegovo roko iu ga prosil, naj sede. Sedel je in sc pritajeno ozrl po sobi. Nenadoma mu je obstal pogled na mojem pisalnem stroju- Videl sent, kako sc jc stari mož zdrznil. Ni umaknil pogleda s črnega pokrivala in bolestno jc dejal: »Pisalni stroj... Ali na njem pišete?« — ♦Da, gospod profesor.« — »Kako strašno!« je
zavzdihnil. In čez ntalo časa jc grenko dodal: »In tako nastaja dandanes književnost... Goethe pač ni pisal na pisalnem stroju.« — »Ali mislite, gospod profesor,« seiu vprašal, »da jc bil Goethejev ženij v zvezi z njegovo pisavo?« — »Nedvomno,« jc resno pokintal, »njegovi klasični verzi so nedvomno v zvezi s pravilno razdelitvijo tenkih in senčnih črt. Mirna veličina njegove dikcije prihaja iz pravilne razvrstitve njegovih črk. Zato so njegova čuvstva vedno jasna, nikoli zlagana ...«
Oba sva molčala. Jaz, ker se nisem upal ugovarjati svojemu bivšemu lcpopisneuiu profesorju, on, ker se je očividno boril z zadrego, predno je prešel na pravi namen svojega obiska. Nenadoma je segel v svojo aktovko in vzel iz nje rokopis strahotnega obsega. Rokopis jc imel modre platnice s snežno belo vinjeto v geometrični sredi sprednje strani in je bil videti čisto kakor ogromen šolarski zvezek III. A razreda.
»Ali veste,, da sent že tri leta v pokoju?« je začel.
»Ne, gospod profesor, tega žal nisem vedel.«
»Naravno,« je prikimal. »Sedaj imam zelo malo dohodkov pa zelo veliko časa. Življenje je težko, ljubi prijatelj. Posebno za nas enega, ki mu sreča nikoli ni bila naklonjena. Včasih je tako, kakor da bi bila usoda pozabila napraviti pike na črkah i v življenju tega ali onega. Tako izgubi vse doseženo svojo vrednost. Toda to so razmotrivanja splošnega značaja,« se je prekinil, »s katerim vas nočem nadlegovati; k vam sem prišel zaradi neke druge stvari.«
»Prosim,« sem dejal šolarsko in popravil držo.
»Mojim učencem ni bilo znano, da sem skrivaj pisal pesmi«, je nadaljeval.
»Pesmi, gospod profesor...?«
»Da. Nikoli nisem govoril o tem, ker literatura ni bila moja stroka. Moja naloga je
bila, doraščajočo mladino oskrbeti z najvažnejšim orožjem za praktično življenje, to je z lepo, prikupno pisavo. Saj svojega cilja nikakor nisem docela dosegel, ker mladini žalibog manjka globljega vpogleda. Če je danes med mladim razumništvom toliko gorja in slabosti, potem je po mojem mnenju temu krivo dejstvo, da jih je tako malo, ki bi se bili naučili, da bi znali tisto, kar hočejo povedati, napisati v lepi, negrajni pisavi. Torej, po vpokojitvi sem se zopet vdal svoji stari strasti. Začel sem pesniti. In tu vam prinašam svojo prvo gledališko igro.«
Podal mi je rokopis, ki sem ga s tiho bojaznijo položil ua pisalno mizo.
»Vprašali me boste, zakaj prihajam ravno k vam«, je nadaljeval. »Vem, cla se pečate z literaturo. Sam nimam nobenih zvez s temi krogi- Predvsem bi torej rad slišal vašo sodbo. In potem je morda tudi v vaši moči, da bi moje delo nekoliko priporočili. V gledaliških in založniških krogih menim.«
Po kratkem molku jc vstal. Spremil sem ga do vrat. Tam mi je podal roko in me pogledal s svojimi mirnimi, vprašujočitni očmi. »Pisali mi boste, ljubi Lichtenberg. In povem vam že sedaj, da bosta vaša sodba in vaša pomoč odločali o moji sreči ali revščini. Nade priletnega, doslej nerazumljenega človeka so v vaših rokah. Presojajte skrbno, vestno. Drugače pa vam mora biti užitek citati tako pisavo. Zdravo.«
In ko sent prečital rokopis, sem bil v neprijetnem položaju, cla povem dobremu profesorju Sassitzkemu vsaj približno resnico. Pisal sem mu, cla jc njegova igra po mojem mnenju pač mojstrovina, v kateri se zvesto zrcali ves značaj človeka, ki jo je pisal, da pa žal v tem trenotku nimam nobene nade, da bi jo sprejelo bodisi kako založništvo bodisi gledališče, šanse za take komade so sedaj toliko kakor izključene; treba počakati, da se občinstvo zopet spomni dobrega okusa svojih očetov. — čemu ubogemu profesorju povedati neprikrito resnico? Čc je moder, bo žc čital med vrsticami.
Ko sent pismo na pisalnem stroju odtipkal, sem se prestrašil. Toliko krut ne snietn biti, da bi poslal lepopisnemu profesorju Sassitzkemu s strojem pisano pismo. Storil sem, kar že petnajst let nisem: sedel sem in pismo kar naj-skrbneje prepisal z roko. Trudil sem se, da sem pisal v devetdesetstopinjskeni kotu z miznim robom; pazil sem na tenke in senčne črte, na oble pentlje velikih črk, na pravilno daljavo med posameznimi besedami; kaligrafiral sem, kakor tega niti v šoli nikdar nisem zmogel. V meni je pač tičal strah — še po petindvajsetih letili — strah pred strogim profesorjem lepopisja.
Dva dni nato sem že imel njegov odgovor. Tu-le je:
Ljubi Lichtenberg!
Z veseljem ugotavljam, da ste v svoji pisavi odločno napredovali. Primerjal sem Vašo pisavo z vašimi starimi zvezki, ki jih hranim, in bil Vašega napredka izredno vesel. Kljub temu Vam nočem prikrivati, da bi se dalo na Vaši pisavi še marsikaj izboljšati. Pazite predvsem ua poševno lego črke Z, ki je najdekora-tivnejši element gotice. Varujte se tudi, da velikega M ne boste prekoketno pisali; to pisca
nc postavlja v dobro luč. Mislim tudi, da bi z nekoliko manjšo močjo in naporom dosegli boljše učinke. Povzemajoč pa nc morem drugače, kakor cla Vam povem, da ste napravili svojemu staremu profesorju veliko veselja. Le tako naprej! Da vendar vidim, da človek vsa dolga leta ni zastonj delal.
Sprejmite mnogo srčnih pozdravov od Va>
scga starega lepopisnega profesorja
G. Sassitzkega.
P. S. Kar mi pišete o moji igri, je pač zelo bridko; a treba bo prenesti.
Uganke
»Ukradeni novci"
© © ©	V,- SKIKMn 0 © © © © ©	© © © © © © ©	© © © @ © ©	© © ©1
® © © ® © ®				& ®8 © ©| ® ©j
© O © © © © ©		J		© © ©I © @ © ©
© „ © © © © ©				© © © © © ®
C © ©	® ® © 0 © ©	© © © © © © ©	® ® ® © © ©	• © ©
Oslepel znanstvenik jc hranil svojo dragoceno zbirko 88 novcev v omari s 25 predali. Novce jo zložil v zunanjih 16 predalov tako, da jih jc mogel z o4ipuujcni prešteti, in sicer jc bilo na vsaki strani po 25 novcev. Njegov nezvesti sluga mu je pa polagoma ukradel H dragocenih novcev, tako da jih jc ostalo v omari samo šc 80. Tatvino je pa znal prikriti na ta način, du je ostalo myvce porazdelil po predalih tuko spretno, da jo njegov gospod še vedno naštel nu vsaki strani po 25 novcev, kako je slugu porazdelil novce?
Rešitev „Lesene hiše"
Novo hišo so po:>tuvili v kotu 45 stopinj s prejšnjo liiso, kakor kaže začrtani kvadrat nu sliki; lega sture iiKc je označena s pikami drevesa s krogi.
HRTU
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. •
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
»j <
se
P
S
S
NCDI PO IZREDNO UGODNIH CKNAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
J. PICEK
■NOVO MESTO
ŽELEZNINA IN ŠPECERIJA
Poljedelci pozor!
Kakor vsako leto, imam tudi letos veliko izbiro v kosah: gorenjske, korošice, turške, peklenske, magnetna kosa in druge, fine brusne kamne, polnovredni Trboveljski in dalmatinski cement, betonsko ielezo, štukatur in druge stavbne potrebščine, Težakovo olje, najfinejši Avenarius ksrbolinej, ga-lica, cepilni gumi, žveplo, gumi, ccvi.
Najnižje dnevne cene!
Novost!
Najboljše obleke iz pravega angleškega šport tekstnega blaga in kamgarna Vam nudi
Maks Zabukovšek, Celje, Cankarjev« nI. 2 modna krojačnica.
Siarorenomirana
delikatesna trgovina z zajutrhovainico
(gostilno) v Celju, na prvovrstni točki, že desetletja uajboljc vpeljana, se odda i. opravo in zalogo. Oglase naj sc le resni iuteresoutje s kapitalom pod sitro: »F. H. 500.000« 5590 ua upravo j Slovenca., na kar dobo pojasnila.
J. SLAJVOVIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUBLJANA GAJEVA ULICA STEV. 2.
t« priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in «!»• iiičarska namizna in izloibtna stojala is ■mdenin« ali ider.no poniklovana.
Cement
IrltovcSisJtS in dalmatfttshc
v juta in pap;rnatih vrečah, nadalje vseh vrst
uiueilid gnoHia za spomladansko gnojenje, OVCS,
Ofldlr, in !myna semenu dobite najceneje pri
Gospodarski zvezi \ ijubijanl
PUCH motoma kolesa
250 in 500 cm1 na odplačilo v 18 mes. obrokih
samo pri generalnem zastopniku
ALOJZ USSAP
zaloga
šivalnih strojev, koles in motorjev
Maribor. Trg Svobode št. 2
(proj Gosposka nI. 20>
IIIIIIMMIMilu liWII<l»IUM«Bn——
SE PRIPOROČA:
iUDV. BARAGA
LJUBLJANA
ŠELENBURGOl/A ULICA 6
TEL. 29-80
■—MIH IM—B———
POPRAVILNICA
PiSENE - RAČUNSKE -RAZMNOŽEVALNE - STROJE BLAGAJNE - GRAMOFONE FOTO-APARATE
Pripravili boste sebi kakor tudi svojim dragim največje praznično veselje, ako jim poklonite Radio -sprejema-lec. Biti pa mora PHILIPS.
mesečno bodete zavidanja vredni lastnik PHILIPS-ovega sprejemalca in zvočnika.
^--"■"rt I I J-JE
Ii^a 100 prodanih voz 56 Buiclcov !
Superijornost Buicka 8 najbolje dokazuje njegov uspeh v njegovi domovini. Odkar je Buick prišel na trg, se ga proda i 56 voz na vsakih 100 osemci-|j lindrskih avtov njegove cene. Drugih 14 tovarnarjev »i deli ostalih 44!

Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zaoarooalnfcji
Lioblfana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarjkovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, »olnčnikov In sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
Najboljši šivalni
stroji in kolesa
„Adler" - ..Gritzner"
švicarski pletilni stroj ..Dubied" za doni, obrt
in industrijo edino le pri
JOS. PETELINC
Ljubljana — Telefon 2913 Elegantna oprema, neprekosljiv materijal t
Novost!
Šivalni stroj kot Jamska pisalna miza. Nizke cene!	Tudi nu obroke I

fo znamenito vodilno znamko po vsem svetu. Njegove vrline poslavljajo Buick v vrsto zase!
Pohištvo
Prodno se odločite za nakup pohi&lva, zahtovajte ponudbo tvrdko
Franc Izgoršek, Šmartno pri titiji
Moderno urejen« delavnico in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober m soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela, Opreme za hotele, banke Itd.
Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15
Zaloga neprekosljlvih Švicarskih žepnih ur:,Schaffhausen', ,Ornega', .Tissot', ,Doxa\ ,Cortebcrt', ,Junghuns\ J.angen-dorP. Velika izbira: briljauti, zapestuice, uhani, verižice, prstani, obeski, doze za svaljčice, poročni prstani. Električne stenske ure. budilke vseh vrst, srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila. Konkurenčne cene, tudi na obroke.
r.a zidavo hiš, za nakup hiš in posestov, za prevzem hipotek ua hišah iu posestvih daje svojim članom
„Jugrad"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1.
Krajevno zastopstvo: Maribor. Aleksandrova 48
Pravilu proti plačilu Diu 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8—12 in 14 —18.
BUICKOVE prednosti med vozovi njegove vrste so zc davno priznane. Leto za letom se tega voza proda dvakrat toliko kakor vseh drugih voz njegove cene skupaj.
Skrivnost tega nepretrganega uspeha tiči v Buickovi politiki: nikoli obstati na poti napredka. Vsak naslednji vzorec je bil boljši Buick, bil je avtomobil, ki je vse bolj in bolj ustrezal tisti vrsti ljudi, ki zahtevajo najbolše.
In zdaj—evo vam Buicka 1931: osem-cilindrski motor, zraven pa te nedosežne Fisherjeve karoserije, ki mu prav tako podeljujejo lepoto kakor zbujajo vtis mogočnosti in sile. Vseh vrlin tega voza ni mogoče našteti. O njih se morate sami prepričati. Telefonirajte našemu zastopniku, ki vam takoj priredi poskusno vožnjo.
Nove zgradbe Prlzidave Nadzidave Dozidave
vse te stavbene naloge lahko rešite dobro in poceni s
HERAKL
izredno izolačnimi, ognjevarnimi in lahkimi gradbenimi ploščami
Nove zgradbe: Hemklit se rabi za vse ogrodne zgradbe, za iz-polnjenje in oploščevan/e sten in je obenem visoko-vredni izolačni materijal. Pri masivnih zgradbah s tankimi stenami iz opeke ali betona služi za oplosčenje zunanjega zidu, ki šele na ta način postane v toplotno-tehničnem oziru polnovreden.
Prizidave: Dependance k hotelskim zgradbam, vrtni paviljoni sc prav naglo zgrade v heraklitu.
Nadzidave: Ako hočete zvišati donos Vaše hiše, vzdignite io za eno nadstropje. Heraklit-plošča je tudi v tem slučaju najprimernejše gradivo, ker je izredno lahke in visoko izolačna.
Dozidave: S Hcraklit-ploščami se izgotove z malimi stroški v neizkoriščenem podstrešju poslopij polno vredna, zdrava, poleti hladna,.pozimi udobno topla, suha stanovanja.
Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnila daje pooblaščen,
zastopnik :
„MATERIAL",irgovsk« družba z.o.z. LJUBLJANA
Telefon: 27-16	Dunajska ccsta 3fi/3	Brzojav: Material, Ljubljena
Skladišča: Touo Vovk, Bled, Jos. Berjak, Kranj. Jos. Hladnik, liakek. Jos. Kle-
uienčič. Novo mesto. D. Uakusch, Celje. V. KUhar, Maribor. Viliem Demjg, Ptuj.
A. Cufer, Jesenic*
General Motors	ConfinenJal S. A,

Naznanilo !
Usnjarno Jos. Bleha na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil in jo opuščam -, vse tam oddano kože v slrojonje se dobijo za naprej pri
lO^b	lrRovina usnja iu
nakup surovih koi
Maribor, Aleksandrova c. 21
Potrudil se boni ustreči, vsako predelavo in strojenje kož, kakor tudi nakup po najvestnejših dnevnih cenah. Usnje, jermena vsake vrsto vedno v zalogi.
S solidno ceno in postrežbo si nadejam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. Se priporočam.
JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
V LJUBLJANI	• - >- :*iy 1-.«'.:■
nudi amaterjem Kamere in vse |0(G pOtrebttllie
svetovnoznanih tovarn.
Imamo stalno Izbiro plošč, filmov, papirjev, kemikalij in drugih amaterskih pripomočkov. — RAZVIJAMO plošče in filme ter kopiramo slike po zmernih cenah.
Zahtevajte cenih!
Stran 14.
xSloveoecx, dne 24. tnajn 1931.
Stev. 116

