S ev 253.
V llubllanl, t soboto, i novembra 191L
Leto XXXIX.
^m^	mm	MHM ^Hlfc 553555 Inserati: nm
ST;IS P T flllr 11H ^ rs™
msSztlgz	■ I lil la ■ ki S5E.iii.di
m JhU V L ll L L Iti
prejemal. meseSnu K1-90	W W Mt ®fii HH	JrtnuSe, rt iS mrfte!
o-s" Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol itev. 8/10. Hokoplsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne =s sprejemajo. — Uredniškega teieiona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlitvo |e v Kopitarjevi nllol itev. I *n
Kvstr. poštne bran. račnn it 24.797. Ogrske Mštne hran. račnn št 26.511. — Opravnlškega teletom it 188.
-J8*" Današnja številka obsega 18 strani.
V naši ljubi Avstriji.
Današnja »Wiener Zeitung« je objavila cesar, lastnor. pfcma, s katerimi imenuje cesar nove ministre. Zelo prisrčno je pismo, naslovljeno na Gautscha. Naglaša, da je prevzel Gautsch vlado v zelo težavnih razmerah in ga pohvali, ker se je z vso svojo močjo prizadeval zagotoviti redno državno poslovanje. Vladar pohvali zgledno Gautschevo zvesiobo in njegovo nesebičnost v službi državnih koristi. Vladar izraža Gautschu zaradi izvrstnega, večletnega delovanja trajno priznanje in neomejeno zaupanje. Vladar je podelil Gautschu briljante k velikemu križu reda Sv. Štefana. To je veliko odlikovanje, ker dozdaj ni še bil odlikovan tako noben min. predsednik in ima briljante k redu sv. Štefana zgolj šc Goluchovvski. Nadalje je podelil vladar dr. Mataji veliki križ Franc Jože.fovega reda, dr. Viktorja vi-teza-Rolla je pa povišal v baronski stan.
Listo novih ministrov smo že objavili. Vodstvo poljedelskega ministrstva je podeljeno Zaleskemu začasno,, a kakor poročajo listi, jc dr. Braf že izjavil, da je voljan prevzeti poljedelsko ministrstvo in bo z ostalimi novimi ministri že danes zaprisežen.
Nemško nacionalna zveza jc včeraj v daljši seji sklenila, da zavzame nasproti novi vladi stališče šele, ko le-ta razvije svoj program. Podpirala jo bo, če bo vzdrževala neodvisno upravo, ki ne bo naperjena proti Nemcem. Državni zbor naj smotreno nastopi proti draginji in naj pospošuje poljedelstvo. Neobhodno nujno je saniranje državnih in deželnih financ. Nič se ne sme storiti, kar bi oviralo pogajanja med Nemci in Čehi. Razprava "e pok n zal a. cla blok nemških svobodomiselcev poka na vseh koncih in krajih. Dr. Sclireincr je imel še celo toliko poguma, da se ;e upal pohvaliti Ilussareka, dasi ga Moric Benedikt, kruto napada ker ni novi naučnl minister nikdar zakrival, da je odločen katoličan. Dr. Lecher in dr. Steinvven-der sta naglašala, kako potrebno bi bilo, da bi nemški svobodomiselci sami prevzeli iniciativo za izboljšanje razmer v državnem zboru. Želja je lepa, a v nemški narodni zvezi je prevelika razcepljenost in zato ta stranka ni sposobna voditi avstrijskega parlamenta, kor nima toliko moči in poguma, da bi mogla dati tudi Slovanom, kar jim gre.
V Avstriji jc mogoče vladati proti kaki narodnosti, a do tega se Nemci še niso dvignili, ker bi radi šc sami neomejeno vladali v Aovstriji.
»Češke Slovo« ostro napada dr. Kramafa, ker se je na svojo pest pogajal s Stiirgkhom. List napoveduje akcijo proti dr. Kramafu v Češkem klubu. List izvaja, da dr. Kramar nima pravico, da se za hrbtom čeških strank pogaja z grofom Stiirgkhom.
Ves položaj kaže, da vlada ravno mod velikimi strankami v našem parlamentu, ki bi rade bile vodivne, največja revščina. Nikjer ni nobene edinosti, nobena velika misel ne veže poslancev velikih strank, vse se plete okoli malenkosti in demagoških fraz. Veliki problemi na primer boj proti kartelom, so na vrsti, a velike stranke ne morejo za nobeno resno delo prijeti. Nacionalna demagogija straši po buticah. Gra-ška. »Tagespost« je te dni zapisala, da so poleg Poljakov Slovenci edini, ki v parlamentu trdno skupaj drže. Na to smo ponosni. To je tudi garancija, da delo naših poslancev na Dunaju ne bo brezuspešno. Dočim jc vse drugo razbito, stoji naš klub trdno in je pri Vseh velikih akcijah na svo'em mes'u. Ideje, ki jih dosledno zastopa, se bodo izkazale za edino prave in mogoče v taki državi, kn^nr e Avstrija.
Kav se tiče Slovencev, zaznamujejo danes vsi listi obširno sodbo o položaju, ki jo je izrekel včerajšnji in predvčerajšnji »Slovenec« pripisujoč ji veliko važnost.
(Minske volitve na Vipavskem.
Dosedanji libera ni trdnjavi Podraga in Lože v. taboru S. L. S.
Dne 31. ok.obra so se vršile v Podragi občinske volitve. Ta dan so dobili naši liberalci plačilo, kakoršno so zaslužili. Pris.aši S. L. S., ki do sedaj niso imeli v občini nobene besede so dobili pri volitvi 16 odbornikov, liberalci pa dva. Ni iim pomagalo, da so imeli vso volivno akcijo sami v rokah. Ni jim pomagalo, da so nekaterim volilcem šele zadnji dan na brzojavni ukaz c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni izkaznice in glasovnice dostavljali. Ni jih rešilo, da so pri štetju glasov I. razreda dve naši glasovnici samo radi tega razveljavili, ker niste imeli občinskega pečata. Niso jim mogle pomagati vse ne-postavnosti, ki so jih v svoji strankarski strasti zagrešil.. O teh bomo itak še pozneje govorili. Za danes le rečemo: Vse zvijače in neresnice liberalcev so
bile zastonj — padli so in pošljemo jih v penzijon. Ta je res huda za liberalce, ki so imele baje na dan volitvo žc vse pripravljeno, da bodo svojo zmago, o kateri so sanjarili, proslavili s streljanjem in kdo ve, s čem še. Pa človek obrača, Bog pa obrne, veli pregovor. Namesto streljanja in divjanja, s katerim navadno »izobraženi« liberalci proslavljajo svoje zmage, je zavlada grobna tihota, ko se jo izvedel izid volitve, liberalni volilci so se pa porazgubili po hramih, kjer so si s pijačo in zabavljanjem čez klerikalce tolažili svojo jezo. Naši volilci, ki so si častno izvoje-vali novo postojanko, so ostali kljub lepi zmagi popolnoma mirni in s tem pokazali, kje je prava izobrazba. Sliši se, da vlože liberalci pritožbo in volitve razveljavijo. Bo pač težko šlo. Pritožiti se morejo le na podlagi nepostavnosti, katere so sami zagrešili in radi katerih pride še lahko kdo izmed njih v »pre-žon«.
Kakor se čuje, so bili tuji v sosedni občini Lože, kjer je dosedaj župa-noval gospod Karol Majer, liberalci pri volitvah dne 30. oktobra t. 1. poraženi.
Dobili so le pet odbornikov, pristaši S. L. S. pa 7. Tako pada trdnjava za trdnjavo, kakor Kamnik, Lože, Podraga. Liberalci naj pa le pisarijo, da napredujejo, mi vemo, da je vse to sama far-barija in gremo nemoteno naprej.
Sle izza občinskih voiiiev v Kamnik«.
Par spominov na zadnjo volitve. Tujec, ki jc prišel 27. oktobra v Kamnik, je gotovo mislil, da jc prišel na razstavo plakatov, toliko jc bilo tc robe prilepljene na vogale kamniških hiš. Ampak to ni bila razstava plakatov, pač pa neotesanosti, katero je. razstavila liberalna stranka na svoje papirje.
»Volivci, nikar ne dopuščajte, da bi bila črna jata nevednežev in sebične-žev Vaš gospodar v občinski hiši.« Te debelo tiskane besede na plakatih nam pričajo poleg drugih sličnih in še pocl-lejših o neotesanosti in surovosti naših izobraženih naprednjakov. Po mestu so pošiljali razglednice, ki žalijo naj-blažja čutila vsakega poštenega Kam-ničana. Sram nas je, da sc najdejo med slovenskim ljudstvom ljudje, ki zasra-mujejo na tak način prepričanje svojega nasprotnika. Kar je še bolj žalostno, je pa to, da so se poniževalni napadi na S. L. S. vršili pod pokroviteljstvom mož, ki bi pač morali poznati in vedeti,
kaj je olikano in kaj jc surovo. Dr. Kari ha, dr. Ivrauta, c. kr. davčnega upravitelja Križmana, c. kr. davčnega ofici-ala Binterja bi po njihovih študijah in po njihovih službah sodeč, morali prištevati k izobraženstvu. Pa ravno pod njihovim varstvom so se vršili podli izbruhi sovraštva na poštene meščane, pod njihovim pokroviteljstvom in 2 njihovo vednostjo so sc nam metale v obraz psovke, s katerimi se ne napada niti hlapcev, kaj šc-le izobražene ljudi. In ti gospodje se prištevajo izobraženstvu, in njih stranka pravijo, da jo stranka inteligentnih, izobraženih Slovencev. Zadnji član naših društev so ne obnaša tako surovo, kakor so se obnašali nerodno-napredni in šc bolj ne-rodno-izobraženi kamniški naprednjaki in sociji. To prostaško obnašanje nam jc odprlo oči in danes vemo, kaka neizmerna surovost sc zbira okrog narodno-napredne inteligence. Da je bil naš vrli g. dekan in dež. poslanec Lavrenčič tarča teh lažij in sramotenja, sc samo ob sobi razume.
Agitacija za volitve je bila na obeb straneh nad vse živahna, seveda z razliko, da smo imeli mi v rokah samo pošteno orožje, medtem ko so se naši nasprotniki posluževali najpodlejših sredstev in največje hinavščine. Pripovedovali so uasim ljudem, da so prijatelji g. dekana, da, so prestopili k Slovenski Ljudski Stranki, da. so prišli po legitimacije, glasovnice in pooblastila v imenu g. kaplana, češ, da je on zadržan; obetali so ljudem, da jim bodo davke odpisali, žugali so jim, da jim bodo odpovedali službo, ako ž njimi ne volijo, da jim bodo odtegnili občinsko podporo itd., itd. Seveda so na ta način preslepili marsikaterega našega somišljenika. Ali ni to hinavščina? Ali ni to žalostno za stranko, da si ne upa povedati ljudem svojih namenov in da nje člani cclo svoje liberalno prepričanje zataje, samo da bi vjeli par glasov, s pomočjo katerih bi se obdržali na krmilu. Glasove nekega moža so si hoteli pridobiti s tem, da so dan pred volitvi-jo za dober denar od njega kupili prašička. Seveda jim ga je mož z veseljem prodal. Ko se je pa približala volitev, jim je hudomušno rekel: »Vi libe alci imejte prešička a jaz bom imel denar. S. L. S. naj pa ima moje glasove, da bomo vsi zadovoljni in da se komu krivica ne zgodi.«
Izmed naprednih agitatorie gre vsa čast g. dr. Kraut.ovi in Trpinčevi »frajli«. Ga. dr. Krautova se jc posebno trudila, da. bi pripomogla svoji stranki do zmage. Iv neki stranki jc prišla naj-
LISTEK.