Domače ognjišče
Naš domači zdravnik
l. R. v R. Močno potenje, ki Vas nadleguje poleti in pozimi, utegne biti posledica ali znak kužne bolezni, kakor so nripa in jetika, časih tudi živčne bolezni. Vsekakor treba, da se obrnete do zdravnika, ki ugotovi, če ne tiči v Vas kakšna taka bolezen, in z ozdravljenjem ali zboljšanjem bolezni premine odvišno potenje samo po sebi. So pa tudi ljudje, ki se kaj hitro in močno pote o majhnem naporu, pri večje mobedu, v komaj toplem ozračju ne da bi bili kaj bolni, le njihov živčni sestav, ki ureja notranjo presnovo ali toplino telesa je neobčuten, razdraž-Ijiv. Taki mljudem treba utrjevanja z zrakom, vodo in solncem. Umivanje telesa s kisom ali vinskim cvetom, razredčenim z vodo, je koristno, prav tako posipanje kože s sniukceni (lojevim praškom). Izmed notranjih sredstev slovi po pravici kadulja ali žajbelj v obliki hladnega čaja. Za hujše primere ima zdravnik na razpolago še močnejša notranja in zunanja sredstva.
I. K. v P. Spolnih bolezni je več vrst, nekatere je zares mogoče dobiti po nedolžnem, kakor pri vporabi jedilnega pribora ali čaše, bolj izjemoma v kopelji ali na stranišču. Spolna bolezen se pojavi najkasneje 6 tednov po okužbi. Domačih zdravil (•zelišč« in drugih) zoper spolne bolezni, ki bi res kaj pomagale, ne poznam. Siromašni bolniki dobe brezplačno ugotovitev in zdravljenje v vsaki javni bolnišnici, najbolje v kakšni večji bolnišnici, ki ima poseben oddelek za take bolezni.
N. K. v G. Golše so kaj različne, nekatere se pojavijo in izginejo same po sebi, druge je treba odpravljati ali omejevati z zdravili, nekatere se pa morajo operirati. Katere vrste je Vaša golša, ne morem uganiti, ker je Vaš opis te nakaze in splošnega stanja preskromen. Svarim Vas resno, da jemljete na svojo pest jod po eno kroglico, ker časih jod tudi v neznatni množini več škoduje kakor koristi. Sicer pa imate v bližini več zdravnikov na razpolago!
I. G. v P. Rast pospešujočih sredstev je mnogo; jemalt in vigantol sta neprimerna pomočka v te svrhe, ker vsebujeta protirahitičen vitamin, ki utegne celo zaustaviti rast. V lisičkah (gobah) in korenju je mnogo vitamina, ki pospešuje rast. Sicer pa, zakaj se nc obrnete na šolsko polikliniko, kjer se ugotovi, če je rast v zastanku in kjer dobite morda uspešna sredstva na vporabo?
J. A. v H. Tista mladostna zabloda, zlasti če je res že daleč za Vami, ne more imeti takih posledic. Nekaterim ljudem se vsaka, tudi komaj opazna mestu (30. novembra). Vaš nečak, ki saino včasih poškodba v koži kaj rada prisadi in ognoji, po za-■:elitvi ostane v koži lisa. ki se navadno sama porazgubi čez nekaz mesecev.
A. S. v Lj. O jecljanju je bilo že pisano na tem jeclja, a je razborit in ukaželjen mladec, dobi v tistih vrsticah vse, kar mu treba, da si odpravi to govorilno napako, ki je majhna in premine sama, če se sam zanjo dosti ne zmeni, ki pa je huda in se gotovo poslabša, če se mu zdi važna in mučna. Jec-
ljanje je poskus govorjenja v zadregi, ko človek ali ne ve kaj povedati ali se boji in se vendar sili govoriti, zato je jecljanje kakor če se kdo pri teku prenaglo zaleti, da se mu spotakne. Zato naj se jec-Ijavec pomiri, predno kaj zine in pomisli, kaj hoče povedati, potem naj spregovori prav na lahko, brez vsakesile in sicer po krepkem vdihu, ne koncem izdiha. Zakaj jecljavec pri petju ne jeclja? Ker ve, kaj zapoje in ker zna pri petju dihati pravilno, poje namreč iz polnih pljuč! Govorilne vaje, glasno či-tanje in deklamovanje, najbolje če pri hoji navzgor, izprva na samem, kasneje v manjši družbi, pomo-rejo vsakemu resnemu in razumnemu jecljavcu, da si vztrajno z vajo pridobi gladko in nemoteno besedo vpričo vsakogar!
1. H. v M. Naslov knjige dobite v siznaitm Mohorjeve knjižnice.
S. M. v Š. V šolo življenjske modrosti sem Vas poslal pred dvema mesecema k Vaši dobri mamici, a uspeh je, kakor poročate, izostal in zato želite ustnega razgovora z menoj. Ker nobena količkaj vredna šola ne traja samo dva meseca, marveč najmanj leto dni. da se človek vsaj seznani z vodilnimi načeli, s podrobnostmi itak ni nikdar gotov, Vam vnovič prav iskreno priporočam, da se poglobite v miselnost preskušene življenjske umetnice —• rodne matere, da poskusite doumevali njen kleni in zanesljivi življenjski nazor, ki temelji bržkone na spoznaju, podobnem Prešernovemu: »da srečen je le ta, kdor z Bogomilo...« Velja torej potrpeti! Vrednost Vaših priloženih znamk podarim, Vi mi pa pišete po enoletnem tečaju pri mamki!
Mnogim — raznokoder in kjerkoli. Glede ve-trovnosti so moja predpustna navodila imela, kakor se sliši, uspehe preko vseh pričakovanj. Ne samo v naši beli prestolnici, marveč povsod po mili domovini, kjer je količkaj ljudi, ki jim je glavno opravilo — skrbna nega lastne mrcine — so se baje osnovali klubi orglavcev in dudašev in harmonikarjev, ki oživljajo samotne poti okoli mest in trgov s svojimi veselimi pohodi. To glasbeno navdušenje da skuša izkoristiti podjeten in iznajdljiv mož, ki pa slučajno ni Ribničan, in ponuja muzi-kantoni te vrste svoj za patent prijavljeni izum: godalni nastavek, ki podaja kr melodije po narodnih motivih. Še bolj me je presenetilo zaupno poročilo, da nainerja zastopnik inozemske dišavarske industrije spraviti na naš trg konkurenčni nastavek zoper tihe. a zato tem bolj nevarne vetrove, ki kužijo vzduh in dražijo voh, nastavke namreč z razkuževalnimi sredstvi in vonjavami domačega in kolonijalnega izvora, ki da so v zasmrajenih velemestih že v modi. Vsekakor se nam obeta zelo raz-I veseljiv napredek v telesni kulturi! Kako sprejmejo ! te kulturne pridobitve moji rojaki, ne moreni presoditi, za nekoga pa vem, da bo jedel odslej še manj ko doslej, zlasti mesa in jajec, da bo še več hodil i« telesno delal in da se ne odreče ne fižolu in ne česnu!
Pravni nasveti
Najstarejši sin nima predpravic. O. .1. A. —
Do 33. leta ste delali doma. Po poroki, ki ui bila očetu po volji, ste se pred 6 leti umaknili z doma. Sedaj pa je oče izročil posestvo mlajšemu sinu, ostalim otrokom pa dal zapisati po 12.500 Din dote, Vam pa nič. - Oče ni dolžan izročiti posestvo najstarejšemu si*u, ampak ima tozadevno povsem prosto izbiro. Tudi nimate za življenja očeta pravice od njega zahtevati dediščino. Po smrti očeta imate pač pravico zahtevati nujni delež, za katerega Vam jamčijo bratje in sestre, katerim je sedaj oce izročil posestvo, odnosno zapisal doto. Mezdo za Vaše delo doma bi smeli zahtevati le. če je bila dogovorjena in tudi to le za zadnja tri leta. ker je vse preje že zastarano.
Ročna prtljaga v osebnem vlaku. 1. It. — Ali sme potnik vzeti prtljago s seboj v voz in koliko? Kakšna prtljaga je izvzeta? — Potnik sme vzeti s seboj v železniški voz ročno prtljago, ki se lahko nosi. Za prtljago pripada potniku samo prostor nad in pod njegovim sedežem. Prepovedano pa je de-vati prtljago na sedež. Ne smejo pa potniki v osebni voz jemati eksplozivnih predmetov in predmetov, ki se sami od sebe užigajo, gorljivih in jedkih tekočin ter sploh nevarnih in smrdljivih predmetov. Dalje ne smejo imeti potniki pri sebi naba-sanega orožja. V območju ljubljanske direkcije je tudi prepovedano prevažanje žive perutnine v osebnih vlakih.
Pobotanje terjatve napram eni državni blagajni z dolgom pri drugi drž. blagajni. V. S. 1). —
Terjati imate od državne blagajne nagrado za verouk in bi radi to terjatev cedirali davčnemu uradu v svrho poravnave davkov. Ali je to mogoče? — Ne, ni mogoče. Zakon namreč določa, da vsote, ki jo ima kdo tirjati od državne blagajne, ni mogoče pobotati z dolgom, ki ga mora ta plačati drugi državni blagajni.
Bolezen in nastop vojaške službe. N. N. — Če je rekrut. ki ima jeseni nastopiti vojaško službo, bolan, naj to javi takoj ob vstopu v vojaško službo. Ni pa priporočati, da bi že v naprej prosil za odlog nastopa vojaške službe, ker do jeseni še lahko ozdravi.
Nerednosti načelnika zadruge. J. S. S. — Opisali ste poslovanje načelnika vaše zadruge. Če je vaš opis točen, moramo ugotoviti, da je takšno poslovanje kruta kršitev zadružnih pravil in zadružnega zakona. Za to poslovanje pa odgovarja ne samo načelnik, ainpak vsi člani načelstva in nadzorstva, ker očividno tudi oni niso vršili pravic in dolžnosti, ki jih imajo po zakonu in pravilih. Če je utrpela zadruga škodo, so krivci dolžni isto zadrugi povrniti. Svetujemo vam pa, da stvar mirnim potom in brez pravde uredite. Pravda bi povzročila le mnogo stroškov, jeze in sovraštva. Skličite vse • bivše člane načelstva in nadzorstva ter skušajte stvar sporazumno rešiti. Če bi se kateri krivec na pozive ne hotel zmeniti, vam preostane seveda le še pravda. Obrnite se v tej stvari na centralo, pri kateri je zadruga včlanjena. Gotovo bo radevolje posredovala.
Prepoved vožnje. D. A. B. K. hoče D. — ju prepovedati vožnjo po svoji parceli, po kateri ta vozi že 28 let. K. trdi, da je vožnjo dovolil le do gotovega časa, D. pa pravi, da je dobil pravico vožnje ob razdelitvi skupnega zemljišča. Kdo bo imel prav? — Ni mogoče prorokovati. Če K. prepoveduje D.-ju vožnjo in D. trdi ,da ima pravico vožnje vsled dogovora, sklenjenega ob priliki razdelitve skupnih zemljišč, more D. tožiti K.-ja. Sodišče bo na podlagi obojestranskih trditev po izvedbi od obeh strank predlaganih dokazov (prič, izvedencev itd.) presodilo, kdo ima prav. Katera priča »velja«, To se pravi, kateri priči bo sodišče verjelo, ne more nihče v naprej vedeti. Tudi ženo in druge sorodnike »trank more sodišče zaslišati za pri to.
Sporna hruška. A. P. N. Na bregu poleg občinske poti raste ined grmovjem hruška, ki jo je pred leti cepil in kasneje tudi užival sosed A Po njegovi smrti je pripadlo posestvo hčeri, ki ne živi na posestvu. Mejaš B. pa je lani otresel hruško, češ da pelje občinska pot po njegovem svetu, h kateremu da spada ludi sporni breg. — Hruška je last tistega, čigar je svet, na katerem raste. Ce bo mogla hčerka soseda A. dokazati, da so njen oče in njegovi posestni predniki uživali sporni svet s hruško nad 30 let, bo ta breg njej prisojen. Če ne bo tožila, bo ostal svet s hruško v posesti soseda B., ki je zadnje leto užival hruško, ne da bi ga kdo tožil radi motenja posesti.
Zakonski zadržek. L. H. G. Zakon med bratrancem in sestrično je mogoč, dasi iz zdravstvenih razlogov nepriporočljiv. Zaročenca morata dobiti spregled zadržka tako od cerkvene kakor tudi od državne oblasti, ki se iz važnih razlogov ludi dobi. Vsa podrobna navodila radi potrebnih prošenj prejmete od svojega dušnega pastirja, na katerega se morate itak obrniti v tako važni stvari.
Dolg na najemnini. I .1. J. Za dolžno najemnino ima najemodajalec, t. j. lastnik mlina, zakonito zastavno pravico na prineseno pohištvo in nepremičnine, ki so last najemnika ali njegovih, z njim v skupnem gospodarstvu živečih članov, kolikor niso izvzete od rubeža. Ker živite s služkinjo, ki ima 3 otroke, bo stvar presoje sodišča, če jo bo smatrati tudi za rodbinskega člana in bi v tem slučaju tudi njene stvari jamčile za najemnino. — Nerubljive so vse stvari, ki jih neobhodno potrebujete za življenje, t. j. potrebna dvojna obleka, perilo, obutev in postelj, miza, stoli. Ura, kredenca, prešič, kokoši in goske so zarubljive.
Vaški pašnik. V. V. V. Vaša vas ima pašnik, ka ga smejo uporabljati vsi vaščani. Dejansko pase na tem pašniku le en posestnik. Zato so sosedje predlagali, da naj bi plačal davek od pašnika le tisti, ki ga v resnici uporablja. Ker se jc prizadeti temu protivil, bi radi pašnik razmerili in razdelili. — Najmanj ena četrtina upravičencev mora biti za razdelitev skupnega pašnika in mora staviti tozadevni predlog na uvedbo razdelilnega postopka na komisijo za agrarne operacije pri banski upravi v Ljubljani. Tozadevne poizvedbe o načinu in umestnosti razdelitve bo vršil komisar za agrarne operacije, končno odločitev pa bo izrekla komisija za agrarno operacijo.
Vtoževanje odstopljene najemnine. M. D. P. Z najemnikom ste dogovorili najemnino 1500 Din mesečno za stanovanje. Ker imate na hiši dolg, ste cedirali najemnino hranilnici, kateri najemnik naravnost plačuje najemnino, vendar ne 1500 Din, ainpak samovoljno le 1300 Din, češ da stanovanje ni več vredno. — Ce ste odstopili Vašo trjatev na najemnini hranilnici v last, mora hranilnica sama tožiti zamudnega najemnika na plačilo ostanka dogovorjene najemnine. Ce bi sami tožili, Vam lahko najemnik uspešno ugovarja pomanjkanje aktivne legitimacije radi izvršene cesije.
Predvojne obligacije. V. S. D. Vprašanje predvojnih obligacij Avstrije, ki so se pred leti izročile davčnim uradom proti potrdilu, je zaenkrat nerešeno. To se bo rešilo s posebnim zakonom. Ni nikake prepovedi, ki bi prepovedala prodajo potrdil davčnih uradov tudi v inozemstvo.
Posojeni denar. V. S. Kot porok ste se zavezali A.-ju za večjo vsoto denarja, ki mu ga je posodil B. A. je umrl in v oporoki zapustil svoje premoženje C.-ju. B. je takoj prijavil svojo terjatev napram A.-ju pri zapuščinskem sodišču. Dedič C. je medtem postal insolventen, otvorjen je konkurz in se bojite, da bi dediščina pok. A.-ja prišla v prid konkurznim upnikom na škodo Vašega po-»oštva. — Sodišče bo moralo izvesti po A.-ju za-
puščinsko razpravo. Ker je upnik B. svojo terjatev prijavil sodišču, se bo iz zapuščine krila tudi ta terjatev in s tem bo Vaše poroštvo prenehalo, šele čista zapuščina se bo izročila dediču C.-ju. — Brezpogojno prevzetega poroštva ne morete odpovedati.
Kupčija. A. S. v B. A. je prodal posestvo B.-ju za 51.000 Din in 2000 Din vžitka. Kupec pa je A.-ja pregovoril, da se je pred notarjem, kjer se je delala pogodba, vstavila le skupna vsota 43.000 Din, z določbo, da plača kupec B. desetek in vse stroške. Sedaj pa kupec noče plačati zamolčanih 10.000 Din. — Za kupca in prodajalca velja prvotni dogovor za 53.000 Din ne pa navidezni dogovor za 43.000 Din, ki je bil zapisan pri notarju. S tožbo lahko prodajalec vsak čas uveljavi svojo pravico do zneska 10.000 Din. Cim pa bo davkarija zvedela za to, bo od kupca in prodajalca iztirjala takso od zamolčane razlike na kupnini in oba kaznovala s trikratnim iznosom takse za zamolčano razliko na kupnini. — Ker se je kupec zavezal plačati desetek in je on nagovoril prodajalca k nižji navedbi kupnine, kar je šlo edino v korist kupca, bo morda prodajalec lahko uveljavil svojo škodo radi morebitne davčne kazni tudi še napram kupcu.
Preprečitev pešpoti. R. A. V. Preko Vaše parcele so si ljudje napravili stezo. Ker Vam je to v škodo, ste odkazali ljudem drugo smer steze, vendar se je ne poslužujejo in še nadalje hodijo preko parcele po najbližji črti. — Steze ne smete kratkomalo zagraditi; vsi tisti namreč, ki so v zadnjem času nemoteno hodili po stezi, bi Vas upravičeno smeli tožiti radi motenja posesti. Svetujemo Vam, da zabijete kole z vidnim napisom: Prepovedana pot« na vsako stran parcele. Kdor bi kljub temu hodil po stezi in se tudi na ustni opomin ne bi odrekel svoji dozdevni pravici, tega tožite na priznanje, da nima služnostne pravice poti preko Vaše parcele. To služnostno pravdo bi zgubili le tedaj, če toženec dokaže, da hodijo on sam in njegovi posestni predniki preko Vaše parcele po sporni stezi v gospodarsko korist svojega zemljišča že nad 30 let da so si s tem to pot kot služnostno pravico priposestvovali.
Srečke Jadranske straže. F. L. D. Vaša srečka ni izžrebana.
Turške srečke. M. L. B. Vaša srečka ni izžrebana. Od leta 1028 dalje do predvidoma leta 1932 so vsa žrebanja začasno ustavljena.
Po razglašeni sodbi. J. M. R. V oceno sodbe se na tem mestu ne moremo spuščati. Zoper sodbo je itak dopusten priziv, ki ga vložite, če mislite, da prva sodba ni pravilna. Sodnik sme vse dokazne predloge, ki jih smatra za nepotrebne, zavrniti. — Ce vas je priča ali kdo drugi žalil, ga lahko tožite radi žaljenja časti. V koliko je pa bil dotični očitek umesten, tudi nc moremo razpravljati na tem mestu.
Dolžnost popravljati pot. J. K. V. Čudite se in vprašujete, kako, da ste priinorani popravljati pot, ki vodi do njiv in gozdov, dasi razen hiše
"imate nifcafcegs posestva, ne polja, nc gozda in poti nikdar ne uporabljate. — Ker imate hišo, ste davkoplačevalec. Zakon o samoupravnih cestah pa ie naložil vsem davkoplačevalcem dolžnost popravljati ceste oziroma plačevati za gradnjo in vzdrževanje istih. Zato ste torej tudi vi primorani popravljati pota.	r
Še o kuluku. F. M. S. Plačate 2307 Din davka, pa so vam naložili 70 dni dela. Ali je to prav - Najprej je treba pogledati § 40 zakona o samoupravnih cestah, ki določa, da znaša enota pri ^lk0R,ačex:alc,lh> ki plačujejo nad 2000 Din do 2700 Din davka, 6 dni dela. Ker so določene tri enote za občinske in tri enote za banovinske ceste imate torej 18 dni dela za občinske in 18 za banovinske ceste. Radi previsoke odmere se morete pritožiti pri okrajnem glavarstvu. Sicer pa županstvo seznani zavezancev lahko samo popravi.
Delovna obveznost v tuji občini. F. M S Domaso vam naložili 70 dni dela, v tuji občini pa imate eno parcelo, od katere plačujete ca 7 Din davka. Ta občina pa zahteva od vas tudi 10 dni dela. Ali je upravičena? — Ne! One osebe, ki plačujejo v tuji občini pod 100 Din neposrednega davka, so oproščene v tej občini delovne obveznosti in odkupnine. Pač pa morajo svoje letne davčne obveznosti v drugi občini naznaniti občini domovanja, da jim ta odmeri cestne dajatve na osnovi skupne davčne moči.
Kdo določi rekrutu vojaške olajšave? I. Š. T. Vprašate, kako naj ravna mladenič, ki pojde letos na nabor, da se mu prizna skrajšan rok. — Za vas in vse nabornike velja sledeče: 2e naborna komisija prizna potrjenim mladeničem zakonite vojaške olajšave, ako izkažejo s potrebnimi dokazili, imajo pravico do teh olajšav. Zato naj naborniki prinesejo s seboj k naboru: 1. dokazila o službovanju v vojski svojih prednikov, ako reflek-tirajo na skrajšani rok, (n. pr. vojaške izkaznice, ali druga uradna potrdila o odsluženi vojaški službi). 2. začasno nesposobni potrdilo o nesposobnosti iz prejšnjih let, 3. dijaki vsa spričevala vseh do nabora absolviranih šol, 4. za mutaste, gluhoneme in božjastne mladeniče naj župan prinese s seboj uradno potrdilo, ki mora biti overovljeno po okrajnem načelstvu. V tem naj bo navedena bolezen in od kedaj je dotični bolan. Vsi, ki mislijo, da imajo pravico do vojaških olajšav, nai prosijo za nje že pri naboru.
Pobeg iz vojske. F. T. Li. Pobeg iz vojske je strogo kaznjiv po vojaškem kazenskem zakoniku. Zastaranje pravice do pregona zaradi vojaških kaznjivih dejanj ne teče, dokler je storilec v inozemstvu. Svetujemo, da naj se ubežnik vrne in se sam javi vojaški oblasti. V tem slučaju bo kazen gotovo miliješa.
Odtegnitev službi v stalnem kadru. R. L. Vaš prijatelj je šel po tretjem naboru, ko jebil star 23 let, v Francijo. Ali bo moral zopet na nabor, če se vrne? — Ce je odšel navedeni, predno je uredil vojaško obveznost, brez dovoljenja oblasti v inozemstvo in se tudi v inozemstvu ni javil do 25. leta starosti predstavniku naše države radi ureditve vojaške obveznosti, se bo smatralo, da se je namerno odtegnili službi v stalnem kadru. Kdor se pa namerno odtegne službi v stalnem kadru, služi tri leta, če se zaloti do dovršenega 40. leta starosti.
Modne novosti
ti ii
Popoldanska obleka iz črnega crčpc dc Chine-a. Plašč i« nove vrete krej>pa.
David Haek:
V uti
Svetel žarek spomladanskega solnca.
Zadaj za uto mestnega vrta sedi star parček. On nemara blizu sedemdesetih, ona mogoče za pol desetletja mlajša. Oba zreta tiho predse.
Notri v uti sedi mlad parček. On morda sredi dvajsetih, ona še toliko ne.
»Pa je vendar še nekam hladno,« je starček tiho izpregovoril.
»Sam Bog ve! Dandanes kar neče biti več prave pomladi,« je pripomnila družica.
Kako čudovito lep spomladanski dan!« je šel skozi uto šepet.
»Še nikoli nisem doživela tako lepega dne,« se je glasil odgovor.
»Seveda, prej je bilo vse drugače,« je govoril starček. »Zdi se mi, da se je svet čisto izpremenil. Nobene prave pomladi ni več, nobene zime.«
Starka je vzdihnila in molčala. —
»Verjemi, Ijubn moja, tako zelo sem srečen in vesel! V neskončnost bi rad takole živel,« je v uti komaj slišno govoril fant.
»Drngec!« mu jc ona sladko odvrnila.
»Če pomislim nu tiste dni, ko sem bil še mlad — bodi Bogu hvala! knko je v tem času bilo žc vse zeleno in res toplo. Kar pozabil si, da ie bila zima,« je starček zopet pričel.
»Pojdi. greva domov,« je pristavila ona. »Lahko bi ti škodovalo, če predolgo ostaneva tuka j. Saj veš,-kakor lansko leto! Takrat si se pošteno prehladi 1.«
\ uti polglasno šepetanje in zdaj — poljub.	' Prevel Fec.
Jedilni listi za maš
(Dr. Krekova mešč.-gosp. šola v Zgor. Šiški.)
Nedelja (Binkošti). Kosilo: Ragu juha iz pisk. Pljučna pečenka v smetanovi polivki z razno zelenjavo^ Tirolski štrukelj. Sadje Ledena kava.
Večerja: Gnjatova potica in solata.
Ponedeljek. Kosilo: Goveja juha z rižem in grahom. Nadevane telečje prsa s šolalo. Crešnjev štrukelj. Sladoled in pecivo.
Večerja: Piške v papriki in krompirjevi polžki.
Torek. Kosilo: Francoska juha. Nadevan artičoke, zabeljen špargelj in špinačne potice. Solata.
V e č e r j a: Sirova pogača in solata.
Sreda. Kosilo: Špinačna juha. Telečja pljuči z grahom inkrompir. Orehove palačinke.
Večerja: Mlinci in solata.
Četrtek. Kosilo: Možganova juha. Prepe-čeno kislo zelje. Rozinova potica in sadje.
Večerja: Minestra in solata.
Petek. Kosilo: Grahova juha. Ocvrta ščuka in mešana solata. Ocvrte košarice in šato.
Večerja: Pečen krompir, presno maslo, rdeča redkvica in črn kruh.
Sobota. Kosilo: Krpice na kostni juhi. Dunajski zrezek in vkuhano sadje. Snežene kepe v va nilijini kremi.
Večerja: Kolački iz Spinače in pljučni
baš*
Eno leto tajskega prometa
Ljubljana, 22. niujn 1031.
O važnosti tujskega prometa bi bilo odveč izgubljati vsako besedo. Pač pa je važno, da od časa do časa pregledamo, koliko smo za pospeševanje tujskega prometa pri nas storili. V to so zelo dobrodošla letni poročila, ki jih izdaja o svojem de-lovaniu zveza /a tujski promet.
Tako vsebuje to poročilo, da -nio imeli lani v Jugoslaviji približno 200 hotelov in večjih penzij z okoli 8000 sobami in 13.000 posteljami. 'I o število ni zadovoljivo, zakaj statistika kaže, da je leta 1920. obiskalo Jugoslavijo nad 300.000 tujcev, ki so ostali pri nas nad 3 milij. dni. Vsaka reklama za naš tujski promet bi bila odveč, če nimamo primernih hotelov, ustrezajočih sodobnim zahtevam, kjer bi mogli tujci najti vse, kar iščejo in česar potrebujejo. Zveza jc zbrala do sedaj že točne podatke o tujskopremetnih podjetjih v najvažnejših letoviščih in zdraviliščih svojega delokroga in jc poslala te podatke »Putniku v Belgrad, ki bo v kratkem izdal hotelski vodnik za vso državo.
Za statistiko tujskega prometa je bil zelo dobrodošel odlok trgovinskega ministrstva, ki določa, da morajo občine voditi tujsko prometno statistiko. Lani je vodilo to statistiko 24 občin, ki so poslale zelo dobre podatke z Gorenjske, manj dobre z Dolenjske, zelo pomanjkljive pa iz bivše mariborske oblasti. Lani je obiskalo naša letovišča skupno 135.804 tujcev, ki so ostali pri nas 44S.031 noči. Največ je bilo seveda Jugoslovanov, za njimi pa pridejo Nemci, Avstrijci, Cehoslovaki in drugi.
/.veza za tujski promet ima 57 članov in sicer: 10 zdravilišč, 4 mesta, 3 občine, 6 korporacij, ostalo so pa razna planinska in športna ter lokalna olepševalna društva. Lani je bilo snovano tujsko
Uspeh sfabsfizacijskega
Dvoini iubilei
» i — f
I
krajev
prometno društvo v Kamniku in enako društvo v Ratečah na Gorenjskem. Tujskoprometna zveza v Mariboru pa si prizadeva oživotvoriti nekatera tujska prometna društva v bivši mariborski oblasti.
Zveza je zelo skrbela za železniški promet in je ljubljanska železniška direkcija njene težnje zelo podpirala. Posebno je omembe vreden trud, da se izboljšajo železniške zveze z Dolenjsko, žal pa se izletniški vlak na Dolenjsko za enkrat ni obnesel. Važno pa je tudi vprašanje zveze z motornimi vagoni z važnejšimi zdravilišči. Posebno pozornost je zveza posvečata vsein vprašanjem, ki se tičejo izboljšanja naših cest in avtobusnih zvez ter je zainteresirala za mnoga taka vprašanja važnejše čini-telje, zlasti za cesto Ljubljana—Sušak preko Kočevja, j Kakor kaže, se bo v kratkem zgradil v Ljubljani aerodrom, ter je zelo verjetno, da bo Ljubljana postaja velike zrakoplovne linije, ki bo šla iz Berlina čez Salzburg in Ljubljano na Sušak.
Zveza jc zelo podpirala tudi zimskosportno zvezo pri njeni prireditvi zimske olimpijade februarja t. 1. v Bohinju.
Zveza se je dalje udeležila vseh važnejših anket v državi za povzdig tujskega prometa pri nas.
Lani je zveza, kakor vsako leto, povsem obnovila Vintgar, razširila poti in popravila mostove. Izdala je 40.000 izvodov naših informativnih tiskovin v nemškem, češkem, poljskem, hrvatskem, francoskem, angleškem in češkem jeziku. Založila je 10.000 izvodov lepega albuma dravske banovine, dalje 3000 izvodov prospektov za Kamnik v nemškem in hrvatskem jeziku. Sploh je skrbela za veliko propagando v domačem in tujem časopisju. Delo zveze je zelo obsežno, pa tudi zelo uspešno, ter more zveza zreti sedaj s ponosom na svoje izvršen odelo.
■ * f/f < P
Šliridesetletnieo svojo ]>uroke. iu štirideset- i . Vrhnika. Na biuUoštne pruznik« I- ,.,„ letnico svoje sluibo je praznoval pred kratkim go- 1 , Katoliško društvo rokodelskih spod Ivan Lenčar. ial>oranl lekarne Trukori} na J,?1,i;iniiuiv tihn: S(>ov.d vrni. .i dalioui Mesntem trg«. Rodil sc je g. Lončar v Uafolčah
redva-iltrv
|*>pol
JO
bo zadnji v tej sezoni. V nedeljo igra ob dne in ob četrt na 0 zvečer. V poiie« zvečer ob četrt na 9. Vstopnice kot običajno in 4 Din. — Umrl je pretekle dni tiri>mp>i •Jurij, trgovec nu vasi, v »tnrosfi so Lt, ki ; kot luni bojevit) v bosanskih bojih 18<s. let;,. -Mnogo pogrešani in potrebni most Če/. Belo je narejen.
Vnaujc Gorice pri Brezovici. Irustovoljiio gasilsko društvo priredi na binkoiiui poti deljek, une 25- maja 1031, o priliki blagoslovitve nove motorne brizgalne, veliko gasilsko proslavo. Najprvo sc opravijo v podružnični cerkvi v Vuanjih Goricah, slovesne šmarnice, pri katerih poje gospod, operni pevec Gostič Jože iu odlični pevski kvartet iz Ljubljane. Po blagoslovitvi se vrši ua vrtu gospoda Modica (po domače Japlja) velika vrtna -eselica, ua kateri se izvede vaja ;: novo motorno brizgalno, ter gasilske proste vaje pod vodstvom Hojami Veselica ima bogat spore.l, kakor srečolov, šaljivo pošto. Postreieno bo z dobro kapljico in jedili, ki jih oskrbi tvrdka Slatnič iz Ljubljane. Domačini postrežejo, ker ta dan pri njih /■eguanje, s pristnimi krofi. Pri celi prireditvi sodeluje odlična delavska godba Zarja iz Ljubljane pod vodstvom gospoda Doliuarja. Vnanje Gorice so lepa vasica blizu Ljubljane iu imajo dobro zvezo na vse strani, zato bodo pohiteli ta dan vsi, ki jim je na srcu gasilstvo in prijetna domača zabava v Vnanje Gorice. Oficijelni sprejem gostov se vrši ob prihodu vrhniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ot) '/,2 tero jim nudimo s leni, da izposojamo knjige izven , popoldne, s katerim vlakom potuje tudi godba. Za Ljubljane s tritedenskim izposojevalnini rokom povratek zvečer bodo poleg vlakov na "razpolago
avtobusi gospoda Babnika. Prireditev se vrši ob
je g. lončar v naioican v kamniškem okraju. Njegova žcuu. gospa Aua pa je doma iz Ovfciš pri Pednartu. — Imata štiri otroke: tri hčere in enega sina. Sin jc trgovec, dve hčerki sta poročeni, tretja pu je odvetniška uradnica.
Za vzgojo iu izobrazilo svojih otrok je gospod Lončar vzorno poskrbel. >Sedaj sem srečen — pravi, »ko so otroci preskrbljeni.
Službo laboranta jc težka: Vestno in natančno jo trelva delati — in odgovornost je velika. Naš jubilant pa je vesten človek. Nobene nesreče nisem imel — hvala Bogu — vsa ta dolga leta,r mi je rekel zadnjič.
O svojem pokojnem gospodarju, lekarnarju, lrnkoczy-ju govori s spoštovanjem: Dober človek je bil. Ko ini je časih huda predla, pa sem mu potožil in vselej mi je dal kak priboljšek. — Tudi mladi gospod Trnkoczy je dober. Za štiridesot-letnlco mi je dal lepo nagrado. Naš jubilant jc čil in čvrst in bo lahko obhajal šc petdesetletni«) svoje službe, kar mu iz srca želimo.	M. K.
O Ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani je odprla vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 0—12 dopoklue in od 2—0 popoldne. Knjižnica ima na razpolago vse slovenske nove publikacije, poleg tega pa tudi veliko izbiro srbo-hrvatskih, nemških in francoskih modernih del. Poleg leposlovja jc zelo bogato zastopana potopisna literatura, na katero naše cenjene obiskovalec še posebej opominjamo. Člane živeče izven Ljubljane opozarjamo na posebno ugodnost, ka
lorn iint mi.l! >«,.. .. » „ ... A — 1_______:...... l___1' .
Od vsepovsod prihajajo vesti o ugodnem poteku vpisa stabilizacijskega posojila kralj. Jugoslavije. V naši državi ie doslej vpis dal izredno zado-voljujoče rezultate. Tako je bil v Splitu 11. pr. podpisan poldrug milijon frankov, v Zagrebu do 20. t. m. 2 milijona, v Sarajevu ca. 1 milijon itd.
Nad vse pričakovanje pa je uspel podpis v Sloveniji. Kolikor nam je znano, je do petka zvečer bilo podpisanih približno 0 milij. frankov, kar je izredno velika vsota. Posojila pa ne podpisujejo samo banke, reg. hranilnice, zadruge itd., ampak tudi številni privatniki v malih zneskih. Zdi se nam potrebno podčrtati ta veliki uspeh posojila v naših krajih, ki jc presegel pričakovanja. Ta uspeh je pripisovati ugodnostim tega posojila in pa dejstvu, da je pri nas obrestna mera za vloge nizka in da jo donos posojila znatno presega.
IZKAZ O STANjU NARODNI: BANKE
z dne 15. maza 1931 (vse v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z iikazom 8. maja). Aktiva: zlato in dev.ze 207.9 (—16.5), posojila: menična 1199.5, lombardna 153.2, skupaj 1352.8 (—40.5), tečajne razlike 426.8 (+ 62.8); pasiva: bankovci v obtoku 4720.0 (—88.6), drž. terjatve 53 7 (—2.7), obveznosti; žiro 514.0, ostali računi 467.8, skupaj 981.9
(+ 97,1). ostale postavke ncizpremen^ene.
*
Znižanje banovinske trošarine na pueuma-tike. Na ponovne številne intervencije Avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, pri kr. banski upravi, se je istemu posrečilo izposlovati v zadevi banovinske trošarine na pneumatike v znesku 25 Din za 1 kg, kakor tudi odnosno načina pobiranja iste sledeče olajšave: Da se ne bi oviral avtomobilski promet s kontrolo o plačilu te trošarine, je dopuščeno, da se ta plačuje pavšalno za leto 1931-1032 in sicer: za motocikle 100 Din, za osebne avtomobile 500 Din. Lastniki motornih vozil, ki se nameravajo poslužiti te ugodnosti, naj to prijavijo kr. banski upravi najkasneje do 31. maja t. 1. ter plačajo odpadajočo pavšalno trošarino do 31. junija 1931. Lastniki motornih vozil, ki ne nameravajo plačati pavšalne trošarine 11:1 pnevmatike v zgodaj določenem roku, bodo priniorani plačati isto po § 77. pravilnika o hanovinskih davščinah za leto 1031-1932 v znesku 25 Din za 1 kg ter se bodo morali podvreči vsem kontrolnim določilom, katera bo naknadno izdala kr. banska uprava v Ljubljani.
Donos trošarine in laks. Po podatkih AA je znašal v mesecu aprilu t. 1. donos trošarin 56.1 milij. (proračun 66.0 milij., lani 63.0 inilij.) takse so prinesle 05.0 (proračun 103.8, lani meseca aprila 101.2 milij.).
Izložba avtomobilov na letošnjem NI. ljubljanskem velesejmu cd 30. maja do 8. junija. Kako se je razvil zadnja leta tudi pri nas avtomobilizem ?n v kakšni meri da so si avtomobilske razstave I nbljanskega velesejina stekale tradicijo in zaupanje, se vidi iz tega, da bo letošnja avtomobilska razstava zavzela tak obseg kot še nobeno leto doslej. Zastopane bodo vse znamenite tovarne avtomobilov ter potrebščine. Razstavljeni bodo osebni odprti vozovi, osebni zaprti vozovi, tovorni avtomobili, avtobusi, bicikli, motocikli iz Avstrije. Belgije, Cehoslovaške, Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Amerike.
Gospodarski stroji iu orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XI. ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija. Zastopani bodo inlelki naše države. Avstrije, Cehoslovaške, l lolan-dije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, f vedske i:i Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kocine stroje, mlatilnice, čistilnice, slamor"/nice, plu-tre za okopavaiije in osipanje, traktorje, lokotno-bile, motorje In veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev *ot bo na letošnjem velesejmu, šc ni bilo. yečina siroiev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, mo-ior;i in električnim tokom.
Poravnalno posloparle jc uvedeno o imovini Skerl Josipa, trg. v Ljubljani, Šolski drevored 8; roka: 27. in 22. junija — nadalje o imovini Kram-:ar -Tanka, trgovca v Prevaljah; roka 30. in 25. junija; nadalje o imovini Preis Karola, trgovca s pohištvom v Mariboru, roka: Z"i in 15. junija 1931.
F.lek»rarna Fala, d. d. Izkazuje v pret. letu vkljub pndcu oddaje toka od 172.4 m 166.6 milj. kilovatnih ur povečanje dohodkov od 28.6 na 29.7 mili. Din. Po odpisih 2.7 (2.0) milj. ;naša izgube v | 1930 i5.430 Dh v primeri s 139.683 Din v letu 1930. Investicije so se lani povečale od 29.3 na 29.7 mili. švic. frankerv ali od 101.7 na 106.5 milj. Din.
Barza
Dne 22. maja 1931.
Denar
V cVnašnjem deviznem prometu so bili tečaji deloma sl.ibejšt. Promet je bil znaten, posebno v devizah Newyork in Curih. Vse zaključene devize jc dala Narodna banka
Ta teden je bil devizni promet prav znaten: znašal je ca. 22 milij. Din v primeri s 14.9, 15.6, 13.4 in 17.1 inilij. Din.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 22S2 bi., Berlin 1351—1354 (1352.50). Bruselj 700.26 bi.. Budimoešta 000.59 bi., Curih 1093.80 — 1096.80 (1095.30), Dunaj 796.65—799.65 (798.15), London 275.84—276.64 (276.24), Newvork 56.57— 56.77 (56.67), Pariz 221.16-223.16 (222.16), Praga 16S.30 bi., Trst 296.27-208.27 (297.27).
Zagreb. Amsterdam 22.82 bi., Dunaj 796.65— 799.65, Berlin 13.51—13.54, Bruselj 750.26 bi., Budimpešta 989.09—992.09, London 275.81—276.64. Milan 296.218—298.218, Newyork kabel 56.57—56.77, Pariz 221.16—223.16, Praga 167.190—168.70, Ziirich 1093.80—1097.80.
Skttpni promet brez kompenzacij je znašal 3.5 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1351—1354. Budimpešta 9S9.09 —992.00, Curih 1003.80—1006.80, Dunaj 796.65— 709.65, London 275.84—276.64, Newyork 56.57— 56.77. Pariz 221.16-223.16. Praga 167.90-168.70, Trst 296.12—20S.12, Bukarešt 34.18- 34.36.
Curih. Belgra-1 9°.1335, Pariz 20.275, London 25.22, Newyork 518 375. Bruselj 72.15, Milan 27.14, Madrid 51.75. Berlin 123.475. Stockholm 138.85, Oslo 133.825, Kopenliagen 133.75, Soiija 3.75.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje ie bila po včerajšnji oslabitvi čvrsteiša in so tečaji danes narastli za voino škodo, slabši pa so bili deloma dolarski papirji. Promet v vojni škodi je bil znaten. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni, v splošnem je tendenca čvrsta. Praštediona se ie učvrstila na 950, zaključena je bila nadalje Ic še Jugobanka. Industrijski panirji beležijo le zakliučke v delnicah Slaveksa no 25 in v delnicah Trboveljske, ki ie bila nekoliko čvrstejša in zaključena no 279 in 278.
Ljubljana. 1% inv. pos. zaklj. 86.50, 8% Bler. pos. 02.50 bi., 1% Bler. pos. 82.50 bi., Celjska 150 deti., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 015 den.. Kred. zavod 160—170, Vevče 120 den., Stavbna 40 den.. Ruše 220 den.
Zap-reb. Df^. paD.: 7% inv. pos. 87.25—S7.75 (87. 87.50), agrarji 51.25—51.75, vojna škoda ar. 420 50--421 (420), kasa 420—421 (421), 5. 420 den., f,. 420—421, 12. 420.50- 422 (422), 8% Bler. pos. 00.50—92, 7% Bler. nos. 82.75 bi., 7% pos. Drž. hi-potekarne banke 84-84.75 '85), 6% begi. obvez. 6625—67 (66.50, 65.75, 67). Bančne delnice: Hrvatska 50-60. Katolička 33—35, Poljo V>— 54, Kreditna 1 tO—124, Union 170-174. Jugo 73—74 '78), Lj. kred. 120 den.. Medinnarodna 27 den., Narodna 770(1—7850. Obrtna 36 d°u., Praštediona 0^5—055 (050), Srbska 188-100. 7.eirntjska 138—140. Industrijske delnice- Nar. J um 21 den., Gutlmann 130 den.. Slaveks 25—28 (25), S'avnnija 200 den.. Naši-ce 600—750. Danica 65—70, Drava 235—236. Sečerana Osjek 270— 270, Osj. Ijev. 215 den., ISrod. vag. 65 den.. Uniou 70 den.. Vevče 120 den., Ragu-sea 340 bi., Oceania 190—200 ladr. plov. 480 den., Trboveliska 238 -280 (270, 273V