Ali in električna svetilka.
Turški spisal H. Kassim Bei.
Alija, ki jc bil rojen in stanoval v vas' Koru, oddaljeni od Brusse pet če-tr ure so poklicali v vojake. Ko je opravljal svoj kovčeg, je bil še precej dobre volje. Toda ko so je poslavljal drugo jutro od svojih starišev, od sester in bratov, so mu tekle solze iz oči kakor dva sveža potoka na travniku. In njegov stari prijatelj Hasan, ki jc bil velik šaljivec, je preskrbel odpotujoče-ga Alija še z dobrimi nasveti: »Ti, Ali,« je rekel Hasan z veliko resnostjo, »pazi in no kukaj med vožnjo skozi železnič-no okno, sicer ti ostri zrak nos odščip-ne. In da držiš med vožnjo oči trdno zaprte, sicer te začne trebuh boleti.«
Mladi Ali, ki se ni bil v celem življenju še nikoli peljal na železnici, je storil, kakor mu je svetoval stari Hasan. Peljal se je s krčevito stisnjenimi očmi, da hi ga ne začel boleti trebuh in nobena sila na svetu bi ga nc bila pripravila da bi pogledal skozi okno, in si dal odgrizniti nos od ostrega vetra. Z zaprtimi očmi je skušal izračunati, koliko volov bi bilo treba, da premaknejo
takle vlak. Mislil jc na svoj mali dvo-kolesni voz, v katerega sta liila vpreže-na dva vola in izračunil je končno da bi bilo treba, ravno 200 volov. Toda kljub temu se mu je zdelo čudno, da teče teh dvesto volov tako izvanredno hitro. Njegovi voli doma niso nikoli tako hitro tekli. Drznil sc je izstopiti na neki postaji, da bi si enkrat ogledal to množino volov. Toda ni jih videl. In sprevodnik vlaka, ki je bil ravno tak šaljivec kakor stari Hasan v Koru, je blagovolil razložiti vprašajočemu Aliju, da se ne more videti vole, ker so skriti v onih vozovih z zagrnjenimi okni, da jih obvarujejo tako vetra in slabega vremena.
Končno je dospel vlak v Brusso. Ali je odprl oči in si ogledal velikanski kolodvor. V njegovem tihem razmišljeva-nju ga je zmotil hripav glas, ki je kričal: »Hej, budalo, tu sem imaš stopiti!« Hripav glas je bil glas podčastnika, ki je imel nalogo peljati rekruta in njegove bodoče tovariše v vojašnico. Čedna uniforma podčastnikova jc dobremu AMju izvanredno ugajala. »Pasja noga,« si jc mislil Ali, »oblečen je še lepše nego doma naš duhovnik, vaški hodša iz Kore«.
Rekrute so uredili v čete in jih peljali iz kolodvora. Ali jc marširal v prvi vrsti. Ko je videl med potjo lepe trgo-
vine, se je ustavil in si ogledal izložbe. Bil bi še tudi rad takoj kupil kaj lepega, toda prvič ni imel denarja in drugič je kričal podčastnik: »Naprej, budalo, kaj misliš, da se bo radi tebe cela četa za pol ure ustavila?«
Čemur se je Ali največ čudil, to je bil cestni tlak. »Ne«, je mislil, »to so zapravljivi ti mestni ljudje. Ala . . . Ala . . . Doma v Kori niti hiše ne zidamo s kamenjem — in tukaj puste drago kamenje kar meni nič tebi nič na cesti ležati«.
XXX
Preteklo je leto. Kamenitega tlaka sc je bil Ali med tem že privadil, ali podčastnika se ni mogel. Ta ga jc zmerjal če so bili prijemljaji pravilni in tepe'. če sn bili napačni. Podčastnik je bil kakor Ala. Podčastnik je bil kakor Mohamed. Podčastnik je bil največji strah Alija.
Ali je bil dobil dva tedna, dopusta, da se popelje domov. Kaj naj bi prinesel domačim? Mislil je semintja. Naj-večii čudež v celi vojašnici so bile vendarle električne svetilke. Povzročile so Alijevo največjo radovednost, Alijevo najživahnejše začudenje. Kadar se je zvečer zmračilo, so se prižgale same. od sebe. Kadar so so pa spravili vojaki v pos^-io. so same od »ebo napol ugasnile. čisto same od sebe: kar je bil kva-
sil tu nekega dne podčastnik o nekem tekočem toku in o nekem vdejanem uporu, to je bila seveda le bedasta šala. In kadar se jo. zjutraj zdanilo, so ugasnile te čudovite svetilke čisto same od sebe. Začetkoma je bil Ali prepričan, da vlije podčastnik skrivoma olje v te svetilke. Nekoč se je naznanil nalašč bolnega in ostal osem dni v postelji, samo da bi zasačil podčastnika pri nalivanju olja. Toda zaman. Nihče ni napolnil tc čudežne svetilke na novo . . .in gorele so kljub temu na-proj. Drugi rekruti pa tudi niso vedeli pravega pojasnila na Alijeva vprašanja. Naposled je pa prišel nov rekrut, ki jc bil rojen v mestu in obiskoval Šolo; ta je razložil Aliju, da so prišle tudi svetilke, nekoč tako neumne iz dežele notri v mesto kakor rekruti. Toda podčastnik jih jc bil toliko časa kregal in tepel, dokler niso stvari razumele in doKler niso zapopadle, da sc imajo na večer prižgati, ponoči napol svetiti in zjutraj ugasniti. — To je bil torej sklenil Ali: tako dresirano svetilko mora prinesti s seboj v Koru. Pri tej bo njegov;. revna družina lahko mnogo denarja prihranila. In dan pred dopustom jo zmaknil eno svetilko: odrezal jo je od zidu in jo vtaknil v svoj kovček.
NOVO AVSTRIJSKO MINISTRSTVO.
1. Dr. Viktor pl. Hochenburger, ju-stični minister. — 2. Tajni svetnik dr. Robert Meyer, finančni minister. — 3. Grot Karel StUrgkh, min. predsednik — 4. Fml. Friderik pl. Georgi, deželno-brambovski minister. — 5. W. vitez Zaloški, poljski minister-rojak in vodja
poljedeljskega ministrstva. — 6. Baron Ileinold Udynski, notranji minister. — 7. Dvorni svetnik Trnka, minister za javna dela. — 8. Baron Forster, železn. minister. — 9. Vitez Roessler, trgovin, minister. — 10. Maks pl. Hussarek, na-učni minister.
ves obupen: »Abblasen, abblasen, prvi razred jc izgubljen, zmagali so klerikalci!« Kakor strela iz neba so zadele to besede zbrane naprednjake in soci-je. Sokol je pobesil svoje razprostrte peroti in potrt odmarširal. In gospodje liberalci pri volilni mizi? O da bi videli čudovite barve na obrazu gg. Koschier-ja, dr. Karbe, dr. Krauta in drugih. — Skrutinij sc nadaljuje. Z veliko napetostjo se pričakuje rezultat volitve v drugem razredu. Po polnoči od petka na soboto se izve izid, ki je prinesel zopet popolno zmago Slovenski Ljudski Stranki. Med skrutinijem so se sk -ajno nedostojno obnašali vsem znani kamniški alkoholiki. Občudovali smo potrpežljivost volilne komisije, da ni postavila te junake na zrak. Po razglasu skrutinija je dala gruča naprednih ne-olikancev, zbrana pred voliščem, duška svojim srčnim bolečinam ter začela na nezaslišan način naznanjati Kamniku svoj politični, pa tudi duševni propad. Skrutinij tretjega razreda se je vršil v soboto, dne 28. oktobra, od osmih zjutraj do pol osmih zvečer, in sicer brez liberalne azisteiice. Naprednjakov sc .je polastila splošna resignacija. Le znani, iz Ribnice došli gostilničar Amerikanec in Makso Koželj, eden izmed glavnih liberalnih agitatorjev in zaupnik napredne stranke pri komisiji, sta v začetku tu in tam pokukala v dvorano, pa zopet hitro odšla.
Naši somišljeniki so se v nedeljo p« volitvi zbrali z novoizvoljenim odborom pri Krištofu, da proslave zmago in da se ob tej priliki pogovore o programu, kako naj delujejo v prospeh mestne občine in njene okolice.
Tako se je vršila in tako končala občinska volitev v Kamniku s sijajno zmago S. L. S. v vseh treh razredih. Kamniško prebivalstvo sedaj lažje diha, ker se je otreslo težkega liberalnega bremena in zre z mirnim ter veselim srcem v lepo prihodnjost. Dovoljeno naj nam bo opomniti Še na tiste ljudi
obojega spola, ki se v javnosti vedno pokažejo poštene katoličane, ki izvršujejo svoje verske dolžnosti, ko se pa približajo volitve, nam nasprotujejo, kjerkoli je mogoče, spodtikujejo se nad najnedolžnejšimi stvarmi naših katoliških mož, sramotenja verskega čuta pa o liberalcih ne vidijo ter oddajajo svoje glasove svobodomiselnim in veri sovražnim možem. Take ljudi imenuje dobri narod po vsej pravici: hinavce! Zvedeli smo tudi, da so začeli liberalci bojkotirati naše trgovce in obrtnike, zlasti gospoda urarja Potočnika. Dobro! Našim pristašem se ni treba bati nobene škode, jih bomo pa mi podpirali!
To je kratek popis občinskih volitev v Kamniku. Nismo mislili ničesar poročati. Ker je pa »Slov. Narod« z dne 31. oktobra izrazil željo, da bi »izvežba-no pero popisalo, kar se je zgodilo pri teh volitvah«, smo z veseljem storili. Ne vemo, če je bilo naše pero izvežbano vemo pa, da je bilo resnicoljubno. Živela Slovenska Ljudska Stranka!
Obmejni Slovenci oo Ogrskem
V župnijo Črenšlovec, ki šteje 5000 duš, je 13. oktobra zvečer dosnelo četvero misijonarjev, čč. gg. Kitak, Krivec, Zdravlič iz Celja in ^lančnik iz Ljubljane. Tisočera množica jih je pred cerkvijo slovensko pozdravila. Od 6 do 10 tisoč vernikov je posililo povore v prekmurskem narečju. 13 prekmurskih duhovnikov je pomagalo ves teden spo-vedovati, med njimi belafnski kaplan, ki lani ni znal slovenske besedice, sedaj pa že pridiguje in gladko govori prekmurščino. Obhajanih je bilo nad 10 tisoč vernikov, t^d? vsa inteligenca brez izjeme, ker se ji zdi t<v,era1irem preneumen. Pri mH ca v>r»tnr ali sodnik in učite^s+vn 7	ka-
kor bratje med sabo. Ves čas svetega misijona, kakor tudi v procesiji z misi-
jonskim križem, so se navdušeno prepevale lepe Slomškove pesmi, dasi je organist ogrski učitelj. — Bolniki so si na roke in kolena cunjo ovili in po štirih lazili v cerkev, druge so privažali na vozičkih.
Matere so svoje dojenčke prinašale na rokah in jih med spovedjo izročile tovarišicam v varstvo. Nekateri so po dva dni in dve noči tešči čakali pri spovednicah.
To plemenito ljudstvo ne pozna sovraštva.
Če se tu in tam kaj skregajo, pa so si hitro zopet dobri. Ker je beda nepopisna, jih je sedaj 900 samo iz župnije Črenšlovec v Ameriki. Tam živo pošteno in skromno ter pošiljajo tisočake domu, ostanejo pa le ono ali dve leti v tujini.