Belgrad. Narodna banka 7800 hI.. 7% inv. pos. 88—88.50 (255.000), agrarji 50.50—51.50. voj. škoda 417.50— 41S (1400V 6. 418—420 (500), 6% begi. obv. 65 (100.000), 8tu Bler. pos. 92.50 bi., 7% Bler. pos. 81.75—82.50 (83.75).
Notaciic državnih papirjev v inozemstvu. London: 1% Bler. pos. 80.50 -81, Newyork: 8% Bler. pos. 88-00. 7% Bler. pos. 85.50, 81, 7% pos. Drž. hip. banke 83-83.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.40. \X'icner Bankverein 15.20, Escompteges. 151.50, Zivno 83.3, Aussiger Chemische 124, Mtindus 120. Alpine 15.55, Trboveljska 34.40, Rima Murany 40.25.
brez prlbitka na izposojevalnini in brez kavcije. Nn to ugodnost opozarjamo v prvi vrsti našo s|k>-štovnno duhovščino in učiteljstvo, ki imajo dano na ta način priliko, da so oskrbljeni za minimalne stroške z vsemi novimi, lepimi knjigami, ki izidejo. V znanstvenem oddelku naše knjižnice pa imajo na razpolago bogastvo snovi za kulturiio-izobraževalna predavanja.
Ljudska knjižnica se priporoča vsem cenjenim obiskovalcem v čim jačji jx)set in upa, da bo mogla vsem izrečenim željam ugoditi .
hožuharjev
Nekaj let nazaj opažamo tudi tu iu tam v Evropi procvit nove industrijske panoge, ki si je osvojila v reji živali plemenite kožuhoviue, že veliko število navdušenih vzgajalcev. Današnja kriza tudi na nas pritiska.
Poiskati si torej moramo take špecijalitcle, ki bi utegnile povzdigniti naše gospodarstvo, ter katerih produkti bi jamčili tudi v sedanji krizi, brez aklualne bojazni nadprodukcije, visoko, sigurno in stabilno rentabilnost na zlati podlagi.
Kvalitetni kožuh, v obliki surove kože, tako-zvanih živali plemenite kožuhovine, je špecijaliteta stabilnega stetovnega lconzuma.
Ker je reja živali plemenite kožuhovine za posameznega privatnika predraga in ker je treba veliko število živali ene vrste, da se dobi dovolj enakopisanih kož ali kožic, (za en damski plašč je potrebno n. pr. 80 do 100 enakobarvnih ner-cevih kožic, katere se na kožuhovinskih veletr-žiščih trgujejo asertirane glede na enako kvaliteto in barvo v snopčkih po KK) komadov), jo jasno, da so la reja lahko razvija z najboljšimi uspehi samo na zadružni jKKilagi, kakor je to izkazano že j>ri tolikih raznih drugih živinorejskih zadrugah v polni meri.
Da bi se pa kljub visokim nabavnim cenam za plemensko živali, ta dobičkanosnn reja mogla tudi pri nas vpeljali, ko imamo vse klimatične pogoje za tako rejo in kakor je to že v inozemstvu v polnem toku, je stopila zadruga na plan, da v zgoraj zarisanem smislu, vpelje v Jugoslaviji sistematično rejo živali plemenite kožuhovine, oso-bito rejo srcbrodlnkih iu modrih lisic, norcev, nutrijev (bobrov), medvedov (NVaschbaren), kara-kulovc i, I. d. je ustanovila farmo teh živali, z namenom slavili na razpolago svojim članom iz lastno prireje plemenske živali, katero se bodo iz letnega prirastka začele deliti med člane, ki (loslanejo njih zasebna last, in s tem doprinesti, da se ta dobičkanosna reja v zadružnem okvirju kakor mogoče hitro razširi širom našo domovine.
Zadruga pa bo to svojo nalogo tem hitreje lahko izpolnila, čim več članov bo štela, zalo naj nihče, bodisi posestnik, kmetovalec, trgovec, uradnik, ali pa zasebnik ne zamudi prilike te udeležbe, posebno ne, ker so pogoji lako ugodni, da jih gotovo vsak lahko izpolni.
Vse. tozadevne informacije daje dragavolje zadruga za rejo živali plemenite kožuhovine v Skolljici pri Ljubljani r. z. z o. z.
Cerkveni vestnih
V cerkvi Marije Pomočnice ua Rakovniku bo na binkoštni ponedeljek, povodom praznika Marije Pomočnice o pol 0 zjutraj govoril prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman. Po cerkvenem govoru bo nrevzvišeni opravil slovesno pontifikalno mašo. Nato bo ob 10 še tiha sv. maša. Procesija, s kipom Marije Pomočnice, ki jo bo vodil prevzvišeni g. knežoškof, bo popoldne po slavnostnem govoru o pol 4. V cerkvi bo popoldne govoril gosp. dr. Ciril Potočnik. Istočasno kot v cerkvi bo govor tudi na dvorišču.
Križanska moška iu mladeniika Marijina driti-ba proslavi binkoštno nedeljo svoj prvi glavni praznik Marije Pomočnice. Duhovno opravilo bo zjutraj in zvečer ob šestih. Med jutranjim opravi-
Žilni tr?
Tendenca je bila zadnje dni na žitnem trgu nekoliko slabejša. Zanimanja za blago je manj in lom skupno sv. obhajilo. Popoldne od 1 do 2 bodo so ccne slabejše. Danes je bilo na trgu mirnejše ! "'»'di udje kongrcgaclje sv. Resnje Telo, ki bo la
1 dan v Križankah ves dan izpostavljeno. Popoldne i ob petih pred cerkvenim shodom kratek sestanek družbenikov v družbeni dvorani: volitev predstoj-ništva.
Leteči Holmtdec
Ljubljanska opera je dala parkrat zopet Wag-uerjevega Holandca. V četrtek je debutirala v vlogi Sente gdč. Jutriševa iz Zagreba, gojenka ljubljanskega konservatorija. Glas še ni posebno vohimi-nozen, ima pa prijeten timbre. Višino ima zelo I zanesljivo in lepo, značaj ima mezzokarakteren, po obsegu je g'as precej dobro izeračen. V igri še ni izpiljenosti, kar debutantki v VVagtterjevi operi j ni šteti v greh. Treba reči, da je bila partija zelo , skrbno naštudirana; ko jo bomo čttli se v drugih . vlogah, bo mogoče točneje sodi:i o njei i umetniški potenci. Vsekakor Jutriševa raz lolaga z lepim gbi-
_____ t.. _______1 *..: _ !__; 1:....^ ^i«.«l, »niii v i /-\! • M 1 ■ _
so ccne slabejše. Danes je bilo na trgu in so cene bile v primeri z včeraj čvrstejše. No-tirala jc pšenica: gbč. 215, Srbobran in ban. blago 212.50, Subotica 207.50, Novi Vrbas 202.50, Sombor okolica 197.50; koruza stane po postaji 104— 106, moka pa po kakovosti 320—355; drugi predmeti neizpremenjeni. Nadalje jc važno zabeležiti vest iz Češkoslovaške, da so vse predpriprave tam za uvedbo žitnega monopola gotove in da bo to stanje služilo tudi kot podlaga za pogajanja z Madjarsko,
Novi Sad, Vse neizpremenjeno. Tendcnca: nc-izpreraenjena. Promet: pšenice 17 vagonov, koruze 27, moke 9, otrobov 3 vagone.
Sombor. Pšenica, bč. okol, Sombor 78-79 kg 200—205, vsa ostala neizpremenjena. Oves, bc. sr. sav. 152—157.50. Koruza, bč. žel, protrpt. 102—104, bč, za junij 105—107; bč„ ladja Donava, šleo 106 do 108. Tendcnca r.cirpremenjena. Promet skupno 134 vagonov,
Budimpešta. Tendenca ncjolova. Promet miren, Pšenica: maj 15.40—15 47, zaklj. 15.44—15/5; junij 14.83—14.96, zaklj. 14.80—14.81. Rž: maj 15.15, zaklj. 15,25—15.30. Koruza: maj 14.15—14.20, zaklj. 14.03—14.04; Jut. 13.67—13.83, zildj. 13.67—13.69; avg. 13.83—13.98, zaklj. 13.81—13.85. Tranzit: maj 11.30, zaklj. 11.25—11.30,
som in precejšnjo, izpiljeno tehniko petja, vokali zacije s-> bo š" privadila, In ji želimo na opernnn odru, da bi napravila najlepSo kariero. Ostale vloge so peli gg. Primožič (naslovni vloga), Mar-čec (Krik), Rumj ?lj (Daland), Mohorič (krmar), Stagljar-Kogejeva (Marija). />or predic v drugem aktu prav dober, režija nj pokazala nič novega. Opero dirigira g. dr. Švara.
vsakem vremenu.
Žiri. Da se m š kraj, ki se nahaja na skrajnem koncu naše ljube domovine, približa tudi iz. logaške strani in ker spadajo Žiri pod Logatec v davčnem, sodnem in upravnem oziru, zato se je naš podjetni Poljanšek odločil, da otvori promet z avtom na progi Žiri—Logatec in nazaj. Proga je bila dne 15. maja t. 1. komisijonetno preizkušena in odobrena. Vsak torek iu petek bo odslej redno vozil avto v Logatec in sicer: Odhod iz Zirov zjutraj ob (i, prihod v Logatec ob 7.30; — Odhod iz Logatca popoldne ob 13.30. prihod v Žiri ob 15. Postajališče v Žireh pred farno cerkvijo. V Logatcu pa pred veletrgovino z vinom Skrlj, nasproti hotela Kramar. V Žireh bo imel avto, ki bo vozil iz Logatca, ob 15 zvezo s poštnim avtom, ki odhaja iz Zirov ob 10.3.5 in prida v Škofjo Loko na kolodvor k mešanemu vlaku, ki odhaja iz Loke ob 18.47. Kadar pa bo hotela večja družba napraviti iz Logatca izlet v Žiri, bo prišel podjetnik na pravočasno prijavo z velikim avtobusom v Logatec.
Slovonjgradec. Zobozdravnik dr. .ložo Picej ordinira od '26. maja naprej v hiši dr. Čerueta v Slovenjgradru, na trgu štev. 20.
Ponikva ob juž. žel. V noči od 19. na 20. t. m. smo imeli kaj imeniten obisk. Dolgoprstnež je vlomil pri Pintarju, nato pa se je spravil nad župnišče, kjer si je očividno hotel ogledati poso-jilniško blagajno. Bog ve česa se je ustrašil, da jo jc pobrisal prazen, škode je napravil v toliko, v kolikor jc oblatil zid ter ubil šipo na hodniku. Orožništvo jc vlomilcu na sledu. Je pa sum, da ima vlomilec na Ponikvi zaveznike. Ptičkom, oziroma ptičkam bi bilo dobro porezati peroti ter jih zapreti v kletko. — V Okrogu je umrla posestnica Ana Korošcc. stara 49 let. V ponedeljek smo pokopali pridno ženico. Naj počiva v miru! — Ne vemo še natanko, v koliko bo pri razvrstitvi občin prizadeta tudi naša. Opozarjamo le na zgodovinsko dejstvo, da je bila Ponikva svoj čas središče v cerkvcnem oziru. Sladka gora, St. Vid, Sv. Štefan, Dramlje itd., vse te župnije so bile nekdaj pon-kovske podružnice. Naša vas je naravno središče tudi v političnem oziru. Naj bi sc merodajni krogi na to ozirali, da ne bo slavna Ponikva kakšna — ekspozitura.
Sv. Martin pri Vurbergu. Na binkoštni ponedeljek v gostilni Kostanjšek otvoritev novega kegljišča s pojedino letošnjih piščancev in kozličkov. Avtobus iz Maribora bode vozil ob 2 popoldne in zvečer nazaj.
Kulturna moč Lužišhih Srhov
Istodobno s sodobno nemško slik. umetnostjo je »Društvo prijatelja Luž. Srba u Zagrebu odkrilo Zagrebčanom kulturno višino najncftiejSo veje slovanske — Luž. Srbov. Razstavljena so dela največjega sodobnega domačega umetnika Mjerfl-na Novaka, Slovenca A. Trstcnjaka ter široka slika vsega kult. življenja.
Mjerčin Novak, star komaj 30 let, je prero-mal nekaj evropskih umetn. središč, ini se končno ustavil v Pragi iu Varšavi, kjer je pri velikih mojstrih grafike našel slovansko pravljično dušo. Novakova paleta baja v drobnih akvarelih o davnini, otroške pripovedke iu pesmi oživlja. mladeni:ke sanjo v ciklusih razodeva. Mitolog v slikali: dušo | in misel Lužičnnov uporablja. Danes živi nn svo-! jem domu (Budižin) in neumorno dela Znane so j njegove otroške knjige ^Dv.rcatka, liladaječ, knjko j tu rjanosče«,- - Na wsu — na vvsu ler drvorezi v i prvem lužiSkem albumu Lužiske wumeletvvo'. Iz. ' vseli njegovih del diše radost, sonce in široka do-j miselnost. Univ. profesor Pat« je izdal o njeni pre-I lepo knjigo z reprodukcijami: iLužickosrbskv nia-j lir'. -
Slovenec Anto Trstenjak je razstavil -54 del, katere je ujel iz vaškega življenja Luž. Srbov. Tu je posebno živo izpovedana domača folklora: noča, običaji vseh letnih časov, krajev in razpoloženj. Priznano je, dn je Trstenjak zraven impresionista Lud. Kube največji lužiški slikar. Njegovo razstave gredo iz Rudišina, (matica Ltiž.iČnnov) preko Brna in Prage skozi Ljubljano v Maribor in Zagreb. Povsod so prijele priznanje. —
Končno se naj dotaknem nekaterih listov ln knjig, ki osvetljujejo kult. podvig Luž. Srbov. Presenetile so me »Serhske novvinv«, ki praznujejo letos 00 letnico svojega življenja in >Scrl>ski časz-nik«. ki ga ureja znana Mina Witkojk, in stopa v 82. letol In mi Slovenci mislimo, da smo se hoc-vekaj pred drugimi prebudili! Na mizi s"in videl »Slovvnik« v treh težkih knjigah, iki jih je zbral veliki filolog Dr. A. Muka. Zraven so ležale publikacije narodnih pesmi, narodnih plesov (komponist Bj. Kravvc). »Pi m a svvet«. zvezki domačiji del ; (pesmi in proza) od 1021. *eia naprej; Woiidische | Biblingrnphie, kjer objavlja dr. ,T. Jat/.vvank evrop-| ske članke in razpravo o L. Srbih. Tudi dela brv. ; Milukoviča o Bnrtu Ci»itiskom, (največji pesnik), o Muki ild. ler Slovenca V. Bučarja ;Kod Lr.z. Srba« leže v razstavni sobi.
Vtis razstavo jo lako mogočen, da »e jo prvi protestantski eerkv. dostojanstvenik dr. 1'opp. obrnil nn nem. koir.u'a v Be<x adu naj posreduje v domovin! za svobc--'o fccfcle, obiy,ijn in kulturo Lužiškili Srbov, naroda, ki se je iz davnin? lako lrp in čist zadrta) v današnje di:l. — I	- --	Lojze Golobič.
Velesila
Bencin iz nafte - nekdaj —
Izredni vir energije, ki služi pri pogonu motorjev, je postal v zadnjih 30 letih bencin. Bencin pridobivamo z destilacijo i/, naravnega olja, nafte, koje bogata ležišča ima zlasti Amerika, Rusija, Perzija, v Evropi pa še največ Romunija. Nafta je prav tako kot premog otrok predpotopne dobe. V tistih časih je bilo zlasti živalstvo v morjih sila živahno in velike naravne katastrofe so povzročile, da so se ali posušila ali pogreznila velikanska jezera ali celo morja. Živalstvo, ki je bilo v njih, se je tako nagromadilo na duu in mnogokrat pokrilo s plastmi kamenja in zemlje. Pod silnim pritiskom in v teku tisočletij so se nviljarde rib in drugih vodnih živali spremenile. Njih najvažnejši preostanek pa je nafta, ki tvori globoko pod zemljo na neznanih krajih velikanska jezera. Slučajno se včasih odpre takemu podzemskemu jezeru pot do površja in pod pritiskom švigne nafta na površino. Tako nastajajo naravni vrelci nafte. Če pa ni mogoče najti naravnih vrelcev, jih pa iščejo strokovnjaki na krajih, ki
***>i*olei i
bencin iz premoga - danes!
riti kotle z bencinom. Zakaj bencin do leta 1890 niso uporabljali za drugo kot za čiščenje madežev na oblekah. Množine bencina, ki so ga porabili za to, so bile seveda naravnost smešno malenkostne v primeri z ogromnimi množinami petroleja, ki ga je požrl svetovni trg. L. 1890. pa je posegla v svetovno tehniko nova iznajdba, ki se je mahoma razrastia. Eksplozijski motor na bencin je bil ustvarjen. V prejšnjih letih je mogoče vsaka gospodinja kupila vsak tretji dan liter petroleja in vsak mesec majhno stekleničico bencina. Uporaba bencinskega motorja pri avtomobilih pa je naenkrat ustvarila velikansko povpraševanje po bencinu. Avtomo-bilisti so vsak dan nalivali po 20, 30 in 50 litrov bencina v avtomobilske tanke. Poraba i petroleja ]>a je začela padati. Petrolejsko sve-tiljko je začela namreč izpodrivati električna žarnica.
Ze ob nastopu XK. stoletja ni nobena rafinerija nafte kurila več svojih kotlov z dragocenim bencinom- L. 1905 svetovna prodtik-
Vrtalniki
p> svoji geohški obliki obetajo možnost, da ke globoko v zemlji nahajajo jezera nafte. Z vrtalnimi napravami skušajo napraviti dro-ban rov globoko v zemljo. Če pri tem zadenejo v resnici na podzemsko jezero nafte, p: žene pritisk po drobnem, izvrtanem rovu nafto, ki čestokrat bruhne s tako silo na dan. da razbije in poruši vso vrtalno napravo. Nov Te Ier nafte je odkrit!
Prva leta nafte
Pred devetdesetimi leli so v Severni Ameriki v Pennsylvaniji popolnoma slučajno odkrili čudovito lastnost nafte. Farmerji. ki so se selili, so ob potoku zakurili ogenj. Ogorek, ki je odletel iz ognja v potok, je naenkrat vžgal ves potok. Začudeni farmerji so strmeli nad tem pojavom in kmalu spoznali, da plava po potoku vrh vode oljnata tekočina, ki izredno rada gori. Blizu tam so našli tudi vir, iz katerega je tekla nafta in se nato izlivala v potok. Po teh odkritjih so kaj kmalu začeli uporabljati nafto kot kurivo, zlasti pa še kot svetilno sredstvo. Nastale so nove sve-tiljke, ki so začele izpodrivati tedanje svetil jke z repnim oljem. Te svetil jke so po svoji svetilnosti prekašale vse, do tedaj znane sve-tiljke. Imele pa so slabo lastnost, da so včasih brez vsakega vzroka eksplodirale in povzročile nešteto požarov. Ljudje so že začeli to sicer ugodno razsvetljavo iz strahu pred požari opuščati, ko so tedanji znanstveniki tudi dognali, kaj je vzrok, da nafta v svetilkah tako rada eksplodira. Nafta ni namreč eno samo olje, ampak zmes različnih olj, ki se razlikujejo zlasti v tem. da vrejo pri povsem različnih temperaturah. Tako so dognali, da vsebuje 100 litrov nafte 20 litrov takozvanih lahkih bencinskih olj, 20 litrov težkih bencinskih olj, 30 litrov srednje težkih olj, ki so jih nazvali petrolej, 15 litrov težkih olj za mažo, 3 litre trdne maščobe vazeline in 12 litrov črnega mažastega preostanka, ki se še vedno lahko porabi kot kurivo pod kotlom. Pri najmanjših temperaturah lahko hlapljiva bila primerna. Prav tako tudi ne težka bencinska olja. Ta olja so namreč v svetilkah začela hitro izhlapevati in tako povročala eksplozije. Petrolej pa začenja izparivati pri mnogo višjih temperaturah in je zato za razsvetljavo nadvse pripraven.
Preobrat v rafinerijah
Jasno je, da je poraba petroleja silovito naraslla in povsod so iskali novih vrelcev nafte in takoj ob njih postavili velikanske rafinerije, ki so destilirale sirovo nafto in v prvi vrsti pridobivali petrolej. Velikanske destilacijske kotle teh rafinerij je bilo treba seveda kuriti. Najprej so jih kurili z nafto. Ker so petrolej in prav lako vsa težka olja za mažo vedno lahko prodajali, so začeli ku-
cija nafte že ni več mogla kriti povpraševanja po bencinu. Iu 1. 1910 je že lep odstotek motornih vozil v Evropi uporabljal mesto bencina bencol, ki je aromatsko ogliko-vodi-kovo olje, ki ga pridobivamo pri destilaciji katrana (katran nastane pri destilaciji premoga, n. pr. v plinarnah). Jasno je, da so si skušale vse države zagotoviti lastništvo pe-trolejskih vrelcev in mogoče nemajhen vzrok za nastanek svetovne vojne nosi poleg boja za premoč na svetovnih tržiščih boj za nadvlado naftinih ležišč in vrelcev.
Svetovna vojna je seveda le še pospešila silno porabo bencina in vsako pomanjkanje so krili z vedno večjo destilacijo katrana in uporabo motorjev na bencol. Po svetovni vojni se je z naglim razvojem avtomobilizma poraba eksplozivnih olj naravnost neverjetno povečala in se veča v velikih skokih še danes. Za primer navajamo samo Nemčijo, ki je porabila 1. 1925. 500.000 ton eksplozivnih olj, 1. 1927. pa že nad 1 milijon ton. Danes se komaj sproti dopolnjujejo zaloge bencina in bencola. Poraba še vedno raste. Zato je prav v zadnjem času prišla nova srečna rešitev, ki temelji na pridobivanju bencinu izredno podobnega eksplozivnega olja i/, premoga, kar nazivajo v splošnem z neprimernim imenom utekočinjenje premoga.
Hidriranje premoga
Premog, zlasti črni premog in tudi rjavi premog, sestoji iz cele vrste takozvanih ogljikovih hidratov, to je spojin ogljika in vodika. Pri destilaciji premoga se plinasti ogljikovi hidrati izločijo kot svetilni plin, tekoči ogljikovi hidrati ostanejo kot katran in v koksu ostane čisti ogljik. Kot smo že prej omenili, se iz katrana s ponovnimi destilacijami pridobi bencinu podobno eksplozivno olje — bencol. Vsakemu bo razumljivo, da ne moremo dobiti iz premoga /. navadno destilacijo na noben način več tekočih ogljikovih hidratov kot jih premog sam na sebi vsebuje. Če hočemo dobiti iz premoga več eksplozivnih, torej motornih olj, moramo dobiti iz premoga več. tekočih vodikovih hidratov. To pa je mogoče le na ta način, da čisti ogljik v premogu spojimo z množinami vodika, da torej premog hidriramo. Kar torej danes zovemo utekočinjenje premoga je v resnici le hidriranje premoga.
Ker se pri hidriranju premoga rabi ogromne množine vodika, moramo najti najprej praktičen in cenen način za pridobivanje vodika. Ta način nam nudi takozvano pridobivanje vodnega plina. Skozi retorto, v kateri je svetlo žareč koks, napeljemo vodno paro, ki se ob vročem koksu kemično pretvarja. Para se razcepi v vodik in kisik. Kisik se spoji z ogljikom koksa v ogljikov oksid, vodik nn se deloma malenkostno spremeni v oglji-
kove hidrate, večinoma pa ostane prost. Tako
inisUine mešanica teh treh plinov, ki jo zo-venK) vodni plin, ki služi podobno kot svetilni plin za razvetljavo in kuho v gospodinjstvu. Ze ta proces sam predstavlja hidracijo premoga, ker pri tem procesu pridobivamo iz čistega ogljika v koksu nove ogljikove hidrate v plinasti obliki.
Iz vodnega plina je treba izločiti čisti vodik. To dosežemo v posebno prirejenih | Lindejevih aparaturah, ki služijo za utekoči- | ujenje zraka. Ogljikov oksid in plinasti vodikovi hidrati se utekočinijo namreč pri mnogo manj hudem mrazu kot vodik, ki se utekočini šele pri — 250 stopinjah Celzija. Lindejeva aparatura spravlja plin izmenoma pod zelo velike in male pritiske, pri čemer se plin vedno bolj ohlaja. Končno je plin tako ohlajen, da pri enem ventilu odteka utekočinjeni ogljikov oksid in ogljikovi hidrati, pri drugem ventilu pa čisti plin vodik, ki je nato uporaben za hidriranje premoga. Ta naprava omogoča najcenejše pridobivanje vodika v kontinuirnem obratu. S tem imamo zadostne množine vodika na razpolago in treba je le še najti pot za kemično spojitev čistega ogljika v premogu s tem vodikom, ki ga lahko v poljubnih množinah dovajamo premogu.
Problem liidracije je bil znan že pred svetovno vojno. Prvo praktično uporabo je našel pri hidraciji maščob. Imamo namreč mnogo maščob, zlasti najrazličnejša ribja olja, ki se popolnoma spremene, če se jim lahko kemično naveže nekaj vodika. Tako zgube ves duh in okus po ribah in se spremene v trdne in užitne masti. Dobra užitua mast pa je jako dragocen izdelek, brez dvoma mnogo boljši kot olje za mažo strojev, ki ga tudi izdelujejo iz kitov. Prva tovarna za hidriranje ribjih olj je začela obratovati 1. 1908. Hidra-cija teh ribjih olj se je seveda izvršila vedno le pod gotovimi pogoji. Tako so bile za to potrebne vedno gotove visoke temperature in i pritisk ter še takozvani katalizator, ki je bil v tem slučaju nikel. Vloga katalizatorjev še j do danes ni popolnoma jasna. Če pustimo I skozi ribje olje, ki je nameščeno v retorti pri j gotovi temperaturi in gotovem pritisku, vodik, se ne zgodi niti najmanjša sprememba. Vodik uhaja prav tako kot prihaja. Če pa smo preje dodali ribjemu olju v prah zdrobljenega nikla, se vodik kemično spoji z maščobo, ue da bi se nikel pri tem količkaj spremenil. Po dokončani hidraciji se maščoba filtrira in nikel ostane za ponovno uporabo. Pojav skušajo razlagati na ta način, da se vodik ob majhnih nikljastili delcih prav posebno zgosti in šele prav pri tej zgoščenosti je možna kemična spojitev. Katalizator je potreben tudi pri vsaki drugi hidraciji. Kljub temu, da zgleda, da je mogoče z isto množino katalizatorja, ki se itak ne spremeni, obratovati brez konca in kraja, vendar temu ni tako. Tvarine. ki jih hidriramo, imajo navadno primesi, ki vplivajo na katalizatorje. To so zlasti žveplene in arzenove spojine, ki i delujejo naravnost tako, da jih zovemo kata-| lizatorske strupe. Če bi hoteli hidrirati pre-! mog, bi morali najti način, ki bi izhajal brez ; katalizatorja. Zakaj drugače bi produkcija I stala preveč iu se ne bi splačala. Pravi triumf 1 tehnike je bil v resnici dosežen ludi s tem, da je to uspelo.
Uspehi hidracije premoga
Na hidraciji premoga sta z uspehom delala zlasti Nemca Fischer in Bergius. Prva praktična izvedba v velikem pa je uspela Bergiusu, ki je že 1. 1913 dal patentirati svoj izum. Po njem zovemo hidriranje premoga tudi berginiziranje premoga. Pri svojih eksperimentih se je držal načela, da je treba premog, šoto in les hidrirati pri temperaturah '100 do 500 stopinj in pod pritiskom 100 do 200 atmosfer. Napravi naj se dovaja le vodik, ne da bi se uporabljal kak katalizator, ki bi ga žveplove spojine premoga itak takoj zastrupile. Pri poskusih je Bergiusu uspelo, da je spremenil precej vrst premogov do 85% v tekoče spojine, pri čemer je hidracija izredno ugodno potekla, če je premog zdrobil v prah in namočil v katranu ali kakršnemkoli tekočem ogljikovem vodiku. Tako mu je uspelo iz 5 kg premoga, 10 kg katrana, v katerega je vsul premogovni prah pri hidraciji pod pritiskom 100 atmosfer in temperaturi 400 stopinj, doseči 88% tekočih ogljikovih hidratov. Le 12% premoga in katrana se torej ni hidriralo.
Preden si ogledamo nadaljnji praktični razvoj tega za energetsko gospodarstvo tako važnega problema, si moramo najprej ogledati pri destilaciji premoga nastale ogljikove hidrate. Narava nam v glavnem nudi dve vrsti ogljikovih hidratov, ki pridejo v poštev kot motorna olja. Molekula iz nafte pridobljenega ogljikovega vodika (bencola) sestoji
v navadnem tako, da jo tvori ena tretjina
atomov ogijika in dve tretjini vodika. Tako je v lahkem bencinu plin heksan, ki sestoji iz šestih atomov ogljika in štirinajstih atomov vodika. Prav tako je v težkem bencinu plin heplan, ki sestoji iz sedmih atomov ogljika in šestnajstih atomov vodika. Iz katrana pa pridobivamo bencol in toluol. Molekula bencola pa ima šest atomov ogljika in šest atomov vodika. Tako vidimo, da imajo motorna olja iz katrana razmeroma mnogo manj vodika. Ker pa je kurilna vrednost in s tem tudi gonilna sila motorja v veliki meri odvisna od množine vodikovih atomov — saj razvije kilogram ogljika pri popolnem zgo- ' revanju le 8000 kalorij, dočim kilogram vodika 32.000 kalorij, torej štirikrat več —, moramo pri hidraciji premoga dobiti ogljikove vodike, ki bodo imeli pri molekulah čim več vodikovih atomov v primeri z ogljikovimi. Vodikove hidrate, ki jih pridobivamo pri hidraciji premoga, nazivarno hidroaromate in njih molekule imajo po šest atomov ogljika in dvanajst atomov vodika, s čemer so že izredno sorodno molekulam bencina. Iz premoga moremo torej s hidracijo pridobiti iz-boren nadomestek za bencin.
Bergius je zgradil že 1. 1920 prvo tovarno, ki od tedaj hidrira premog in katran. Hidracija se vrši v ležečih retortah z dvojnimi stenami, ki drže po 3 in pol kubične metre. Retorte so opremljene z mešalno napravo, tako da hidrirajo v obratu brez prestanka v 24 urah 15 ton premoga. Hidracija se vrši pri 450 stopinjah Celzija, torej pri temnordečem žaru železa, pod pritiskom 150 atmosfer, to je 150 kg na kvadratni centimeter. Pri veliki vročini, pri kateri železo že žari, bi retorta z navadno steno ne mogla več zdržati tako silnega pritiska. Ker pa ima retorta dvojno steno. je obratovanje omogočeno. Notranja stena
Retorta
retorte, v kateri je mešanica katrana in pre-mogovega zdroba, katero meša ves čas mešalna naprava in jo potiska od prednjega dela retorte naprej do konca, je ločena z večjo špranjo okrog in okrog od zunanje stene. Tu vmes se dovajajo goreči plini ^jod istim pritiskom, kot je v notranjosti reto^ril. S tem je razbremenjena notranja retorta. Žii-nanja stena pa se ves čas s posebnimi pripravami močno hladi, tako da more prenašati ogromne pritiske. Vsaka retorta ima več se-salk, ki črpajo vanjo neprestano hidrirni plin in premogovni zdrob. Hidracija sama se vrši zelo hitro, tako da na enem koncu priteka v retorto premogov zdrob in vodik, na drugem koncu pa odteka že hidrirani premog. Ker sme biti premog samo gotov čas izpostavljen vodiku in močnemu pritisku, deluje zato mešalna naprava, tako, da avtomatično potisne premog cd začetka do konca retorte v zato določenem času.
Hidriranje premoga
narodnem gospodarstvu
Rezultati, ki jih dosežemo s hidracijo premoga, so nadvse povoljni. Iz dveh ton črnega premoga dobimo 600 litrov motornih olj, 400 litrov olj za mažo, 280 kilogramov smole in 400 kubičnih metrov gonilnega plina. Sicer majhne Bergiusove tovarne so zaslužile pri 1000 kilogramih izdelanega olja čisti dobiček 70 mark, kar dokazuje, da Bergius ni bil le genijalen izumitelj, ampak tudi sijajen trgovec. Sicer pa se bo komu zdel celo ta dobiček malenkosten, če bo pomislil, da je tovarna kupovala premog po 12 mark za tono, Bergiusova olja pa je prav lahko predajal po 200 mark tono.
Da je ta način pridobivanja motornih olj za vsako narodno gospodarstvo brez dvoma silnega pomena, je razumljivo. Saj vsaka država, ki nima lastnih vrelcev petroleja, plačuje vsako leto vedno večje, ogromne milijonske vsote za uvoz bencina, ki ga potrebuje povsod naraščajoči avtomobilski promet in uveljavljenje eksplozivnih motorjev v industriji. — Z berginiziranjem premoga bi sčasoma zgubili tudi naftini vrelci del svojega silnega pomena v svetovnem gospodarstvu in bi mogoče ne bili več posredni vzrok strašnih vojn. Če bo to res uspelo novi metodi lier-giniziranja premoga, potem bo pomenila ta iznajdba največji blagoslov /a človeštvo.
teh vrst, velikosti io oblik
Steklo
zrcalno 6—8 miu mašinsko 4—-6 mm, portalno, lcua.se alabaster itd.
Spectruirt d. d.
Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
Za potovalno sezono
kovčki in torbice
v največji ir.beri po naj ni ž. cen i priporoča
J. Kr a vos, Maribor
Aleksandrovo eo»ta ta
Naročajte .Slovenca* I
Volitve na Madjarskem
Budimpešta. '22. maja. ž. VčornjJnja in današnja meja sla pokazali namero vlade, da kmalu razpiše parlamentarne volitve. Pri debati je dobil besedo socialistični poslanec I'eyor, ki je pozval opozicionalce k pasivnosti proti vladnemu delu in to nele pri volitvah, temveč tudi v parlamentu. Rekel je, da je vlada diktatorska in dela proti vitalnim interesom madjarskega naroda. Po tem govoru je bilo slišali le slabo odobravanje opozicijskega kluba in misli se, da bo vladi uspelo razorožiti opozicijo. S socialisti soglašajo le demokrati. Vodja demokratov Rakues je /ugovarjal potrebo pasivnosti ue le v parlamentu, temveč tudi pri vo-
lih ali. Kekel je. da bi morala bili opozicija -lojna \ vsakem pogledu. V interesu vsega madjarskega narodu ne Iti bitu treba sodelovati pri volitvah, ki so itak fiktivne. Gnil ji: vstal ponovno in vprašal vlado,'če Jo sploh potrebno Ili k volitvam Bilo bi najbolje, če se mandat sedanjim poslancem podalj- ' ša za dobo šestih let.
BudimpeSta, 22. maja. ž. Največjo senzacijo v političnih krogih je izzval sestanek, katerega je predsednik vlade grol Uelhlea imel danes dopoldne šefom demokratov Karlom llassavem. I!az-govarjala sta se skoro celo uro. Govorila sta o pred stoječih volitvah.
Anglija prodira v Južno Km ciif ©
Značilen poziv angleškega prestolonaslednika
London, 22. maja. AA. Na slavnostni večerji, ki jo je priredil londonski odbor britske imperi-jalnc razstave v Buenps Airesu, je vvaleški princ pozal vse stanove angleškega naroda, naj se združijo pri delu za gospodarsko obnovo Anglije.
Dajmo, jc nadaljeval, našim ljudem, ki žive preko morja, novega poguma s tem, da jim pokažemo, da lahko računajo na našo pomoč in voljo, da premagamo pri našem delu vse ovire, ifti katere bi naleteli. Označil je imperijalno razstavo v Buenos Airesu za mogočen napor angleške industrije, ki bo pokazal, da sla podjetnost in genij attgeškega naroda ialco močna ket vselej Nadaljeval je, da bi brit-
ska razstava ne uspela tako dobro brez pomoči argentinskega naroda.
Pričakoval je, da ga bodo Argentinci prijazno sprejeli. Vendar je nadvse presrčni sprejem njega in njegovega brata prekosil vsa pričakovanja. Prav tako sta bila prijazno sprejeta, ko sta posetila Panamo. Peru, Bolivijo, Cile. Urwguay in Brazilijo.
Nato je vvaleški princ očrtal važnost permanentnih razstav in poudaril potrebo unifikacije prodajne organizacije in zastopstva angleške industrije. Kjer so carine previsoke, je nadaljeval, naj angleški finančniki posojajo denar samo deželam, ki uvažajo angleške izdelke.
za
V	cerkvenem oziru je Litva s svojimi 2 A fuii.j. prebivalci (8(i';'< katoličanov) razdeljena na 5 škofij, ki so podrejene nadškofu v glavnem mestu Kaunas. Ker je bila po koukordatu cerkvenim organom glede Katoliške akcije zagotovljena po-jkiIuii, se. je začelo prostost živahno delovanje po cerkvenih društvih in bratovščinah. S tem je bila dana velika možnost za versko poglobitev in po-vzdigo ljudstva zlasli mladine. Kakor hitro pa je nastopila v Litvi katoliški Cerkvi sovražna vlada, je začela z vsemi sredstvi ovirali delo Katoliške akcije. Odtegniti hoče Cerkvi vsak vpliv pri vzgoji mladine. Prepoveduje in uničuje mladinska verska društva iu zahteva popolno ločitev Cerkve od države.
Škofje imajo zelo težko stališče. Častno zastopajo in branijo pravice Cerkve. — Papežev legat zu Litvo nadškof itartoloni j;- po vrnitvi i/. Kima proli vladnemu počenjauju odločno zapisal v nekem litvnnakem družinskem listu: Ha bi vlade občutile ležo javnega mnenja katoličanov, njih neoporečne pravice; pravlako da bi bilo izvedeno in zagotovljeno obstoječe varstvo načel, katoličani nikakor iw morejo dopustili, da bi za njih mnenje vedele le cerkvene stene iu laslua vest. Nasprotno, treba je stopili ven in delovali v javnosti. Glejte, bas radi tega je sv. oče že pri več priložnostih (»udarjal iu pisal, da Katoliška akcija ni samo duhovno in versko delovanje: ampak — iu to v polnem pomenu besede — splošno javno delovanje, ki ima pred očmi najvišje dobrine družbe in nje temeljne potrebe, tudi tisie. ki nosijo politično obeležje, zlasli če se direktno nanašajo nn nravnost iu vero. — Zato si tii mogoče predstavljati, kako bi mogel katoličan, ki je lega imena res vreden (ki ni katoličan samo na krstnem listu) da duhovnikov sploh ne omenjam — kako bi se mogel ogibati lega tako nenadomestljivega in v vsakem oziru tako dragocenega ler svetega dela. Zakaj, kdor z menoj ne zbira, raztresa. Kdor ni / menoj, je zoper mene — t. j. kdor je zoper Cerkev, je zoper Krislusa. Trebit je zalo liste, ki l>i hoteli to pozabiti, dobro opomniti, da ui možno bili katoličan samo zasebno, ampak ila morajo biti to (povsod kakor v zasebnem, tako tudi v javnem življenju.
V	ta namen, da bi se nravnost in vera utrdili in zavladali ludi v javnem življenju, je Cerkev postavila Katoliško akcijo, v katero naj bi stopili vsi katoličani, ki niso gluhi za klic najvišjega pastirja. iu naj bi delal vsak po svojih močeh za dosego lega važnega cilja.
Tudi lilvonski episkupal sam je že večkrat odločno povdaril pravico Cerkve zlasti pri vzgoji mladine. Lansko lelo so škofje izdali skupen pastirski list. v katerem oaglašajo pravico in dolžnosti staršev in Cerkve pri vzgoji otrok ter razmerje obeh tio države: Starši imajo prvo besedo pri vzgoji. Pravic staršev do vzgojo olrok nima nihče pravice zmanjšali. Važno besedo ima pri tem tudi Cerkev: pravico in dolžnost, učiti in vzgojiti mladino v verskem t -aru. Verska vzgoja pripada v prvi vrsti Cerkvi! To oblast ima Cerkev od Krislusa. Te pravice ?c poslužuje neodvisno od vsako oblasti. Ce pa kje poskušajo Cerkvi odvzeli ali celo s silo iztrgali 'o oblast iz rok, je to zločin zoper naredi« Boga samega. Božjo pravice so višje kot pravice staršev. Božjih pravic varhinja pa je Cerkev. Zalo je edino ona merodajna, zlasti zn katoliške otroke, kaj je zn versko vzgojo potrebno. kaj koristno in kaj ne! Brez dvoma ima svoj delež pri vzgoji ludi država, kajti ona mora gledali. <la bodo i/, olrok dobri državljani. Toda država je za ljudi, ljudje pa za Boga. Rudi lega je država dolžna vse lako uredili, da bodo državljani mogli izvrševati od Po^a po naravi jim dane dolžnosti. Le tako bodo ludi dobri državljani! Nato škofje poživljajo vernike naj z njimi vred dvignejo glas proli kršitvi konkordnta, od strani vlade, katere zlasli vzgojo in delovanje Katoliške akcije med srednje in visokošolsko mladino vedno bolj ovira.
Kmalu poleni so škofje Izdali natančna navodila za Katoliško akcijo. Natančno so tudi določili kako budi delovanje katoličanov so tudi do-liem polju, škofje imajo popolno zaupanje ljudstva, rpali pa so. da sc bo napelo razmerje med Cerkvijo in državo po vrnitvi apostolskega nuncija i/. Itima omililo. Toda zadeva je zmlraj resnejša. Zalo so imeli 8. in 9. aprila izredno škofijsko konferenco, kjer so pretresali najbolj pereča vprašanja ler sestavili program, kako ohraniti pravice Cerkve in povzdigniti versko in moralno življenje.
I. Konferenca je največjo važnost polagala aa neovirano oznanjevanje božje besede (ker li-' .vanska vlada neprestano zapira iu kaznuje pridigarje).
2.	Natančno je določila, kako kar najbolj seznaniti vernike s poslanstvom Cerkve njenimi pravicami in sankcijami.
3.	Določila je, kako obvarovati vernike na pravi poti krščanskega življenja zlasti ob času največjih nevarnosti pred zapeljivimi preroki in ob času preganjanja Cerkve.
L Računajoč z idealnim navdušenjem mladine, je sklenila, veliko pozornost obračati duhovniškemu naraščaju.
a. V jeseni kar najslavnejše proslaviti obletnico efeškega koncila.
Za versko poglobitev vernikov so določili za lotos štiri evliaristične kongrese, ki se bodo vršili v posameznih škofijah.
Sveti oče le litvanskim škofom poslal lastnoročno bodrilno pismo in jih spodbujal k vztrajnosti na začrtanih si potih. — Škofje pa so so tudi izrazili, da hočejo neomajno vztrajati in stati ob strani vernemu narodu, pa naj pride kar hoče!
Letahhe stavnosti
Zagreb. 22. maja. ž. Priprave za velike letalske prireditve so dokončane. Včeraj so pod vodstvom Sinčiča prišli piloti-lovci iz Novega Sada in Zemuna. • Danes se je izvršil poskus celega programa. ki bo izveden na mitingu 24.1. m. Iz Frank-furta prille ijafpes ob K Balfour na svojem motorju Puss Moth skupno s svojo sestro, dočini na drugem aparatu prispe kapitan \Vatl. Jutri okoli 11 pridejo avstrijski letalci. Cehoslovaki s Poljaki pa bodo prispeli jutri med 3 in 5 popoldne. Ostanek angleške ekipe se pričakuje v nedeljo med II in ,12 dopoldne, ko bodo prišli v Zagreb- ludi ostali udeleženci iz inozemstva. Letalu sarajevskega in ljubljanskega kluba so žr v Zagrebu in njihovi piloti se marljivo pripravljajo za nastop v- mednarodni konkurenci. V nedeljo ob 0 bo redna skupščina Aeroklubov v zagrebškem zboru. Ob 11 bo svečano krščenje. Popoldne ob pol I se prične nacionalni letalski miting. Ob H zvečer bo svečana predstava v gledališču. 25, maja so bo vršil mednarodni letalski miting in sicer ob pol3 popoldne.
Gospodarska posvafovania
Budimpešta, 22. maja ž Danes dopoldne je nadaljevalo delo kongresa za evropsko sodelovanje. Največ sc je govorilo « nezaposlenosti, n agrarni krizi in vprašanju kredita Prvi govornik je b'l Jugoslovanski delegat Cakovič, univ. profesor iz Belgrada,-nato pa nemški delegat ga. Ludor (la. lAide.r jo predložila, da se. naprosi vse vlade, da sp letni proračun začno s koledarskim letom, in ne I. aprila. V vprašanju aprnrnih kreditov so govorili delegati llolhndijo. Italije, Poljske, Anirli- | je. Nemčije in Švice. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kalori se opozarja na potrebo, da so vse evropske države gospodarsko organizirajo in da | zmanjšajo brezposelnost.
Danes, julri in bink. ponedeljek
v hotelu ,Bllevae' godba
S viru W hite-Blue-Jaze — Vse ostale dneve radio konrert rdi reproducirana glasba v naravni jakosti glasu.
Priznano izborita vina in prvovrstna kuhinja. :: Lepo urejene, čisle tujske sobe, pelision od (15 Din :: Najlepša razgledna točka na mesto in planine :: Zelo prijetno bivanje za letovičnrje :: Keslav-racija odprla od pol 0 zjutraj :: Izvrstna kava z domačim kravjim ali kozjim mlekom :: Cene so-lotlno, postrežba točna ;: Krasna terasa in vrl :: Avtogarage :: Inlerurb. telefon 3042.
Izmed sodobnih književnih izdaj 60
I
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Nepogrešljivi »SERVICE« Ford
je uporabljen tudi pri
aovein tovornem Fordu
Trgovci in industrijalci so dodobra spoznali, da jc pri novem tovornem Fordu izvedena najracionalnejša rešitev z ozirom na prevoz, zakai on prevaža najceneje; njegov uspeh je nadkrilil vsa pričakovanja. Povečan pa jc še z nenadkriljivim »SERVICE«-em, ki ga uživajo vsa Ford-ova prevozna sredstva: t. j. trikraten brezplačni pregled med prvimi 2.400 km ter da se za vsa popravila računajo pri prodajalcih Forda predpisane tovorniške cene za nadomestne dele in delo. S tem je prt vseh prodajalcih Ford«: uvedeno temeljito, hitro in preizkušeno delo. Tak »Service« očitno poveča izredno vrednost avtomobila.
t-lNCOLN
rOMSCft
A.EROPLANI
stalna zalogu dobrih sortirani h r.in pri g.
Franc Vesel
!! n^f S-Jofg orsQ
Miklošičeva resla 19,
Rai^las
o prvi pismeni licitaciji - skrajšanim rokom, katero razpisuje krajevni šolski odbor na Malem Slatiiiku na podlagi odloka sreskega načelstva v Novem mestu z dno 20 .maja 1031, IV. No. 1172/2, za oddajo stavbnih del /a /gradim novega šolskega poslopja ua Malem Slatniku pri Novem mestu. Proračunski zneski znašajo za: i. Težaška in zidarska tlela . Din 380.581-07
II. Teharska dela.....Din 82.110-77
III.	Krovska dela .....Din 18.305-42
IV.	Kleparska dela.....Din :>.078-05
V. Mizarska dela.....Din 02.440—
VI.	Pleskarska dela.....Din 9.K15—
VII.	Steklarska dela.....Din 5.807—
VIII. Slikarska dela.....Din 7.125.88
IX. Pečarska dela.....Din 17.900—
X. Tapetniška dela .... Din 3.074-10
Vsa dela skupaj . . . Din 542.01)8-10
Prav ilno kolkovane ponudbe ter potrdilo davčno uprave v Novem mestu o vplačanem 3'/< vadiju je vložiti v zapečateni kuverti pri krajevnem šolskem odboru na Malem Slatniku pri Novem ne-slu najkasneje do 10. junija 1931.
Tehnični pripomočki, kakor tudi oddajni |xi-goji so na vpogled pri krajevnem šolskem odboru ua Malem Slatniku (Josip Mikec št. 17).
Krajevui .šoi. odbor si izrečno pridržuje pravico oddati vso ali posazeinna dela nc glede nn višino ponudbe.
Krajevni šolski oiliior >laii Slatnik, dne 22. maja 1931. Poslovodja:	Predsednik:
Maks Kalan. s. r.	ZoiiIh .lernt-j. s. r.
Komisija državnega volepnsestva Belje, obstoječa i/ gg. inšpektorja ing. Horvata, ig. Tomo-mica, veterinarja dr. (irujiča. jc tc dni pri članih živinorejske zadruge Jugomontafon nakupila 25 telit- miuitalonske pasme /.a pleme v okolici Maribora in Ljubljane.
Po izvršeni tuharkuliu injekciji se je komisija izrazila zelo pohvalno o zdinvslvenosti io kakovosti nakupljenih plemenskih živali.
Naši rejci montafonske govedi so v preteku enega leta drž. veleposestvu Belje prodali že nad 5(1 telic ter prejeli za njihov trud in lelo prav lepe izkupičke.
Tudi v naši podružnica
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 ^paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate in sera tc iu lolvc razne uitoriniicije — Poslovuc ure od pol 3 z;u-(raj do pol I popoldne m od 2 do 0 popo.di.c. Telefonska štev. 3030.
Bele in barvaste
ploščice
za štedilnike in stensko oblogo dobavlja in montira najcenejše:
Keramični in gradbeni material L. Battelino & Co. 11 Liubliana
Miklošičeva cesla it. 1.1 Telefon 2037
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša prcljubljena hčerka in sestra, gospodična
Iva Rus-ova
koiiservatoristinja drž. konservntorija
danes, 22. t. m. ob 20. uri |io mučili bolezni, previdena s tolažili sv. vero v starosti 22 let, v Bogu vdano umrla.
Pogreb drage pokojniee se bo vršil iz hiše žalosti, Prulo 17, dne 24. I. m. ob 13. uri do mitnico na Dolenjski cesti, nakar si- truplo prepelje v Loškipotok k večnemu počitku.
Ljubljana, 22. maja 1931.
ITtANJO KI S. lesni industrijalec, oi-e. IVAN V KUS, mati. Bratje in sestre ter oslali žalujoči sorodniki.
Kasaški derby meeiing in concours hippique
na dirkališču na Teznu pri Mariboru.
Binkoštne praznike 24. in 25. maja 1931. Začetek ob 15 uri.
Vstopnina Din 15'—.
Avtozveza z Glavnega trga.
^A RIB
OR>
Kam pa v nedeljo?
Nedelja — blaženi Gospodov dan! Dvakrat in trikrat blažen v maju, ko te povsod obdaja zelenje in cvetje in pelje! In če ludi zate še veljajo Jenkove besede, da ti sedaj cvete dvojni cvet: pomladni cvet in cvet mladih let, bi bito res čudno, če bi se li srce ne zbudilo in če bi ti jezik molčal.
Med tednom smo vsi več ali manj služabniki svojega stanu: rano jutro nas zbudi z mislijo na stanovsko delo, in zvečer se nam le prorado zgodi da se uležemo z mislijo, da nas je večer prehitel, preden smo skrmčati vse, kar smo se bili namenili. Tako je v delavnikih — v nedeljo smo pa (vsaj večina lahko to reče) «nmi gospodarji svojega časa! Kako jo bomo porabili zlasti sedaj v maju, ko je neizrabljene nedelje dvakrat škoda?
Na to vprašanje bo odgovoril vsak po svoje: meščan drugače in deželan drugače. In seveda v vsakem mestu in v vsaki vasi drugače.
Pri današnjem članku bomo vzeli za izhodišče izleta Ljubljano. Mislimo, da je to najbolje. V Ljubljani je namreč, zlasti odkar je tu univerza in sedež banovine, prav posebno dosti takega prebivalstva, ki je navezano med lednom na dela v zaprtih prostorih, pa je seveda leniu primerno tudi potreba po izletih največja v Ljubljani. Seveda nimamo pri tem v mislili samo uradništvo po pisarnah, ampak prav tako tudi delavce, obrtnike, trgovce — sploh vse, ki so potrebni, da v nedeljo spremenijo zrak in okolico, v kateri se gibljejo med tednom, in si naberejo ta dan zalogo solnca, zraka, gibanja in — novih vtisov.
Izletnik naj bi se po možnosti držal načela: Vsako nedeljo kam drugam! Naša dežela je prelepa in zanimiva, kjer si jo ogleduješ; tem dražja ti bo, čim bolj jo boš spoznaval.
Zato je res koristno delo. ki ga opravlja med nami Radiura. ki skuša odvrnili n. pr. Ljubljančana od tega, da bo hodil samo na šmarno goro, k Sv. Katarini in na Sv. Jošt — kakor so tudi izletne točke nadvse mikavne — ampak nam hoče na ša-roko odpreti vrata v slovenski svet.
V naslednjem hočemo opisati dva izleta, ki sta zlasti za Ljubljančana — kakor tudi za slehernega Gorenjca — zelo mikavna, pa vendar še nista posebno znana: eden je podtievni in >poceni*, drugi pa celodnevni in nekoliko dražji, torej predvsem priporočljiv za tiste,, ki imajo znižano vožnjo ;»o železnici.
1. Ljubnik nad Škotjn I-okn.
Odločil si se, ila boš porabil za izlet samo polovico dneva. Pri Sv. Katarini si bil bogve kolikokrat že, na Sv. Joštu tudi, pa hočeš enkrat spremeniti smer in jo udiriš na Ljubnik pri Škofji Loki. Stroški so približno isti kakor za ona dva izleta, jo morebiti nekoliko (a ne dosti) več, a to tebi itak nič ne dč. L^hko odideš iz Ljubljane že z izletniškim vlakom ob 5.21 in si pri kosilu ob pol ene že doma, ali pa odideš opoldne in večerjaš zopet doma.
Iz Škofje Loke boš korakal dve uri v hrib. Lahko si pol tudi nekoliko raztegneš, ako si hočeš ogledati cesto, ki jo sedaj grade na Blegaš (1363 m) in ki bo spadala med najlepše ceste ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Vila se bo v lepih serpentinah, ki jih je bilo deloma treba izstreliti iz kamna, proti gorskemu hrbtu, ki tvori razvodje med Poljansko in Selško dolino. Začasno vodi cesta — ne povsem dodelana — do kmeta Sušnika v Breznici; od tu bo šla proti vasi Javorje in skozi pokrajino Tavčarjevega Cvetja v jeseni na Rlegaš. Ko bo cesta dograjena, bo gotovo vsaj poleti uveden na. njej reden avtomobilski promet: z avtom se boš lahko potegnil na vrh Blegaša, med potjo boš pa užival razgled po gorah in dolinah, da bo pot sama skoro tako zanimiva kakor cilj, kamor bo vodila. Prezgodaj bi bilo, če bi hoteli danes govoriti o vseh možnih posledicah, ki jih bo imela ta cesta, ko bo dograjena, za tujski promet. Menda se pa ne motimo, če pravimo, da bo Blegaš poleti in morebiti tudi pozimi (smučanje!) ves oživel, da se bodo gradile na njem planinske postojanke in da se bo tudi po visoko ležečih vaseh v njegovi sošeščini razvilo kako planinsko zdravilišče.
Prav lako bo pa ta cesta dvignila tudi obisk Ljubnika. In gora to tudi zasluži. Pot nanjo sicer v zadnjem delu ni posebno zanimiva, ko to vodi skoro samo po gozdih, tem večje je pa tvoje presenečenje, ko si na vrhu: tu je pa res razgled »kakor kraljestvo*. Pred teboj se razprostira vsa plodna, lepo obdelana ravan od Ljubljane do Kranja in dalje do Tržiča, Karavank in Kamniških planin. Ta pogled ima svojo mikavnost ob vsakem letnem času. G veliki noči prevladuje marsikje rjava barva: kmetje so posadili lcrompir, sejali ječmen in oves. O binkoštih bo slika vsa zelena, samo tu in tam bo morebiti še rujava pega: sadili so fižol ali sejali proso. V juliju se bodo polja porumenila. Nato bo zopet zavladala rjava barva: sejali bodo ajdo. Posebno lep je pa pogled na to polj«1 v začelku septembra, ko cvete ajda in je polje pregrajeno z belimi in rdečkastimi rjuhami.
Ce je tvoje srce kmečko, sp boš ob vsakem letnem času rad mudil pri ogledovanju j>olja. Ce si turist, se ne boš mogel nagledati Kamniških planin, Karavank, Triglava, Ratitovca, Blegaša in Krima _ saj je Ljubnik tako lepo postavljen v nekako žarišče naših planin, da nudi veliko več razgleda, nego bi ga človek pričakoval po njegovi skromni višini (1027 m).
Tik pred seboj vidiš Škofjo Loko in .Staro Loko. cesto [K> Selški dolini, Selca s podružniškimi cerkvami po hribih, Kranj z okolico, vasi med Škofjo Ix)ko in Kranjem — toda čemu bi ti vse našteval?! Pojdi gori, in če ti — ob lepem vremenu seveda — razgled no bo všeč, pa lahko rečeš, da »Slovenec« laže I
II. Na mejo treh driar.
Za ta izlet se bo bržkone manj Ljubljančanov zanimalo kakor za izlet na Ljubnik, češ, meja treh držav je predaleč in predraga.
Ni tako hudo. V poletnem času ima namreč lahko ob nedeljah vsakdo polovično ceno na železnici, čeprav ni državni uradnik. Treba je oditi na Izlet s ;uristovskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5 21, in se vračati prav tako s turistovskim vlakom (prihod v Ljubljano 22.10). Ce se voziš tako, ti za povratek ni treba plačati vozovnice, imaš torej polovično cono in te stane vlak iz Ljubljane do Planice in nazaj 31.50 Din. (Polovično vožnjo imas seveda od vsake in do vsake postaje, ne samo od Ljubljane in do Planice.)
Najbolje bo torej, čp jo odkuriš iz Ljubljane kar z izletniškim vlakom. Kajti vožnja de obmejne postaje Planice traja skoraj štiri ure (do 9.07). Pri trm si se žp med vožnjo dvignil za okroglo 550 in. Kajti železniška postaja Planica '.eži 851.7 m visoko, torej s i m o 8 m niže nego vrh Sv. Jošla nad Kranjem. Zraven železniškp postaje Planice imaš vas Rateče (= raztečje, to je razvodje ined Savo in Dravo). Od Iu prideš v dveh urah po večini prav zložne hoje na Peč (1500 m), kjer je meja med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo.
Baš te dni smo imeli v Ljubljani in ludi drugod svo.jp V?-oškp prireditve. Mnogo sp je govorilo in pisalo o Ziljski dolini, ki nam je dala Gra-fenauerja. S Peči glpdaš Ziljsko dolino prav vabljivo tik pod seboj. Vpčji kraj, ki ga zagledaš tik pod seboj, ko prideš na sedlo med Pečjo in Pelelinjp-kom. so Poče. Cp si bral Kugyja (Aus dem Lebpn pine« Bprgsteigers), boš vedel, da je Kugy sem zahajal na počilnicp in od tu prirejal izlete na Dobiač in drugam. Saj je Kugy po očetu tudi Ziljan. Slo-venpc iz Lipe pri Podkloštru. S Peči boš videl tudi Vrata, kjer je pred sedemsto leti sprpjpl koroški vojvoda Rernhard Ulrilia Lichtensteinskega z besedami: Rog Vas sprimi, kraljeva Venus! V Italiji boš gledal Sv. Višarje in Kanalsko dolino. Posebno mogočen je pa razgled po Dobraču z Beljakom ob vznožju in Rnškim jezerom nedaleč od Beljaka. Šel boš ludi na bližnji Petelinjek (1546 m), odkoder
boš gledal prelepi skriti biser koroške zemlje: Osojsko jezero.
Pri tem boš imel časa na izobilje. Za Peč in Petelinjek ne boš porabil za hojo več nego dobre štiri ure (s sestopom vred). Saj ni na Peč iz Rateč nič dalje nego na Ljubnik iz Škofje Loke: v obeh primerih se dvigneš za 600—700 metrov nad izhodišče. Ce so ne boš na vrhu predolgo mudil, boš lahko prod odhodom izletniškega vlaka, ki odhaja iz Planice ob 19.29 ali iz Kranjske gore ob 19.43, napravil še kak izlet v okolico Planice ali Kranjske gore. Vožnja nazaj v Ljubljano bo znatno krajša nego je bila zjutraj: trajala bo samo 2 uri 41 minut. Vračal se boš poln novih vtisov s prijetno zavestjo, da jp tvoje poznavanje domovine redko redkokdaj toliko napredovalo z enim samim izletom. Vsekakor boš tega izleta bolj vesel, npgo Se greš petkrat na kak hrib. ki ga žp davno poznaš od vseh strani.
Tudi kot šolski majniški izlet je mogoč obisk meje treh držav, čeprav ob delavnikih ni izletniškega vlaka in je mogoče oditi iz Ljubljane špIp ob pol osmih zjutraj z dohodom v Planico ob 11.38 in odhodom iz Planice ob 16.55. Na razpolago jp lorei dobrih pet ur časa, kar za to turo povsem zadošča. Kvečjemu se lahko opusti brez znatne škode obisk Petelinjeka, s čimer se vsa hoja tja in nazaj skrči na tri ure in pol, tako da ostane še dovolj časa za počitek in razgled. Za dijake bi ta izlet prav posebno priporočal. Rps stanp čptrtinska vožnja iz Ljubljane in nazaj še vedno 16 Din, a zato tudi dijak vidi mod potjo in na cilju toliko lpppga in poučnega, da se v prav posebni meri na tem izletu združi prijetno in koristno.
Tje čez Savo in Krko
Brežice ob Savi, majnika.
Na Florjanovo ob štirih popoldne jo mahnem tje črez Savo in Krko na Čatež. Zeleno pobočje se tako privlačno lesketa sem na brežiško mestece! Motno valovje, ki ga je častitljiva Sava, reka slovenska in hrvatska, nabrala iz Gorenjske doli in še iz stoterih dolinic slovenskih, jaderno poskakuje naprej in naprej. Proti jugu in vzhodu drvi, pozdravila bo Belgrad, poizvedela, kako se rešujejo parlamentarne krize na desni v Bolgariji in na levi v Romuniji, pa pomagala osvežiti z Donavo vred temne globine Črnega morja. Krka je bolj premišljena, pa temeljita, globoka, mirna, pa smotrena. — Mimo -»Griča« navzgor! Trate posute z marjeticami slikajo lepoto dolenjske pomladi! Navzgor mod sveže zelenje! Sveže bukovo zelenje ožarjeno od zlatih solnč-nih žarkov: o to je nekaj krasnega! Ampak čudno! Gozd je vendar krilatcev koncertna dvorana, majniško bukovje domena pomladne zaželjenke — srečonosne kukavice! Čudno! Gozd je. tako — tih, tako — tih! Dasi najlepša jasnina in sinjina neba, najžlahtnejši sijaj solnca: vse je tihol Na celi poti blizu do vrha nobenega »kuku«. nobenega žvrgolenja, nobenega prhutanja perut: kakor bi bil gozd izumrl. kakor pred nevihto! Samo en samcat ščinkovček sc plaho oglaša s parkratnim čink-čink! Zaskrbelo me je: ali lx> polagoma izumrl celo naš glasni in pevajoči log in gaj?! Ali nas bodo bojkotirale celo ljube tičke naše?! Tičice, nikar! Ostanite nam zveste! Le žgolite in pc-vajte po naših holmili in dolinicah! Ko vas tako ljubimo! — Krenem na levo k ccrkvici Sv. Vida! Nad neprestrašnim prepadom — krasen pogled in razgled na ozelenelo pobočje oš>p-kano s cvetočimi črešnjami in-hruškami. Spodaj ljubki Čatež ob Savi. Med krškim in brežiškim poljem se vije skozi vnbine kraljeva Sava, simbol slovenstva. Most črez Krko, viadukt črez vrbino, most črez Savo, in tamkaj Brežice s tremi cerkvenimi stolpiči po vrsti in staro graščino, ki ne ve, ali bi — razpadla kot ncniodema stavba, ali bi poskušala privabiti nazaj staro slavo plemstva in grajske gospode, nli pa bi se žrtvovala za vojašnico v obrambo domovine. — Graščina stara, potres te je na-rusil, glej, da te ne bo porušil čas! — Tam okoli pa so sela: dosti smeha je v njih doma, pa še več skrbi in solz in joka. Planine in gore tam zadi nas vabijo, da zaupamo na pomoč od zgoraj. Ljudstvo slovensko, sidro tvoje je — pri Bogu!
Pa h cerkvici! O škoda! Na tako krasnem prostorčku! Pa se je bati, da 1h> zapadla razpadu! Čatež nima denarja, da bi obnavljal. In vendar bi bilo želeti, da se ljubka cerkvica popravi in obnovi. Ko bi je še ne bilo, bi bilo krasno delo. tu-le na tem hribčku — postaviti cerkvico! Je že tu: samo obnoviti bi jo bilo treba! O kako treba! Razrasti — jc res ne smemo pustiti. Toliko krščansko-slovcnskegu jedra pa še mora biti v nas Posavcih! Pa še tole! Po zidu krog in kro£. zlasti pri vhodu in po vratih je živžav vse čečkarij in podpisov, celo imena uglednih rodbin ter oseb, ki same čisto gotovo tega niso pisale. O kdaj l>o naš človek res kulturen?! — Ob potu mimo Sv. Vida na sedlu hriba stoji častitljivo znamenje — križ na razpotju, poljsiki sjiomin križanega Gospoda. Popleskati bi ga l>ilo treba! In pa tiste vele rožce navešene na Križanega se nič kaj lepo ne podajo. — Svetovali bi: kdor hoče ska-zati ljubav znamenju božjega Trpina, naj rožice v šopkih položi predenj, ne nanj! Pa ne samo tukaj tako, povsod — povsod!
Nadaljna pot me popelje tja proti Žejnemu, Dobenemu in Cerini. Ob stezi leže odlomi jene veje cvetočih črešenj. Prav ^milijo se mi! Moj Bog. v najlepšem cvetu — pa smrt in mesto na tleh —! Dobri ljudje, otroci blagi, tega ne delajte! Brez potrebe ne lomite cvetočih vej, ne trgajte cvetja črez mero. Pustite cvetje, naj živi! Samo za potrebne vence in šopke! Le sadizma nad cvctjem nikar! —
Pa čujtel tu smo pa spet doma. Vsi mogoči kljunčki se odpirajo in pojejo tn prepevajo, dn je veselje! Na desni, na levi. v grniie-jti, pri kroni gori košatega drevesa! Vmes pa tisti očarujoči >ku-ku, ku-ku«l O kaiko lepo to! Nad zeleno plenico sc skušata škrjanček v višavi in prepelica v razoru, kateri bo lepše opeval poezijo skrbno obdelanih dobrav. Gozd in polje, trate in grede, hiše in vinogradi, kmetič pri plugu, pastirček pri čredi: slikovita panorama takega skritega bisera naše domovine nas sili k vzkliku: Pristen košček naše slovenske zemlje! Samo ta strahovit — kolovoz! Da bi se le našel kak z »jurji« nabasan bocatcc. ki bi t>i
na temle rajskem svetu kupil kos zemlje, zgradil vilo pa si uredil skozi dolinico lepo avtomobilsko cesto. Kako hvaležni bi mu bili domačini seljaki, ki z ubogo živinico brodijo s težavo tpo tej blatni ilovici. Ne vem, čc je kje kak ličnejši kraj za letovišče, ko tale cerinski kotiček. Pojdite pogledat!
Kaj pa to? Vas? Res, pa še več! Cerkveni stolpič, zraven pa samostanček ne vem katerih redovnic, ki jih pa že davno ni več tam. Na pročelju je grbič z letnico (če se ne motim) 1642. Na dvorišču je studenec, kamor hodijo vaščani po vodo. Par oleandrov. V samostanu ne biva več nobena živa duša, v samotni izbici pletejo iz vrbja košarice še mladi »stric«, ki jih je priletela klicat k večerji majhna cerin-ska punčka, prijazen otroček, kakor so prijazni tudi stric, ki porožljajo s tem in onim ključem in pokažejo lepi. Vevilc manjših in večjih sobic, kjer bi se dalo prav prijetno ,'.i-veti, ko bi bile stanovanjsko opremljene. Pa cerkev! Prav prostorna je, svetla, ima ^ altar-je, v glavnem prestolu sv. Mihael. V cerkvi se še. lahko mašuje! A vse skupaj je — zasebna last! Vrli Cerinčani bi od lastnika cerkev prav radi kupili — vsaj cerkev za svojo podružnico. A kaj. ko ni — denarja, ni cvenka, ni beliča. Komaj za kruhec in sol, za krilce in jopič, na šc za »fronkov« nebroj! Ah, ko bi imela visoka bunska uprava par tisočakov, pa bi tem ljudem segla pod ramo in očedila zgodovinsko svetišče v lično vaško cerkev. Pred ^00 leti so tu Gospodu nevestile tihe redovnice, a zdaj naj bi istotam dečica cerinska zapela svojo pesem nedolžnosti in vernosti! Res, škoda bi bila, če bi ta prikupljiv ostanek davnih dni moral razpasti v razvaline in groblje! Cerkvico — soseski samostan pa ali s primernim posojilom podjetnemu »stricu«, ali -pa predelati v — letovišče. Rlizu so — Čatežke toplice. Blizu je cesta Novomesto-Samobor-Zagreb. Blizu slavnoznane Mokrice, graščina, polna starinskih dragocenosti. Sava pred pragom, pred durmi — Zagreb! Čisti zrak Gorjancev — tako pri roki! Par korakov po slovesu od »Cerinskcga kloštra« me lepo pozdravi še čatežki ministrantek. »Saj me poznate!« pravi dober fantek rdečih ličec in iskrili očesec, upam da tudi prav nedolžnega srca. Prišedlši na cesto naletim na bivšo učenko, bila je že na Dunaju, v Zagrebu. Da bi se bila, mladenka draga, v teh mestih le naučila samo kaj dobrega, slabega — nič! Prišla si spet domov! Naj Te ščiti nepopačenost domačega toplega solnca in domačih hladilnih senc! Povsod je dobro, doma pa najboljše! I^ep je res svet, a najlepši je*— dom! Naj Ti trajna sije zora! — Trda. trda za pešca je obsavska cesta, pa pravijo, da bolj ko je trda, boljša je. Menda je tako tudi s cesto življenja: bolj ko je trda, dragocenejši je!
Preden pridem na most, naletim na tropo brezposelnikov, ki mi mol<5 svoje knjižice pred nos. pa upajo, da bo vsaj v mojem žepu šc kaj, njihovi so že davno prazni! Če nimam denarja, pa vsaj — cigarete! Tistih pa tudi nimam, ker sem anti —!
Tako je danes na svetu. Pa bo že bolje! Blagor vam, ki boste učakali — zlato bodočnost.
Župan Lavtižar.
Iz Kranjske gore v Gospo Sveto
Naš cerkveni pevski zbor ima že dalj časa navado, da priredi vsako leto pomladanski zlet v domače kraje, sem in tja pa pogleda tudi malo onstran državne meje, ne samo v zabavo in razvedrilo, temveč tudi zato, da obišče zlasti tujsko prometne kraje, kjer si ogledajo člani vse koristne in moderne naprave, kar skušajo pozneje uveljaviti tudi v domačem letovišču. Letošnji izlet (17. maja) je bil namenjen za obisk Vrbskega jezera, Celovca in zibelke Slovencev — Gospe Svete.
Točno ob petih nas je odpeljal avtobus proti Korenskemu sedlu. Krasno majsko jutro, dolina vsa v cvetju, na prehodu še sneg. Krilati pevci vseh mogočih vrst, od kukavice do drozga so pozdravljali probujajočo se Vesno in že to je bil največji višek za onega, ki ima smisel za naravo. Srečali smo pa ludi smrt. Mlad koroški lovec je upihnil življenje lepemu ruševcu in se vrača sedaj s plenom domov, klobuk mu krasi smrekova vejica v znamenje uspeha, katerega žrtev je bil zaljubljeni jutranji pevec. Ob vsi cesti od državne meje do Rikarjeve vasi je na svarilnih znamenjih za avtomobile naslikana poleg krivulj Se mrtvaška glava, opomin, da ie treba vse nrevidnosli na «trmih in
pravokotnih ovinkih. V znanem Beljaku smo se ustavili samo toliko, da smo zadostili nedeljski verski dolžnosti, nato smo se pa takoj odpeljali proti Vrbi ob Vrbskem jezeru. Cesta je izvrstno vzd rževana, ob ccsti špalir sadnega drevja v polni cvetni krasoti. Grede vidimo ogromne razvaline gradu Landskron in pozdravljamo Kanzclhohe, našo znanko iz preteklega leta. Par sto metrov pred vhodom v letovišče je cesta asfaltirana in impreg-nirana s črno maso, da je ponolnama prahu prosta. V takem stanju sc nahaja do St. Vida ob Glini. Prijetno se je voziti po taki ravni ploskvi z brzino 60 do 70 k m. Srečujemo neiteto vozil vseh kategorij; najbolj so zastopana kolesa, kate:a vrle posebno nižji sloji.
Vrba (Velden) je letovišče slarega slovesa. Je popolnoma modernizirano. Krasne stavbe, sprehajališča, nasadi, pristani, vse v objemu cvetoče vigredi, vse to vpliva na dušo, opojen postajaš od te krasole in nehote si želiš nazaj preko Karavank v svoj skromen planinski svet. Isti prizori ob celi obali do bivše plavalne šole. sedaj Celovec —jezero. Z mrzlično hilrottjo se vse pripravlja za sezono. Razširjajo ceste, popravliaio fasade, pleskajo čolne, sade cvetlice in giade nova moderna poslopja. Žc po obsegu rajnih lokalov in dvoran lahko presodiš frekvenco tujcev v teh lepih krajih. V Vrbi smo videli na poslopju gradu Velden lani vzidano spominsko ploščo, katere vsebina ti pove, da so se na tpm mestu zbrali dne 5. jan. 1919 koroški prostovoljci, mornari, napadalne čete in narodna straža pod poveljstvom stotnika Egleseer-ja, ki so ustavili nadaljnje zasedanje Koroške v tem odseku od naše vojske. — V Porečah je lep spomenik Tomaža Košaka, kateri je menda pokradel precej slovenskih, koroških narodnih pesmi in jih kot lastne proizvo-dc prestavil na nemški zelnik. Tukaj smo čitali na nekem modernem poslopju v gotskih črkah sledeči napis: Pridite k meni vsi, ki ste lačni in žejni, jaz vas bom pokrep-čal. Še sv. pismo se zlorablja v židovsko reklamo.
Celovec bi po vsej pravici lahko krstili za zeleno mesto. Toliko nasadov in drevoredov menda ne najdeš zlepa. Tudi večje stavbe so vse z zelenjem zakrite. Ogledali smo vse, kar je ogleda vredno in obiskali tudi deželni muzej. Veste, kaj je naše priproste ljudi najbolj zanimalo v tem znanstvenem hramu? Prirodopisni oddelek, historične zanimivosti, knežji kamen? Kaj še! V sutere-nu se nahaja popolna lesena kmečka bajta, ki obsega vežo, kuhinjo, ki je obenem tudi soba (»hiša«) in čumnata. Vse je kompletno opravljeno tako, kakor je bilo pred 100 leti. Pevci se niso mogli ločiti od tega prostora, ravno tako ne od razstave narodnih noš in moral sem jih resno opominjati na skrajno odmerjeni čas. Tudi ogromen relief Gross-glocknerja jih je zadrževal in vsakteri psiholog bi na prvi pogled uvrstil pisano pevsko družbo med alpske prebivalce, vsaj njih srca so se čutila v najpriprostejši koči popolnoma domača in njih duša je vriskala in hitela kvišku, ko je zrla na ploskev samih zaledenelih očancev, dasi tudi vse le v plastični obliki. Kosilo smo naročili v Burggarten restavraciji, na vrtu, ki je bil svoj čas namenjen za vladarja, čc sc je slučajno mudil v deželni prestolnici. Po obedu smo šli še na Križno goro, ogledali z višine razglednega stolpa lepo okolico, videli smo celo naš Triglav in Prisank, nato smo sc pa odpeljali v Gospo Sveto, naš končni cilj.
Naš prvi pozdrav je veljal Kraljici majnika. Pred velikim oltarjem je zadonel mogočen slavo-spev v domačem jeziku, donel po veličastni gotski stavbi in dvignil naša čuvstva v ažurne daljave. Prijazni g. kanonik nam je razkazoval cerkveno zakladnico in nas peljal v zvonik, da vidimo tudi znameniti gosposvetski zvon, čigar obseg smo v resnici občudovali. Ogledali smo si okolico, posebno vojvodski prestol, ob katerem so uhajale naše misli v davnino. V duhu smo gledali vojvodo, kako obljubuje slovenskemu prvaku pravico in svobodo, ki je pa danes teptana na vseh koncih in krajih. Slučajno smo prišli tudi na žegnanje. Praznovanje, kakor drugod. Srca iz lecta in godba na pihala kar v treh gostilnah, ki so vse v eni soseščini. Približal sc je čas vrnitve. Naš namen, da bi se peljali čez Ljubelj, ni uspel, ker smo zvedeli, da je cesta proli vrhu zasnežena in za promet še zaprta, zato smo se vračali po isti poti domov.
Grede smo se še oglasili v kopališki restavraciji Celovec-jezero. Izborno je igrala vojaška godba alpskih lovcev, ves veliki vrt je bil pa zaseden. Pihal je močan jug in jezero je bilo nemirno in razburkano. Zbor je napravil bilanco, katere rezultat je bil: Spominjajmo se naših bratov onstran meje in skušajmo realizirati vse, kar smo videli v tujsko prometnem oziru tudi v svojem domačem alpskem raju. V večerni zarji so se svetlikali vrhovi zasneženih Karavank in zadnji solnčni žarki so sc dotaknili Mangarta. Nastopil jc majski večer in objel zelene livade, cvetoče travnike in temne gozdove, ko jc nekdo izmed družbe pisal razglednico in poslal v domovino pozdrave —- v cisduru, ki ima sedem križev.
Klepetulja
Neka dama je bila znana po svoji nenavadni duhovitosti, pa tudi po tem, da je hotela vedno le sama govoriti. Neki šaljivec ji je nekega dne toplo priporočil mlndega moža, češ, da je izredno olikan in izobražen. Da m a je pokroviteljsko dovolila, da jo mladi mož obišče- Komaj se je pojavil in se ji molče spoštljivo poklonil, je damo že prevladala klepetavost ter je cele pol ure neprestano govorila. Ko je slednjič utihnila, se je mladi mož zopet globoko poklonil in odšel, ne da bi bil izpregovoril kako besedo. Kmalu nato se je pri dami sešla običajna družba. Vsi so vedeli o obisku mladega moža, ker jih je oni šaljivec obvestil o svoji nakani. Vprašali so damo, kako ji je mladi mož ugajal? >0h, to je preljubezniv fant,« je odvrnila; >v resnici je zelo duhovit in pameten.« Vsi so se smejali, kajti fant je bil od rojstva — gluh in nem.
FOTOAMATERJI!
Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
Zahtevajte ceniki
Zaradi nesreče inventurna
odprodaja
manufakturnega in konfekcijskega blaga po glt boko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča
Marija Rogelj, Sv. Fetra cesta št. 26 Ljubljana
Pozor, čevljarji!
Radi odhoda sc proda večja čevljarska delavnica s štirimi stroji in vsem ostalim orodjem, na željo tudi s pohištvom, na prometnem kraju na deželi brez konkurence, kjer je tudi trgovina z usnjem. -Ogleda se lahko vsak dan. Eksistenca zagotovljena. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5205.
Brusnice
prvovrstne, nudi v vsaki množini tvornica Srečko Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ul. 13.
čevljarji, pozor!
Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20.
Premog, drva, koks
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev, 16. Tel. 33-13.
Pletilnc stroje
vseh številk, na enoin-p — odplačevanje! -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307.
Poceni prodam
t-cevni radio, črno jedilnico in pianino. Dobrajc, Taltenbachova ulica 21, Maribor.
Motorno kolo
s prikolico, 500 cem OHV, brezhibno, malo rabljeno, radi bolezni poceni prodam. Ponudbe na upravo pod .Angleiki stroj' 5853.
Puške
trocevko 16X16X7, dvo-cevko 16, popolnoma zanesljivi, skoro novi, proda z« izjemno ceno Adolf Zupan, Ljubljana, Podaljšek Bičevja 7.
Kozolec
pri Ptuju, še skoro nov, velik, z opeko krit, zelo pripraven za večjo gospodarsko stavbo, les smrekov in hrastov, stebri iz zidne opeke, se proda. -Poizve se v unravi »SI.« i pod št. 5778.
Mivko
prodajam po nizki ceni. Dostavim tudi na stavbe. Klemen Franc, Savlje 2, Ježica.
Golobe
razne pasme se proda na Resljevi cesti 10.
Aparat
za trajno ondulacijo poceni proda M. frabi, eleltlro-uiehanična delavnica, Maribor, Vodnikov trt-
Proda se
baročna salonska garnitura. - Na oglccl v soboto 30. maja od 11—12.30. -Naslov v upravi »Slov.< pod št. 5857.
Vinotoč »Halbirth« v Mariboru, Trubarjeva ulica - odprl,
- I
»Javor« lesna Industrija v Logatcu
ima svoi lokal za pohištvo ludi v Ljubljani, v
novi palači Vzajemne zavarovalnice.
Ali že veste?
da so čevlji ročno delo najboljši? Isti se dobe po znižani ceni iz prvovrstnega materijala pri Ivanu Krois, Maribor, Koroška cesta 18.
Turisti! Izletniki! Pozor?
Sv. Lovrenc na Pohorjo, penzijon Biittner, nizke cene, mednarodna kuhinja, stalni avtobusni promet od žel. postaje v trg in nazaj.
Knrfa očesa
Najboljšo sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN
Motorno ko!o I Domače platno
s prikolico, znamke AJS , rjuhe, brisače, serviete in OHV 500 ccm, z električ- j preproge iz pristne češke no razsvetljavo, so proda. preje_ izdeluje poceni An-
J. Dolenc, Barvarska steza 6, Ljubljana.
Prodam voz
.
ton Jurman, tkalec, Stara Loka, Škofja Loka.
Viktor Klesmk,
na peresih z diro na olj-'sedlar in jermenar, Ljub-nate osi, pripraven za ■ ljana, Poljanska cesta 49,
čebelarje. Auton Rozman, kovač, Vrhnika 134.
Prodam
železje za žago-venecijan-ko, nlansihter, radijalsih
ter in grisočistilnik. Valj čm mlin, Podbrezje.
Prode se
se priporoča vsem gg. lipovcem, posestnikom za vsa sedlarska dela. Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme. Prevzame tudi staro popravilo. Dela tudi po naročilu. Točna potrežba in konkurenčne cene.
za nizko ceno lovska psi-ca »Istrifanski brak«, bela z rumenimi lisami, 5 mes. »lara, prvovrstnih starlev
z rodovnikom, in ptičarka ; vedno svež, ravno okovje Poenterka, ubogljiva, zelo z» stavbe in pohištvo pri
trboveljski portland cement
dobra za poljski lov in kljunače. - Poizve se pri lastniku Ivann Delničarju, Kamna gorica St. 3. p alt a St. Vid nad Ljubljano.
Več plctilaih strojev
zelo dobrih, skoraj novih, se takoj zelo ugodno proda ali zamenja za drugo blago, ter se tudi brezplačno nauči. - Naslov v upravi pod it. 5Si8.
Vino naprodaj
Hrvatska vinogradska zadruga v Tuhlju, p. Tuhelj, žel. postaja Veliko Tr$o višle, ima naprodaj 100 heklolilrov belega vina (italijanske graSevine) in 70 hI rdečega vina po 4 Din za liter, zadružna klet Tuhelj, dosiava po dogovoru. Inleretenti naj z t-htevj.jo vzorce.
OGLJE
prodajamo v vsaki množini po konkurenčnih celi. Kdor »e interesira, naj vpraša na JOS. KUNSTEL, tesna trgovina — Šoštanj.
Radio oddajnih postaj
poroča
Jos. Jagodic, Celje — Glavni trg
DoMto v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornlce in glavnega skla-
m. rrnja n
tehflrner -- sisam
Varujte se potvorb
Logarska dolina!
Naročajte telefonično ali pismeno odprti avto za
22 oseb, ki je na razpolago pri Urhu Pavlu, Solčava.
OmlnkArHia
k »rite MiceneJ« pri Itrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljev« cestit 84 Telet rtravtM l titoui.
Za
Vašega
birmanca '* .1« najvočje veselje foto-kamera. Foto Centrala tflast?,
Maribor, Trg Svobodo 6
Zahlevajle cenik
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF P.ADOVAN tapetnik. Mestni trjf 13.
Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Pri znani tvrdki
STERNIŠA
v Zavodni pri Celju dobite najcenejše pohištvo in sploh najboljše mizarske izdelke. ., .'--
MOŠKE
OBLEKE
kupite
pri
najugodneje tvrdki AVGUST STRAVS, splošno krojaštvo, Podtoren 8, p. Toplice, Dolenjsko.
najnovejša tabela jc izila v založbi revije i Radio Ljubljana«. Obsega vse dosegljive oddajne postaje na kratkih, normalnih in dolgih valovih na podlagi najnovejših podatkov. Poleg napovedi kilociklov in valovne dolžine ima tabela tri rubrike, kamor si lahko vsak lastnik aparata zabeleži stopinje kon-denzatorske skale. Tabela ie dobi proti odškodnini 2 Din (tudi v znamkah)
pri Radio Ljubljana, Mi- in podobe po znatno zni kloiičeva cesta 5. Dobile žanih cenah v steklarni jo takoj po pošti franko. M. Rauch, Celje, Preier-če pošljete v poitnih [ nova ulica 4. Zunanja na-znamkah Din 2.50 na j ročila se izvršujejo takoj Radio Ljubljana, Mikloii- in brez doplačila franko čeva cesta 5.	i	na dom.
Okvirji
zn svete sliko