V petih katoliških šolah, ktere vzdržuje ljudstvo in še posebe plačuje davke za vladne šole, se poučuje samo krščanski nauk v prekmurski slovenščini, vse drugo pa v madžarščini. Ljudstvo pa ostane zavedno, govori le slovenski, ima na pokopališčih večinoma slovenske napise in bilo bi še bolj zavedno, ko bi duhovščina in inteligenca med sabo ne govorila samo madžarski. Dobro verno ljudstvo rado čita prekmurski mesečni list »Nevtepeno poprijeta Devica« (Brezmadežno spočeta Devica) katekizem, zpodbe svetega pisma in novi molitvenik s slovensko pisavo, dočim se je prej vse tiskalo z ogrskimi pismenkami. — V teh krajih, kakor v Črenšlovcih, Turnišču, Belatin-cih. Bogojni, Tišini, Soboti, Canjkovi itd. se govori čista slovenščina brez nemške ali ogrske primesi, izrazi so pristni, da bi se naši jezikoslovci marsikaj naučili in nam Štajercem in Kranjcem iztrebili nemške fraze. — Kaj bi se dalo pri 10 0.000 Prekmurcih doseči, ako bi vsi Slovenci podpirali »Slovensko Stražo«, ki ima tamkaj ogromno dela na polju izobrazbe.
NAPREDEK VERSKE ŠOLE NA FRANCOSKEM.
Nanovejša francoska oficijelna sta« tistika objavlja "'lede na obisk francoskega šolstva zelo zanimive številke. Na javnih brezverskih šolah se je število učencev pomnožilo za 3 pri 1000. na verskih (zasebnih) pa za devet pri enem tisoču. Če se upoštevajo otroci, ki šolo že pohajajo, je razmerje med pomnožitvijo šolskih otrok v državnih in v zasebnih verskih šolah 17%o : 28%o. V Vendeji so državne šole izgubile 196 %o otrok, ki so prešli na verske zasebne šole. Veliko stori v tem oziru krščansko društvo družinskih očetov. Katoliška misel na Francoskem torej kljub brezverski gonji države napreduje!
Slovensko slovbinsko zadrugo „M Dom" v Trstu.
Neznosne stanovanjske razmere v Trstu so dovedle do ustanovitve slovenske stavbinske zadruge. Idejo »Našega doma« je sprožila »Edinost« in poslanec dr. Rybar jc stavil v odboru
menj osemkrat. — Gospica Ivanka Tr-pinčeva je pa postala hribolazka. Gori
v	hribe se jc podala in vplivala na nekega moža, ki prodaja njeni gostilni mleko, da jc volil z liberalci. Po mestu je tekala sem in tja, kakor da bi iskala ženina. Sicer so pa liberalne dame s svojo prednico g. dr. Krautovo na dan volitve vzdrževale častno stražo v okolici volivnega lokala, prodajale svojo radovednost, napadale mimogredoče naše dame in izražale željo, da bi jih njihovi pristaši pometali v mimotekoči potok. Zelo nežno, kaj ne! Škoda, da nam mesto Kamnik ni rodilo drugega Alešovca, ki bi nam popisal te kamniške gracije. To vam je bil cirkus! Toliko v kratkem, da se zasluženim damam ohrani trajen spomin.
Med volitvijo je bilo silno burno. Naprednjaki so sc utaborili v Debevče-
vi	in Klicabirtovi gostilni, v neposredni bližini volivnega lokala. Pijače je bilo dovolj, kar se jc bralo iz obrazov liberalnih volivcev. Zelo nestrpen je bil pred in med volitvijo g. apotekar dr. Karba. Ko jo videl, da prihajajo naši volivci v velikem številu, ga je popadla huda jeza in zaklical je nekemu izvo-ščku: »Še po mrliče pojdite na Žale!« Seveda mu izvošček ni ostal dolžan, ampak mu je mirno odgovoril: »Kar gor stopite, gospod, vi ste jim najbolj podobni.« Mod volitvijo g. doktorja niso skoraj mogli ugnati. Vedno in vedno je stavil na g. gerenta ugovore, ki jasno dokazujejo njegovo juridično ubo-štvo. Morda se dobro razume na mešanje in pripravljanje zdravil, določila občinskega volivnega roda naj pa prihodnjič bolj natančno prouči, da se ne bo drugič tako osmešil. Obnašal se je zelo nedostojno in neizobraženo ter g. dekana tako napadal, da jc bil g. gerent primoran izreči mu ukor, kar je seveda pomagalo. Tudi drugi gospodje voditelji narodno-napredne stranke, kakor Koschier, dr. Kraut, Logar, tajnik mestne hranilnice Vcdlin in drugi, niso zaostajali za g. apotekarjem. Eni izmed njih so nas učili ljubezni do bližnjega, drugi so v volivnem lokalu kleli, 'tretji so peli, zopet drugi obsipali naše ljudi z vsemi mogočimi psovkami in zbadljivimi besedami. G. Potokar, c. kr. davčni upravitelj v pok., se je tako spozabil, da je imenoval našega pristaša g. Škofica lažnjivca, kar je moral seveda takoj preklicati in prositi odpuščanja v pričo vseh volivcev.
Svesti si zmage, so se naprednjaki po končanem glasovanju pred voliv-nim lokalom objemali, poljubovali, po mestu so tekali sem in tja ter klicali: »Zmaga je naša. klerikalci so tepeni na celi črti, mi smo sc asekurirali na vse tri razrede!« Duh in moč alkohola sta jih tako prevzela, da so v svoji navdušenosti zbrali sokole, osedlali konje, pripravili smodnik, da bi na kolikor mogoče slovesen način med trobenta-njem z banderi in petjem med streljanjem in ropotanjem v pozni noči budili ljudi iz mirnega spanja ter proslavljali svojo zmago. Med tem se je vršil skrutinij za prvi razred in se bližal svojemu koncu. Trombe zadone, sokoli se postavijo v vrste, hoteči na prvi hip odpreti svoja usta in zaklicati: »Slava zavednim in naprednim volilcem!« Kar plane nekdo iz volilne sobe in zakliče
Celi Koru je čakal na kolodvoru na dopustnika. To vam je bil dogodek. Vse vaške inštrumente so bili prinesli s seboj. Vlak se je vstavil. Toda sedaj je in el Ali oči odprte in na bajke o trebuhu že davno ni veroval; iz okna je tudi gledal, ne da bi mu ojster zrak odgriznil nos. Volov ni več iskal. Vedel jc sedaj, da teče vsak železniški vlak čisto sam. Da, celo brati in pisati bi se bil v tem dolgem letu kmalu naučil. To bo govorjenja v vaški kavarni!
Proti večeru, ko so se bili zbrali znanci pri Alijevi materi, je hotela ta prižgati svojo staro svetilko. Sedaj je prišel trenutek, ko se je hotel Ali izkazati.
»Stoj, mati,« je zaklical, »v kovče-ku sem prinesel svetilko zate kot darilo. Ta se prižge zvečer sama od sebe, se privije ponoči sama na pol temno in zjutraj sama od sobe ugasne.«
»Če je to ros,« menila je mati ne-zaunuo, »bomo pa lahko prihranili mnogo žveplenk.«
'n petroleja,« se je bahal Ali in vz'" iz kovčka ukradeno svetilko.
»Nimam nič kaj zaupanja v take nove reči,« je zmajevala mati.
Stari Hasan pa, ki je bil tudi pri-Sol. j( rekel: »Kar govori Ali, mamica, na to se lahko zaneseto. In veste kaj? .laz rabim svetilko. Moia se je pokvarila. Dajte mi vašo staro, ko imate sedaj ver -"t tako krasno, novo.«
Mati ni hotela sprva nič slišati, to«' Ali 'o je toliko časa nagovarjal, da ja končno podarila staremu Hasanu staro svetilko: »Vzemi jo, stari šalji-vcc,/ jc rekla, »akoravno je šc svojih
dobrih trideset piastrov vredna.« In z globf kim poklonom jo ie sprejel Hasan v cvojo novo last.
Ali je nribil sedaj svojo dresirano čudodelno svetilko na zid. »Tako,« je dejal, »pazite, sedaj se takoj užge.« In pormsno se jo postavil pred čedno stvar.
Ali je čakal in z njim vred je čakala verna občina okoli njega.
Čakali so potrpežljivo od večernega mraka do polnoči.
Toda svetilka je ostala temna kakor ponočno nebo brez zvezd.
Tedaj jo bilo Aliju jasno: »Tu v Koru se ne boji podčastnika, ker ve, da je ta ostal v Brussi.« Toda Ali je bil prebrisan. Šel je v sosedno sobo ter vpil in komandiral in jo zmerjal s spremenjenim glasom, kakor bi bil sam podčastnik. Toda svetilka je bila še bolj prebrisana. Opazila je, da Ali ni bil podčastnik in ostala je temna. Ali je postal žalosten, držal prižgane žve-.pleaice k svetilki, ali vse zaman. Ostala je vedno temna.
Ali je vlil olja na svetilko, ali olje na svetilki se ni vžgalo. Ni preostajalo dr' ?ega nego zahtevati od Hasana staro netrolejko nazaj. Hasan si jo je dal plačati za trideset piastrov. »Saj ste sami rekli, da je toliko vredna. Reven mož sem, toda zaslužiti nočem nič pri vas ki ste me tako prijazno obdarili.«
in mod tem, ko je spravljal stari šaljiveo svojih trideset piastrov v žep, je \zuihnila Alijeva častiljiva mati naglas in Živo: »Ali nisem rokla takoj? Nimam nič kaj zaupanja v take nove r*;Či.«
Pu deželnazborskeh voli vah.
»Tku se mu je svetu ubraz, kokr de b ga mou iz salam namazanga. In gledu kuku je svetlu, orka! Ti b ga mogu videt, tu b t prvošu!«
»Za božja vola, kdu pa? Že celo pu ure m tle prpouduješ in deklamiraš ud enga svetlga ubraza, pukrtačene brade in takeh rči, puvedu m pa še zdej nis,
kerga maš u misleh--«
>Ti na veš, kuku sc mu je svetu ubraz; ja prou kokr kašnmo piskra-
vezce lase--—*-«
»Dej na že jejnat! Jest te nč na pu-šlušam, dokler m na puveš imena.«
»Čak no! Tu je biu u lork pupoune pu vulitvah. Pršou je glih vn iz Bene-diktuve štacuno iz noumo celindram
na giau---g
»Ime!«
»A ja, ime! I, žvinazdraunik, plač« rešpehtar, deželn puslanc in tku naprej.«
»Ribnkarju Dolfe?«
»Ja, Ribnkarju Dolfe!«
»Jest sm pa ceu čas mislu, de misleš gespuda dohtar Taučarja.«
»Kaj še! Za kua b se mogu pa ge-spude dohtar Taučari ubraz svetet? Lepu te prosm! Za kua b mogu pa mt gespud dohtar Taučar prekrtačena brada in nou celinder?«
»Za kua pa ne! Sej je vnder negava stranka zmagala pr vulitvah!«
»Negava stranka, prauš? Ud kdaj pa je Ribnkarju Dolfe negava stranka? Puvej na, ud kdaj? Ribnkarju Dolfe je ja mladin pu dougem in pu čez, gespud dohtar Taučar je pa starin kokr ga vbrneš. In tu med tednam in ub ne-delah in praznkeh. Za kua b sc mogu pol gespud dohtar Taučari ubraz svetet?«
»Ja, pa je vnder ud štarije du šta-rije ageteru za Ribnkarjuga Dolfeta in še gespud dohtar Trillarja je najeu. de mu je pumagu.«
»K je mogu! A misleš, de je rad? A ga nis vidu, kuku je klavern in pu-parjen tavu ukul Uniona? A ga res nis vidu? Tak t je pa biu, de sm jest mislu, zdej pa zdej se u zaletu mem fleč-kajnarske cerkve dol naraunast prekc Iblanc in u skoču al naraunast u Iblan-ca, al pa h Fajmeštre na pu litra, dc s u jeza dol splahnu. Pa se je le premr i gu in ustou nn vaht, kokr suldat pr' j hiša deželne ulnde, dokler ga nisa - -j lezval.«
»Eh, tku hodu pa mende .tud