Priporočamo
izredno poceni
Blago za obleko in kompletno podlogo:
Sportni-niotlc ševiot	nt«. «mmt
3 m blaga in celotna podlega z..i........."115	-
Modni polkamgarn, kupon	n. --k.
3 m in kompletna podloga za..........If lil	"
Modni tisti kamgarn, kupon	ni c«**.
3 m in kompletna podloga............INII JlD *
Velika izbira - prignano dobro blago j
Pri takojšnem p!Mi ilu popust — sicer p/ači/ne ugodnosti! Spet ielua trgovina sukna in krojaških potrebščin
Movak - £jubljana
Kongresni trg štev. 15.
Nasproti nunske cerkve
"seaerumnei
Zadruga za rc|o 2iva!t plcmeuuc uažu&ioiine v
%m\m prt Uiibašani
registrovana zadruga z ome eno zavezo
dobavlja vse vrsle prvovrstnih plemenskih kožuharjev kakor sre-brodlake in nudrc lisico,nerce, nulrije,me,dveile(Waschbaren),Ua-rakul-ovce ild. Oddaja ugodne deleže članom. Zahtevajte ponudbe I
Krušno
moko
ZE IZDELANE POROČNE PRSTANE
r.
SHllSERftOVA UL.
Ure popravlja
z enoletnim jamstvom — Fran Korošec, urar, Sv. Petra cesta 55, preje Barvarska steza.
Malinovec
pristen, naraven, ua malo
in veliko prodaja lekarna Dr. G. PUCCOLI, Ljubljana, Dnnajska c. [li
Pijuča!
Pljučne bolezni ozdravi in vse mlevske izdelke I dr_ pečniU, pljučni zavod vedno sveže dobite ori (Privat Lungenheilanstalt) A. & M. ZORMAN Sečovo, postaja Rogaška Ljubljana, Stari trg št. 32. |	Slatina.
Botri in botrke!
Razveselite svoje birmance, peljile jili v lep senčnat vrl v gostilno PTankar >.Pntl gozdom« na Dolenjsko ceslo 35. - Uugaluice jim bodo največje veselje in videli botftv moža, ki čaka že 30 let rta tramvaj. Dobra jed iu pijača ie tudi pripravljena. Se priporoča	J02E PLANKAlt.
Naznanilo
preselitve
Vljudno naznanjam ceoj. občinstvu, tla sem preselit svojo mizarsko obrt iz Hrenove ulico 8
v svoje lastne prostore Privoz 1(1, Vrule.
NAJBOLJŠA NAJCENEJŠA
NAJOKUSNEJŠA
JE
BRAZIIIJANSKA KAVA
Telefon št. 27(58
Telefon št. 276«
Obenem zagotavljam cenj. občinstvo,	da se
bom od sedaj s posebno vnema potrudil,	tla vse
cenjene naročnike točno, vestno in ceneje	postro-ženi, kakor doslej.
Laka Ahačič
>plo«nn -trojni« mizar>ho — LJUBLJANA.
Trgovina prvovrstnih dalmatinskih šibeniških vin, na drobno in debelo. Prvovrstna domača iu dalmatinska kuhinjo. Vsak dan sveže morske ribe, ribji
golaž (broileto), bakala ler uirzki jedila. Krasen balkon s senčnato verande
gostilno TRATNIK :: Ljubljana
nuuuuunuinmmmuuuiiHUUUimiuuuiiiiMiiiiiiiiiuimiuimiiiiuiitMi
Sv. Petra cesta 26.	Lastnik A. SI'MARA.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 15. junija 1031 ob U dopoldue nabavo:
1690 m
iaisBerae žične vrvi
premera 18 mm.
Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcijo državnega rudnika Velenje, št. 4799/11.
Ugodna prilika
Veliko skladišče (mngaziu), zelo pripravno z« vsako obrt, industrijo, zn trgovino z deželnimi pridelki itd., tik železniške postajo Pragersko, se odda v najem ali proda, zelo ugodno. Električn* moč na razpolago. V isti hiši na razpolago -Jano vanje s 0 sobami ter obsežno kletjo. — Pojasnila: Pragersko štev. 75. ,
inserirajte v »slovencu«!

■F
t Od
vsaka beseda SOparaii prostor drobne vrstice 1 bODin. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje . Za ogtase stro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Djn.Najmanjši zneseklODitt. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamo le.če je prlloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. .j' -"- ' -'S
Koroško. okolicu HenaK
natem kraju, /. zvezami na vse strani penzijon-go. stilna Agnes Puschnig, Katnitz, Post Kaali am See Cena- /.a junij—september b S. za julij-avgust 7 50 š
Če pohitiš za binkoštne praznike v Rogaško Slatino in se hočeš dobro zabavati, potem pojdi v
restavracijo
OGRIZEK
kjer boš dobro postrežen z najboljšimi jedili, kakor tudi najrujnejšim vincem. Zato priporočam vsako-mu» edinole restavracijo Julija Ogrizka v Rogaški Slatini.
I Učiteljiščnik
želi od 15. junija do 1. avgusta nameščenja, najraje v pisarni - Ponudbe na upravo Slov.« Maribor.
Šiviljo
priprosto dekle z dežele, ki bi opravljala tudi druga dela, sprejme M. Ka-stelic, Ljubljana, Za gradom št. 3.
Kovaškega vajenca
krepkega, sprejme Sirca, Polzela 108.
200 Din
onemu, ki mi preskrbi stalno službo mizarskega pomočnika ali risarja. Ponudbe na upravo pod »Pomočnik« št. 5794.
Gospa — proiesorica
angleščine in iranr.oščine,
vešča tudi nemščine, išče čez počitnice mesto kot vzgojiteljica k otrokom ali gospodičnam Gre tudi kot družabnic3 k starejši dami. Z Kulakova, Škoija ulica 17.
Kolar. pomočnika
in vajenca sprejme Franc Pclkovšek, kolar, Drenov grič, p. Vrhnika.
Pridno dekle
pošteno, katero ima veselje za gostilno in zna dobro računati in šivati, se sprejme. Ponudbe pod Pošteno dekle« na upravo Slovenca« Maribor.
Vajenca
za krojaško obrt, 14—15 letnega, sprejme I. Smole, Št. Vid nad Ljubljano.
Prodajalka
mešane trgovine želi radi nadaljnje izobrazbe plemeniti službo v kako večjo in boljšo trgovino na deželi ali v mestu. - Ponudbe na upravo Slov. pod Izobrazba št. 5844.
Služkinja
pridna in poštena, se sprejme v enodružinsko vilo za vsa hišna dela in majhen vrt. Naslov pove uprava pod št. 5796
Sprejme se učenka
zdrava, močna, za strojno pletenje. Hrana in stanovanje v hiši. F. Klemene št. 114, Kočevje.
Inteligen. gospodična
želi mesta v pisarni ali k boljši družini kot vzgojiteljica otrok. Ponudbe na upravo Slov.« pod značko Zmožna • št. 5800.
Služkinjo
vestno, pošteno, močno in zdravo, zelo snažno, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del staro 25 do 35 tel sprejmem s 1. ju-ni -'m. Ponudbe pod značko Ravnatelj tovarne«.
NATAKARICA
zdrava, čedne zunanjosti in lepega obnašanja, ne premlada, za gostilno v večjem trgu Savinjske doline, se išče. Prednost star 17 let z uvema razr. I ima tista, ki ?e razume srednje šole, bi sel rad v j tudi v kuhinji. Kavcija kakšno banko ali kai slič- j potrebna. Dopise na 2a-nega pomožnega urnd- lec«, poštni predal 100.
Čevljarskega vajenca
z vso oskrbo v hiši takoj sprejme Logar Franc, čevljar, Suha 4, nad Kranjem.
Vajenca
za kleparsko in instalacijsko obrt, pridnega, poite-nih staršev, sprejme Friderik Brajer, klepar in instalater na Jezici pri Lj.
Vajenca
kateri ima veselje do pekarske obrti, sprejmem. -Hrana in stanovanje pri mojstru. Karol Bele, Rožna dolina, Vič.
Učenko
za damsko krojaštvo se sprejme na Resljevi c. 10.
Vajenca
tapetniške obrti sprejme takoj Anton Čerit> Maribor, Pristaniška 3.
Služkinjo
pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del '-azen kuhinje, spreimem. Naslov v upravi Slovenca« pod št 5891.
Vrtnar
vajen mizarskih del, nekoliko ^odarstva, se sprejme. Obširno stanovanje na razpolago. Naslov v upravi lista pod št. 3880.
Čainernikova
šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prospem št. 16 zastonj. Pišite ponjl