»Tržaško posojilnico in hranilnice« tozadevni predlog, ki je bil tudi sprejet. Namen te zadruge jc zidati enostano-vanjske hiše in jih prepuščati članom proti amortizaciji na mesečne obroke, ki pa niso večji nego sedanje najemšči-nc. Zidalo se bo tudi večje stanovanjske hiše, katere sc bo oddalo v najem in hiše s stanovanjem za samcc. Financiranje te zadruge jc prevzela »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Računa se tudi na podporo iz stanovanjskega fonda, ki ga je ustanovila vlada. V tem smislu so prikrojena tudi pravila, ki se naslanjajo popolnoma na vzorna pravila, ki jih jc izdala vlada za take zadruge in društva, ki naj bi reflektirala na podporo iz tega fonda. Prijavilo se jc že preko 100 zadružnikov. Delež znaša 200 K in obroki pri vstopu 20 K. potem pa vsak mesec 5 K. Odbor, ki jc bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru dne 28. oktobra t. 1., jc sestavljen sledeče: Ravnatelj Furlan Vekoslav, računski svetnik; ravn. namestnik dr. Ferdo Černe, odvetnik; knjigovodja Anton Ziberna, državni uradnik; blagajničar Janko Malenšek, posojilnični uradnik; odbornika Dekle-va Ivan, poštni poduradnik in Naber-goj Milan, mehanik. Nadzorstvo imajo gospodje: dr. Just Pertot, zdravnik; Jernej Pintar, bančni uradnik, Anton Rustja, delavec; Šorn Josip, odvetniški uradnik; Pirnat Anton, zasebni uradnik; dr. Ivan Marija Čok, odvetniški kandidat.
lioliloosko-iurško vojsko.
Turkom se jc posrečilo, potisniti Italijane z njihovih pozicij pred Tripo-lisom v mesto samo nazaj, in mogoče bo ta uspeh vodil do nadaljnih zmag združenih Turkov in Arabcev. Položaj še vedno znatne italijanske armade se nikakor ne more smatrati kot vesel, ker so Italijani s svojimi brezsrčnimi, vsaki civilizaciji nasprotujočimi neštetimi usmrčen ji mirnih prebivalcev vzbudili srd vseh Arabcev, tako da so se po kratkem obotavljanju popolnoma priklopih Turkom.
Naša slika predstavlja italijanskega guvernerja v Tripolisu, admirala d'01mo v pogovoru s svojimi častniki. D'01mo je član zelo ugledne italijanske rodbine ter jc eden izmed najbolj izkušenih italijanskih višjih mornariških častnikov. Na sedanjem mestu pa si bržkone nc bo pridobil lavorik.
Druga slika predstavlja neeksplodirano granato pred Tripolisom in italijanske okope pri Tripolisu.
Tretja slika palačo guvernerja v Bengaziju po bombardiranju.
Četrta slika kaže usmrtitev nemškega kavasa v Tripolisu. Ta je namreč zabodel nekega ranjenega italijanskega vojaka ter ga je vsled tega obsodilo vojno sodišče na smrt. Pri usmrčenju je bilo navzočih mnogo Evropejcev in Arabcev. Sedem italijanskih vojakov je posamezno streljalo nanj, a ko ga je
biu. Gespud dohtar Taučarja nism še nekol vidu pusebn hedu puparjenga. On jc kurenak in zna prebolt take udarce. Sej šc tekat ni scagu, ke mu jc ceu kvartir pugoru.«
»Ja, tekat je biu zavarvau. Zdej pa ni biu nč zavarvan, kar brezpugojn je mogu za Dolfeta ukul letat, pa če b mu zavle tega srce ukul in ukul poču.«
»Ti srumak ti! Pol je biu pa naumen, čc jc on sam Dolfeta volu.«
»Misleš, de ga je volu? Nekokr ne! Prazn cegelc je uteknou kumeseri u roka in je šou iz vuliša, kokr dc b ga use furje pregajnale. Še nazaj ni nč pugledu. In pustavu se je spet zuni pred Unionuva hiša in useli, kedr je kašn fjakar iz kašnmo leberalnem agi-tatarjam in voliucam prdrdrou pred hiša, je tku zakleu, dc sa. še u prvem štuk pr gespud dohtar Zajce vokna za-Sklefetal.«
Tku sma sc puguvarjala iz mojmo prjatlam na. ush svetniku dan na Du-nisk cest pred železnška šranga, ke jc bla glih zaprta in nisva mogla naprej prekc svetmo Krištofe; čez tist Ajflu turn, ke mu prauja must, pa ni tou moj prjatu kubacat, ke je bi švoli u nugah in pa kc je na plučeh neki falen. Kar naenkat m pa ud uzad pade na rama ena težka roka, kokr dc b bla ud kašn-ga mesarja, in ke sm se ubrnu, zagledam pred saba še zmeri vsga u glori Ribnkarjuga Dolfeta.
»Oho, Dolfe! Kua s pa ti dons tku razican, dc kar guri iz tebe. Sej dons je hladnu in že kar pu snege deši. A s ga murde kašn ferklčk preveč cuknu?« . , »Mam čast sc predstaut ket deželn ' uslanc.in prosm, dc m uš ud zdej na-,ej reku uni,« začeu jc čenčat Ribn-rju Doife, namest de b m pametn ud-/ivuru na moj uprašajne. Jest sm sc
preiskal zdravnik, jc obsojenec še živel, tako da so morali usmrtiti ga z dvema streloma iz neposredne bližine. Ves prizor je napravil na navzoče ljudi najslabši vtis, o laških grozovitostih je celo razpravljala včeraj angleška zbornica v veliko sramoto Lahom, ki so sicer dementirali te grozovitosti, a dementi ni napravil na angleško javnost nika-kega vtisa.