Izjava
Podpisani izjavljam, da ii" plačam dolgov ki bi j', napravila ga. Irena Mežan kjerkoli in pri komurkoli Mežan Jan., profesor na državni realni gimnaziji v Mariboru.
si morate nabaviti AMERIŠKO travniško kosil-silnico .OEEHING'

Do preklica
dovoljena pol čez dvorišče hotela Bellevue« je od pol 1 do pol 6 zjutraj zaprta. Izpuščeni so psi čuvaji.
Fant
nika. Našlo" v upravi SI.
Kateri ohromeli j TRGOVSKI
gospod ali gospa bi potre- |	UC'ENEC
boval siugo za pre\ žanje.
Govorim ludi nemško - ^drav, razumen in gibčen
Naslov: Stev. 46 poštno-ležeče Zidani most.
Sodar, kletar in šoier
fant, z vsaj dvetntt raz redoma srednje šole, z lepo pisavo, z znanjem nekoliko nemškega jezika,
2500 dinarjev
zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! — Tovarna Vega Ljubljana, poštni predal 307 — Priložite znamko za odgovor!
Zamenjan je bil
19. aprila klobuk v lekarni g. Andrijaniča v Novem mestu. Dotičnik, ki je klobuk zamenjal, nam je dobro znan in ga pozivamo, da ga prinese v podružnico Slovenca«: v Novem mestu, če ne bomo kazensko postopali.
Stanovanja
Stanovanje
obstoječe iz predsobe, 3 sob, sobe za služkinjo, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin, se odda za mesec avgust v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti štev. 7. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami od 8 do 13.
ker predstavlja DEERINGOVA kosilnica vrhunec amerikanokega lehnič-J
nega dela in je zgrajena iz najtrpežnejšega materijala ker ima DEERINGOVA kosilnica izredno lahek tek in je delo z njo pravi užitek in igrača
ker je košnja z DEER1NGOVO kosilnico naglo opravljena, kar je važno
zlasti ob deževnem vremenu ker je DEERINGOVA kosilnica za Vas najpotrebnejše in najkoristnejše orodje, ki Vam prihrani ves denar, ki bi ga morali sicer izdati za kosce, in se Vam zato že v prav kratkem čosu somu od sebe izplača ker so vsi sestavni deli DEERINGOVE kosilnice vedno pri meni na zalogi ker je DEERINGOVA kosilnica ponos in velika pridobitev za vsakega gospodarja
DEERINGOVE travniške kosilnice najnovejšega modela, želne priprave, grablje in
obračalnike ima stalno v zalogi tvrdka
FR. STUPICA
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO IN POLJEDELSKIMI STROJI
LjUBLJANA, Gosposvetska cesta 1.
na
Sobico
z elek., pralnico in drvarnico oddam za 100 Din samski osebi, ki bi si jo malenkostno preuredila in postavila štedilnik. Naslov v upravi pod št. 5873.
Gospod
soliden se sprejme poceni na hrano in stanovanje. -Maribor, Tattenbachova uilca 16, vrata 4.
Soba
prostorna, solnčna, zračna, meblirana ali prazna, se takoj odda. Naslov v upravi pod št. 5882.
i Gostilna - trgovina
j na lepem kraju se radi bolezni takoj proda. Ponudbe na upravo »Slov.« i Maribor pod Prometna točka«.
Lepo posestvo
8 oralov, arodirano, pol ! orala vinograda, l'A go-! zda, drugo njive in velik j sadonosnik, s stanovanj-j sko hišo in gospodarskimi 'poslopji v Vodolah 15 pri 1 Sv. Petru — Maribor — se proda.
vo -Slovenca«.
, ^^^ i • sin poštenih krščanskih z večletno prakso zelii ,	, ,
službe v vinski ali podob- j *taršev' na'ra'e. kak<?a ni trgovini. - Ponudbe na 'r«ovca' se »pr«|me v tr-upravo pod Samski«. *ov,no ™»«nim blagom ___|_ v mestu, ronudbe pod
Pekovski pomočnik ! A- G* il 5699 na uPra"
samski, trezen, zanesljiv, samostojen ali skupni delavec, išče službo. Naslov: Jože Jurič, Maribor. Po-brežje, Nasipna 35.
mešane stroke, ki zna tu-
SLUŽBO	5'val' na šivalni stroj,
MI I IVI \ L> I l nat' 26 'cl stara, proti rvi I . 11> A n J A . mesečni plači 1000 Din fščem, eventuelno vza- takoj sprejmem v Celju, mem tudi mlin v najem. , Natančne ponudbe pod Jože Doler, Vel. Pirešica, i Novosti« na podružnico
Sprejme se
starejšo osebo v dosmrtno oskrbo, s posojilom do 100.000 Din'. -Posojilo se vknjiži na posestvo. Vse drugo po dogovoru Ponudbe na podružnico Slovenca« v Novem mestu.
Proriaiollfo
Dekleta! Fantje!
Doto 5 do 70 tisoč dinarjev dobite, če se poročite ali ne Za pojasnila pošljite 10 Din na naslov: Grašck Jože, Ljubljana, Mariborska ulica 21.
p. Žalec.
»Slovenca« v Celju.
Posojila! Razdolžitve!
Nasveti, če sploh mogoče tudi dejanska pomoč. — Posvetovalnica Marstan, Maribor. Vpisnina 10 Din (tri znamke).
Stanovanje
podpritlično, soba, kuhinja in pritikline, oddam s 1. junijem ali pa pozneje mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi Slov.« pod št. 5798.
Stanovanje
dvo- oz. trisobno, solnčno, elektrika, parket, oddam pri prvi želez, postaji od Ljubljane. Naslov v upravi Slov.« pod št. 5854
Soba
elegantno opremljena, v centru, se odda s 1. junijem. Naslov pod št. 5879
K335R33I
j-
Nov mlin in žaga
i naprodaj blizu Novega
■	mesta. Ponudbe na na-
■	slov: Brata Udovič, stroj, mizarstvo, Novo mesto.
I
Parcelo za vilo
vogalno, solnčno ležečo, 1300 m-', mestni del pod Rožnikom, ugodno prodam. Informacije: Slaščičarna, Dunajska cesta 7.
Hišo z vrtom
v dobrem stanju prodam za 65.000 Din v Studencih. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor.
Posestva, graščine
od 5 do 600 oralov prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Vilo z vrtom
prodam v letovišču Laškem pri Celju. Naslov v upravi lista pod št. 5878.
Oddam trgovino Stavbna parcela
z mešanim blagom na pro- „g m* roda, na Ježici
moln.m urnm na (.nroni- , ,.	,	. n ■
blizu glavne ceste, roizve se: Valentin Vodnikova ulica 36, Zelena jama.
Gostilne
same, s trgovinami ali z mesnicami prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
metnem kraju na Gorenj skem pod ugodnimi pogoji s stanovanjem vred. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5779.
Hiša naprodaj
ob Dunajski cesti. Stožice št. 92.
Lepo zemljišče
s hišo, velikost 9000 m2, Zaloška cesta - Moste, primerno tudi za večje podjetje, poceni proda Fra-nja Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica 30.
Kupimo
Stanovanje
v podpritličju, soba., kuhinja in pritikline, sc odda s 1. junijem v Sp. Šiški, Hotimirova ulica 12, ali Podlimbarskega ul. 37.
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu Naslov v upravi >Slov.« pod št. 5876.
Prazno sobo
strogo separirano, parket, elektrika, oddam. Polna dolina, cesta IX štev. 30, Pod Rožnikom.
m*
mrmmmm


Continental

IVAN LEGAT,
MARIBOR
SPECIJALIST /,A PI-SARNIŠKli STROJE
Vctrinjska ulica 30 — Telefon 2434 ktf -LUlLLUlimilUJlIlllllll......................... T'HT Iflllilllfll.......
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44 — Telefon '2636
mniiimniinuiiiit

Gostilno
dobro idočo, v predmestju Kranja, oddam takoj v najem za več let. Iztoči se letno 140 hI vina, mnogo piva in žganja. Resne ponudbe pod zn. -Dobro idoča gostilna v Kranju« št. 5764 na upravo.
Trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo in na prometnem prostoru na deželi, vzamem v najem takoj ali pozneje. Ponudbe je poslati na upravo »SI.« pod Upeljana trgovina 1910«.
Tri sobe
v pritličju, Aleksandrova cesta 5, se oddajo s 1. avgustom. Pripravne za pisarne ali zdravnika Pojasnila daje hišnik.
Šest lokalov
eden za pisarno, ostali za skladišča ali za obrt, se takoj po zmerni ceni oddajo. Naslov v upravni-štvu »Slovenca« pod št. 5881.
Posestva
Dve parceli
po 700 in1 prodam po •ei
tova ulica 32, I. nadstr
ugodni ceni ma urejen. Izve se Černe
popolno-
O
Ljubljana 7.
Stavbna parcela
900 nr naprodaj v Zgor. Šiški, Kosovo polje. Informacije: Dovjak, Špan-čeva pot 171.
HIŠA
Z GOSTILNO
in mesarijo, na promet nem kraju, tik glavne ceste, 15 minut od glav. kolodvora Maribor, se zaradi smrtnega slučaja — ugodno proda. I. Račič Košake 81 pri Mariboru.
Radi preselitve
se v Poljčanah ugodno proda hiša pri postaji — primerna za obrtnika ali vpokojenca - Vrt, njiva, sadonosnik, gospodarsko poslopje. Pojasnila: Aleksandrova 19, Maribor.
Mline, žage
pekarije, vodne moči, tovarne, hiše, vile, gozdove prodaja ugodno Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Kmečka zidana hiša
s hlevi, kozolcem itd. ter nekaj vrta, v zelo dobro ohranjenem stanju — se proda na Martin hribu, p. Dolenji Logatec. Kupci, ki se interesirajo, naj si ogledajo na licu mesta ali pa je vprašati pri lastniku Antonu Petrovčiču, Sinja gorica št. 3, p. Vrhnika Kupna cena zelo ugodna.
Posestva, hiše
naprodaj! V Kranju: sta novanjska hiša z lepim razgledom in vrtom 230 tisoč Din. Trgovska hiša z lokalom 160.000 Din. -Tristanovajska nova hiša 160.000 Din, druga 200.000 Din. - Blizu Kranja: nova hiša z vrtom 95.000 Din, dru^a tristanovanjska 105 tisoč Din itd. Posestva na Gorenjskem: 90.000 Din, drugo 250.000 Din. Gostilne na Štajerskem itd. — Kupci, oglasite se! Prodajalci, ponudite v prodajo, uspeh je zelo verjeten! -Lovro Rebolj v Kranju.
!ld£HHI
Harmonike
izdeluje in popravlja dobro in poceni Anton 2e-leznik, izdelovatelj harmonik, Vrhnika, Stara cesta 101.
Prodamo
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta pu 38 Din kg, čisto belo gosj« po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. RazpoSi-ijam po poštnem povzetju. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistil* niča peria.
Nov parizar
! in zapravljivček poceni prodam. Franc Petkovšek, Drenov grič, p. Vrhnika.
Si -■čke. delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur-. Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. II. nadstr
Dvigalo
rabljeno, za strešno opeko, takoj kupim. Ponudbe z opisom na Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina
Vsakovrstno
Zlato kunnie
po oaiviiiib cenab ČERNE. iuvelir. Ljubljana VVoliova ulica «. 3
Mizarski ^kobelnik
in miz. orodje, že rabljeno kupim. - Naslov v upravi pod št. 5877.
Parcele
naprodaj
V Zg. Šiški od 18 do 25 dinarjev za nr. Pojasnila daje Alojzij Arhar, Celovška cesta 80, Sp. Šiška.
Kupim
tovorni avto, žagino štan-co in zamašnjak od gatra Schvvungradkurbelscheibe Valjčni mlin, Podbrezje
Starejša trgovina
sredi Ljubljane — dobro vpeljana — se vsled opustitve pod tovarniško ceno takoj proda. Ponudbe na upravo Slovenca« pod -Takoj 100.000«.
Več spalnic
hrastovih, bukovih in tudi mehkih, ter kuhinjskih oprav, po znižani ceni proda Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška 51 (pod hribom.
Kolesa
na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni predal 307.
Volno za modroce
■celo poceni razprodala; - Can" brežj«
Sega — Cankarjevo na-
" i je 5/1.
Čebelarji!
V lastnem interesu uporabljajte Ic zajamčeno pristne satnice, katere Vam nudi blagovni oddelek Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnja-kova 4.
BIRMANSKA DARILA
kupite najceneje pri urar-ju MULAVEC, Maribor, Kralja Petra trg št. 2 (pri mostu na magdal. strani).
Desef zapovedi pri fedl.
L Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen!
2.	Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se ohlade!
3.	Ne jej hlastno, ampak počasi!
4.	Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo s slino!
5.	Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo!
6.	Na pij med jedjo!
7.	Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel!
8.	Ne muči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas!
9.	Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavljal!
10.	Vživaj večkrat izborne testenine -PEKA-TETE« ali »JA.ININE«. bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi 1

LJIIDEUIT KLEIN
ZHGREB, ORilŠKOVBCElIffl UL. 58 -1ELEFOV1 8453
trgovina strojev in potrebščin za industrijo, obrt in gospodarstvo
najbolj dovršeni rodbiuski šivalni stroji
litem zanesljive in marljive zastopnike!
KSIL0I1TNI TIAlf
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrije, ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag — polaga
LHMIANA
MATERIAL
IRG. DR. Z O. Z.
Dunafsko cesta 36/11.
Telefon 2T-1« Br/olovl: Material
Tudi lrtos so na prvem mestu francoska kolesa
OBLEKE
ročni izdelek, moderen kroj, dobro blago, kupite najceneje pri konfekcijski industriji
JOSIP IVAN Čl Č
Ljubljana^ Dunajska c. 7
Moške obleke..........od	Din 220 — naprej
Otroške oblekce od 3 do 10 let .	„	„ 100 — „
Mornarske oblekce od 3 do 10 let	„	„ 170'— .,
Trenchcoats volneni.......„	„ 750'— „
Moške hlače..........„	„ 45'— „
Oglejte si blago, izdelavo in cene! Geslo: Majhen dobiček, velik promet.
Otvoritveno naznanilo!
Hotel ..EVROPA na Dledu zopet otvorien
Izborna kuhinja — topla in mrzla jedila — prvovrstna pijača vedno na razpolago.
Se priporoča cenjenim gostom ln Izletnlhom.
Avtomobili sti T
Motoclkllstil
Šofer in samovozaC
Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 —
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Prvovrstni izdelok in materijal. Najlažji tek.
Ceoe brez konkurence! VIKTOR UOHINEC - LJUBLJANA. Dunajska cesta 21 Ccnikibrezplačnol
Narolalte .Slovenca'!
Ogledala
vseh vrst, velikosti in oblik, brušena In nebru-Šena Stekla vseh vrst: zrcalna, specijalna, ledenasta itd. marmornato Steklo v najlepših pastelnih barvah, portalne Šipe zu izložbe vseh vrst priporoča
»Kristal" d. d.
tovarna ogledal in brušenega stekla, edino čisto domače podjetje.
Centrala: MARIBOR, Koroška robi >12, tel. ini. 21.12
LJUBLJANA VII, Medvedova c. 38,tel. int. 3075 1'odruzmca : spLIT Zrinjska ulicfl 6) tc, jnt m
Delniška družba pivovarne
mo
Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preje T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit.
Liubliana
Telefon:
LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023
Brzojavi:
Pivovarna ,UNION' Ljubljana Pivovarna .UNION' Maribor
M BO -A-J cj
a z O >-
•gSsSSi
.El^l*
3i3!iie
S©
g-sSijaS
o N —. S
? .Saa •—S o * M 5<
S >.N |S
.o
-	l o I J!-»
g I o 1 Q m "c g a^-g
&š&o*J
a ^ im n u <M -j; cn a> ..
JSi n . » ^
-	. D „ tU
,S « » « a>
'S Ul N i ~ 4
S, > . .O j;
o a N
-O I m-, • • _ . d 5 i
l^r
io 0C3 S m^S d
lad-jS
S^c gw
•5S8Ž I
Earl Derr Biggers:
Kitajčeva papiga
67

Si ^ •
Kje jc mrlič? Vsak policijski uradnik se nama bo smejal! Kitajec jc nenadno prenehal in Bob se je ozrl za njegovim pogledom: Na hodniku je stal inšpektor Bliss, član komisije zu umore, ter buljil vanju. Male oči policijskega častnika so skrbno premotrile vsako posameznost Chanove postave ter sc nato uprle v mladeniča. Nato se je sunkovito obrnil, ne da bi bil pokazal, ali ju je spoznal, mogočno odkoracal po hodniku ler se usedel v /adnji oddelek.
»Nc vznemirjajte se več! je mrko dejal Charlie.
Ni nama treba hoditi na policijo — sama bo prišla k nama! Najin čas na Maddenovi farmi nama je le kratko odmerjen. Starega Ah Kima pa bodo sedaj vendarle prijeli, češ, da jc umoril Louieja Wonga.<
19.
Ob pol enajstih sta so pripeljal v Barstovv. ln Bob je sklenil prenočiti v kolodvorskem hotelu. Po kratkem razgovoru z uradnikom pri linici se mu jc Chan zopet pridružil. Vzamem si sobo zraven vaše. Prvi vlak v Eldorado odpelje ob petih zjutraj. S tem pojdein jaz. Bol je pa je, čc vi počakate drugega vlaka, ob enajstih in deset minut. Ne bi bilo dobro, ko bi se vrnila na farmo kakor sijamska dvojčka. Žo tako bo Bliss prezgodaj raztrobil najino razmerje.c
»Storite, kar mislite, da bo prav, Charlie! Če ste dovolj močnega značaja, da boste mogli dosti zgodaj vstati za prvi vlak, vam želim srečo!
Kriminalist je prinesel svojo torbo iz prtljažnice
in stopila sta po stopnicah navzgor. V svoji sobi jc Bob šc nekaj časa sedel globoko zamišljen in opiraje si z roko glavo. Vrata v sosednjo sobo so sc odprla in na vratih je stal Charlie Chan z blestečim nizom med prsti.
Lo v pomirjenje! ' se jc režal. Premoženje Phillimorov je še na varnem! Položil je nakit na mizo, da ga je obsevala svetla luč svetilke. Čudovito slast so izžarevali biseri.
Vsak kos posebej krasota! je občudoval Bob.
Toda sedaj, prijatelj Charlie, moram z vami odkrito govoriti! Ali sploh kaj slutite, kaj se godi na Maddenovi farmi?«
še pred kratkim sem mislil. Pa sem sc motil. -
/Vem, kako težko je tako priznanje detektivu. Tedaj poslušajte: Jutri popoldne se zopet vrnem na farmo. Madden misli, da sem govoril z Draycottom — zopet bom moral lagati in norce briti. Hočem, temu bodi konec. Najina ura jc odbila: biserov sc morava iznebiti.;:
Chanovo obličje se jc pomračilo. Prosim, ne recite tega! je prosil. Vsak hip...
Vem... Odloga hočete. Vaš stanovski ponos je užaljen. Razumem in obžalujem.«
Le še nekaj ur!«
Bob jc dolgo zrl v blagi Kitajcev obraz. Pozabljate Blissa! Ta bo treščil vmes. Na koncu sva. Zadnji odlog: dam vam časa do osmih jutri zvečer. Seveda, če nama policijski bonec ne bo prekrižal računa. Imate torej še ves dan časa. In če se do osmih ne bo nič zgodilo, bova Maddenu izročila bisere. Preden odpotujeva, bova lahko pristojnemu uradniku povedala svojo zgodbo. Če se nama bodo smejali, bova vsaj storila svojo dolžnost.^	• •
Nejevoljno je Chan zopet pobral bisere. Bob gn je potapljal po napetem hrbtu. Bog mi je priča, da vam žeiim srečo! Lahko noč, stari prijatelj!
Ko se jc mladenič drugo jutro prebudil, so se solnčni žarki že igrali na železniških tračnicah pod njegovim oknom. Ob enajstih se je odpeljal v Eldorado ter odšel v IIolleyjev urad.
>Ste sc vendarle vrnili? jc vprašal urednik.
Vaš rumeni tovariš vas je prehitel. Že navsezgodaj j c potoval tod.
Da, žene ga častihlepje. Ste ga videli?
HoIley je pokazal potno torbo v kotu. Pustil je tu svojo obleko. V enem ali dveh dneli pride zopet pon jo.
Najbrž jo bo moral vzeti s seboj v ječo. Saj vam je menda povedal, da sva srečala Blissa? ln sploh vam je gotovo že jasno, da je bila najina pot precej brezuspešna?
Kar sta mogla dognati, je prav za prav povsem potrdilo mojo teorijo, da je Madden žrtev izsiljevalcev. Pa tudi tukaj se je zgodilo nekaj, kar dokazuje, da so moje slutnje pravilne: newyorška pisarna hoče po tukajšnji banki Maddenu zopet nakazati petdeset tisoč dolarjev. Pravkar sem govoril z ravnateljem. Toliko gotovine nc more spraviti skupaj, kakor bi mignil. Milijonar je izjavil, da hoče počakati do jutri.
Bob je pomišljal. Vsekakor jc vaše naziranje v mnogočem opravičeno. Chan seveda misli, da Madden grabi denar tako neutegoma za beg ...«
Vem — loda to vam ne more razjasniti, kaj delata Pilil Mavdorl' in profesor. Ne, rajši se držim svoje razlage.
Naj že bo, kakor hoče! Drevi prejme Madden svoje bisere. Morda vam jc Chan to povedal?«
MoivozGrosupije
domači slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
Radio
Programi Radio-Lfabffcma i
Sobota, 23. maja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18 Salonski kvintet.
—	19 Pavel Kunaver: O Krasu. — 19.30 Gospa Ort-haber: Angleščina. — 19.50 Prenos opere iz Zagreba. — 22 Čas, dnevne vesti. — 22.15 Salonski kvintet.
Nedelja, 24. maja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 10.30 Versko predavanje. P. dr. Roman Tominec. — 11 Koncert kvarteta trobil: Slovenske narodne. — 12 Čas, dnevne vesti. — 12.15 Plošče (Tauber, šlagerji). — 15,30 Citre solo, gosp. Mezgolits. — 16 Zabavno čtivo: Prigode strica Gašperja (V. Bratina, član nar. gled.). — 16.30 Plošče.
—	17 Veseloigra »Pri belem konjičku« (Ljudski oder). — 20 Slovenske narodne s salonskim kvintetom pojejo: gdč. Štefka Korenčanova, gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar. — 21 Salonski kvintet. — 22 Čas, dnevne vesti. — 22.15 Prenos z Bleda.
Ponedeljek, 25. maja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec.
—	10.20 Vrtnarsko predavanje. 11 Radio-kvartet.
—	12 Čas, dnevne vesti. — 12.15 Plošče (mešan program). — 15.30 Pridelovanje plemenite kožuho-vine, predava prol. Pengov. — 16 Lahka glasba: Kvartet mandolin in kitar. — 16.30 Humoristiino čtivo, pisatelj Milčinski. — 17 Salonski kvintet. —
20	Koncert za flauto, klarinet in klavir. — 21 Prenos z Bleda. — 22 Čas, dnevne vesti. — 22.15 Salonski kvintet.
Torek, 26. maja: 12.15 Plošče (slovenska glasba, operete). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Popoldanski koncert. — 19 Prof. Pengov: V tovarni gospe Flore. — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 20 Prenos iz Zagreba.
—	22 Čas, dnevne vesti. — 22.15 Prenos z Bleda.
Drugi programi t
Nedelja, 24. maja.
Belgrad: 10 Prenos iz katoliške cerkve v Vel. Bečkereku. — 12.30 Radio-orkester. — 17.30 Ope-retne arije. — 20 Tamburaški orkester. — 21 Narodne s kitaro. — 21.50 Komorna glasba. — 22.20 Večerni koncert. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 17 Popoldanski koncert. — 20.30 Operetni večer. — Budimpešta: 10 Nabožna glasba. — 12.30 Koncert oprenega orkestra. — 17.10 Koncert ciganske glasbe. — 19.35 Pevski zbor in orkester. —
21	Koncert: nato ciganska glasba. — Dunaj: 10 Orgle. — 11.05 Dunajski simfonični orkester. — 19.40 Internacioni, ljudske pesmi. — 20.20 »Izobraženi ljudje«, igra. — Milan: 10.50 Nabožna glasba.
—	12.30 Pestra glasba. — 20.45 »Melistoleles«, opera. — Praga: 20.05 Ljudski večer. — 21 Orkestralni koncert. — Langenberg; 20 Binkoštni koncert. — 23 Plesna glasba. — Rim: 20.40 Večer italijanske glasbe. — Berlin: 20 Orpestralni koncert. — 22.10 Plesna glasba. — Katovice: 21.35 Koncert. — 23 Lahka glasba. — Slutlgart: 19.30 Koncert (pihala). -f- 21.30 »Amuonovo ogledalo«, igra (P. Caldeion de la Berco). — London: 15 Orkestralni koncert. — 16.15 Piano. — 21.05 Nedeljski orkestralni koncert.
—	Barcelona: 19.10 Koncert. — 20 Koncert Kad.o-orkestra.
Ponedeljek, 25. maja.
Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert. — 20.30 Komedija. — 21.10 Plošče. — 22 Koncert Radio-orkestra. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 20.30 Prosto za prenos. — Budimpešta: 11.15 Grško-katoliška svčanost. — 17 Koncert vojaške godbe. — 18 Ciganski orkester. — 19.30 -Dežela smeha«, opereta. Fr. Lehar. — Dunaj: 10 30 Orgle. — 1105 Koncert. — 19.45 Vokalni koncert. — 20.45 Izlet v naravo (koncert). — Milan: 21.30 Komediia. — 22 Komorna glasba. — Praga: 19 Glasba. — 20 Bratislava. — Langenberg: 20 Vojaški koncert. — 22.20 Nočna glasba. — Rim: 20.40 Lahka glasba. — Berlin: 18.45 Klavir. — 20 »Blaubart«, opereta, Offen-bach. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. — 23 Lahka glasba. — Stuttgart: 20.30 Iz nepoznanih Verdijevih oper. — 22.50 Plesna glasba.
Torek, 26. maja.
20 Narodne pesmi. — 20.30 Zagreb. — 22.50 Koncert Radio-orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Jugoslovanski večer. — 22.40 Plesna glasba.
—	Budimpešta; 12.05 Koncert ciganskega orkestra.
—	17.30 Piano. — 18.45 Orkestralni koncert. — 20.45 Kvartet. — 21.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 17 Dunajske pravljic«. — 18 Dunaj v kcmip. — 18.30 »Siegfried«, opera, Wagner. — Milan: 21 Sim-sonični koncert. — Praga: 20.40 Operne arije. — 21 Koncert: češki kvartet, — Langenberg: 20 Večerna glasba. — 21 Pevski zbori. — Rim: 20.40 Orkestralni in vokalni koncert, in komedija. — Berlin: 19 Orkestralni koncert. — 20JO Vesel večer. — Ka-tovica: 22 Violine. — 23 Lahka glasba. — Stuttgart: 199.45 Pester spored. — 22.50 Plesna glasba.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdlc Zeiss-lkon Rodenstock. Voigtlilnder,
Welta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik! —
Pohištvo
priprosto in najmodernejše Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni
IfREGAB) IIM SINOVA
št.Vid uad Ljubljaun — nasproti kolodvora
Pristni itmlinovec t>a'ani<», Ur;,nisbe klobase, mesne konzerve, izboren sir, čajno maslo in za izlele potrebno opremo, vsakovrstno specerijsko blago ku. ile prav dobro pri
JOS. JAGODIC, CELJE
Glavni irg 15
K Upi ITI večio množino okrogletra smrekovega, borovega in mccesnovcga
LESA
0RAŽEM, Moste pri Ljubljani
Spori
SLAVIJA (OSIJEK) : ILIRIJA - PRIMORJE.
Oba dni na igrišča Ilirije ob 17.
Od zadnje tekme med Maškom in Primorjem v Ljubljani ni bilo nobene večje prireditve. Oba ljubljanska kluba sta proste termine izrabila za tekme izven Ljubljane. Zato ie razumljivo zanimanje, ki vlada med prijatelji nogometa za tekme v Binkoštih. Po rezultatih, ki jih je dosedaj v raznih tekmah dosegel prvak Osijeka Slavija, lahko rečemo, da bodo tekme za praznike zelo zanimive.
Domača kluba bosta morala pokazati vse znanje, ako hočeta častno odrezati. Slavijo prištevajo danes v isto vrsto kakor klube iz Zagreba, Belgrada itd. Do tega slovesa je prišla Slavija največ radi tega, ker goji zelo ozke stike z Madjari. Radi tega žc danes lahko rečemo, da so naši klubi poskrbeli za prvovrsten nogometen užitek. V nedeljo igra Ilirija, v ponedeljek pa Pri-morje. Obe tekmi se vrše ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije.
Otroško vozičke, šivalne stroje, kolesa in motockle znamke »TR1UMPH« nudi po najugodnejših cenah
tvrdka
Josip Hveder
Llubljona. Krekov trg 10
Za časa velesejma oglejte si razstavo v paviljonu G.
Pozor turisti, izletniki!
Na biiikoštno nedeljo otvoritev novodogra-jenega hotela
..PLESNIH Solčava
y t ogarshl dolini
Godba iz Mežice, kapelnik g. Skačej — Brana in jirenočišče v redu preskrbljeno. — Auto-busna zveza — Zelo prikladna točka za daljše bivanje. 25 kompletnih sob. — Za obilen obisk se toplo priporoča
Franc Plesnih, posesl., Solčavo
Samo kdor v miru izbira dobro kupi!
Ako morale iz trgovine v trgovino, da si ogledale blago, se boste v stiski in naglici odločili morda za nekaj, radi česar se boste pozneje ke-sali;
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA!
Tu imate čas, da pregledate in precenite vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigovarjal za nekaj, kar ne odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTB NAŠO KOLEKCIJO
BLAGO ZA MOŠKE SRAJCE in dobili jo boste v par dneh, seveda brezplačno in brezobvezno.
Potem sedite in izberite ono. kar najbolj odgovarja Vašemu okusu.
Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne m ga prodajamo naravnost Vam odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljše blago za manj denarja.
2e pol stoletja streže-mo zadovoljnim odjemalcem.
Največja trg. in odpremna tvrdka
Akn še nimate našega glavnega kataloga zahtevajte
ga. čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno.
Tužncga srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem, tovarišem in znancem, da jr naš nadvse ljubljeni soprog, ozir. skrbni oče, dobri bral, svak in stric, gospod
dr. Mihael Podlesnih
višji zdravstveni svetnik itd,
vdan božji volji v četrtek 21. maja ob pol 10 dopoldne podlegel možganski kapi.
Slovesnn blagoslovitev blagopokojnika se bo vršiln v Mariboru v soboto dne 23. maja ob 15 v mrtvašnici starega mestnega pokopališča, nakar se zemeljski ostanki prepeljejo v Sv. Lovrenc na Pohorju.
Pogreb v Sv. Lovrencu se bo vršil isti dan oh 17 izpred župne cerkve na tamkajšnje |>okopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek dne 26. maja ob 0 dopoldne v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, Sv. Lovrenc, dne 21 maja 103L
SILVESTRA PODLESNIK, soproga. VLADIMIR in BRANKO, sinova. — In vsi oslali sorodniki.
Najnovejši
..Sachs"

motorji, <lvokole»a. otroški roiičkl, Mvatnl mroji, no«» meiiii delt, mieumatlka. Ceniki franko. Najniije cene.
..TRIBUNA." F. B. t.
Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
Zahvala
0b težki, nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge, predobre matere in stare matere, tašče, teto itd., gospe
Katarine Resman
izrekamo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočuvstvovali v teli tako bridkih nrah svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Ker nam ni mogoče navajati imenoma vsakega, kateremu naj velja naša zahvala, bodi izrečena zalivala vsem, prav vsem!
Posebno se pa še iskreno zahvaljujemo prečastitima gospodoma dekanoma Faturju in Gorniku in drugi častiti duhovščini, gospodom zdravnikom za požrtvovalno pomoč ob bolniški postelji, vsemu cenj. uradništvu, na čelu z g. okr. načelnikom, bivšemu oblast, komisarju g. dr. M. Natlačenu. vsem gg. županom in vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja Nadalje se iskreno zahvaljujemo Prostovoljnemu gasil, društvu iz Radovljice in Boh Bele in pevskemu zboru Sloga« za ganljivo žalno petje.
Naša iskrena zahvala g. dekanu J. Faturju za prelepe tolažilne besede ob grobu — Najlepša zahvala vsem, ki so blago pokojnico pokropili, ozir. jo spremili na njeni zadnii poti Še enkrat vsem in vsakemu naša prisrčna zahvala!
V Radovljici, dne 21. maja 1931.	* , . v.
Žalujoči ostali.


■MUr
' ' .".'■■v'/'' . V/;
CESKA INDUSTRIJ ALNA BANKA
PODRUNZICA V LJUBLJANI. Marijin trg 5
CENTRALA V PRAGI, CSR
Vplačana deln. glavnica in rez. fondi Kč 312.HOO.OOO-—
t>3 podružnic in ekspozitur Izvršuje bančne posle vseh vrst iu sprejema vloge
na knjižice in tekoče račune Telegrami. Indusbanka Telefon interorban 2104