Caneva se odpokliče.
Kako se Lahom v Tripolisu slabo godi, dokazuje iz Rima. došlo poročilo, da se radi zadnjih laških neuspehov odpokliče dosedanji laški višji poveljnik Caneva in se imenuje za višjega poveljnika dosedanji komandant 9. ar-madnega zbora, generalni poročnik Fruaoni. To rimsko poročilo pove več, kakor vsi laški dementiji glede na dosedanje laške neuspehe v Tripolisu.
Turki bombardirajo Tripolis.
Iz Carigrada se poroča, da je dne 2. t. m. pozval poveljnik pred Tripolisom zbranih turških in arabskih vojakov, Nešed bej, laškega poveljnika v Tripolisu, naj se vda. Laški poveljnik je to odklonil. Nato- so pričeli Turki bombardirati mesto. Turško obstreljevanje mesta jo trajalo dve uri. Ko so sc Lahi umaknili v hiše, so Turki prekinili bombardement. Nešed je odposlal 6 pobočnikov k tujim konzulom in jih je prosil, naj sc podajo pred mesto, ker napada na mesto Tripolis ne moro več odgoditi. Konzuli so se nato pogajali z laškim poveljnikom o predaji, a
pa nalaš tku naredu, kokr de b na šli-šu, kua on ud mene pugerva.«
»A tu te tku greje, Dolfe?«
»Ta čast bi greje čluveka, kokr stu centu šentjanškega štajnkolna.«
»No, no, pol pa že! A pa tud misleš, de te uja putrdil za puslanca?«
»Kua mc na uja? Čc sa me h sul-datem putrdil in če sm biu za suldata dost dobr, kc jc biu treba ajns toučt in sc zverat tam pu kusarnškem duriš, de sa m use kusti pupokalc in dc sm u šternajsteh dneh za osem in pu kile dol uzeu, um ja tud za enga deželnga puslanca dobr, ke mu ni druzga treba, kokr notr pridet in lepu sedet, dokler na pride najnga vrsta, de kašna ble-kne.«
»Ja, pa uš mou zmeri kej u glau pr-praulenga, de uš lohka kej bleknu, kedr u pršla nate vrsta?«
»Jest, dc b na mou zmeri u glau kej prpravlenga? Jest, ke mam učas tku težka glava, pusebn tkula ub pun-delkeh, de se le čudm, dc ja more moj urat tku prenašat, kokr ja prenaša. Šc čist prou m u pršlu ta puslanstvu, s um saj učas mal glava izpraznu in ulajšu.«
»No, viš, pol je pa glih prou. Kua prau pa kej gespud dohtar Taučar h tem?«
»Jest ga. nism prašu! Kua pa tu nem am gre ? Sej tud on mene na pra-ša, če žiher še usta ne deželn puslanc in udbornk zdej, kc sma mi tle.«
»No, no, viš; pol se pa zgliha. Kam s pa kej namenen zdela? A greš h svet-mu Krištof molt za rankc?«
»Ah, ne! Tlela um šou ene parkat, gor pa dol, kc jc velik Idi, de uja mel Iblančani prilka videt sojga ta nouga puslanca. Čc greš iz mana, m u prou ušeč, sej zdej sva midva ta nar bi pu-pularna čluveka u Iblan: jest pa
Boltatu Pepe lz Kudeluaa.
so se pogajanja razbila, ker jc laški poveljnik izjavil, da mora pred vsem poročati v Rim. Nešed je pa izjavil, da ne more čakati na odgovor iz Rima. Iz Carigrada se ne poroča, kako se je šc nadalje razvil boj. Pač jc pa včeraj potrdil turški zunanji minister, da so zavzeli Turki in Arabci vse utrdbe pred mestom Tripolis. Svet se vprašuje, če je turško poročilo istinito. Znano je, da se morajo poročila, ki dohajajo z bojišč, presojati previdno, a tu ška poročila potrjujejo tudi druga poročila. Čez London se namreč poroča iz Tripolisa: Vpredmestjih se povsod pleni. Zunanje utrdbe so Lahi zapustili. Rimski »Mes-sagero« pa poroča iz Tripolisa, da se pričakuje večji napad na italijanske postojanke. Celo laška »Agenzia Štefani« poroča, da so se vršile pri prednjih stražah dne 1. in 2. t. m. praske. Najboljša priča laških porazov pred Tripolisom pa je laško časopisje, ki piše zdaj strašno poparjeno in se udaja v svojo usodo. Med vrstami prizna v »Corriere della sera« poslanec della Forro laške poraze, ker piše, da se mora Turčiji z novim, odločilnim dejanjem dokazati, da ima Italija dovolj sredstev in potov, da izvede svoje za-
Neeksplodirana italijanska granata
liteve. Turki zdaj najstrožjo cenzurirajo liste, vsled česar tudi carigrajski listi nc pišejo več veliko o vojski. Turški vojni minister jc listom zagrozil, da jib bo strogo kaznoval, če bodo poročali kje se nahajajo turške čete v Tripolisu kako močne so, kako sc kretajo in druge podrobnosti. Storil jc to zato, ker sc turški listi res precej izblebetali, take med drugim, da jc turška obramba zelc naslonjena na Egipt, kar seveda Angležem ni bilo ljubo. Arabski poglavarji, ki se prostovoljno bore v Tripolitaniji 2 Lahi, so poslali turški vladi spomenico v kateri izjavljajo, da so Arabci povsod ustavili svoja nasprotstva proti Turkom in da jih podpirajo zgolj zato, da branijo mohamedansko in arabsko provinco ter čast svetega kalifata. Alianco s Turki pa Arabci nočejo, ker so Turki z Arabci vedno postopali tako, kakor so postopa s sužnji. Čez Carigrad poroča stotnik Hasan iz Tripolisa, da so Arabci pred Tripolisom streljali na dva laška aeroplana, ki sta padla na tla, na kar so ju Arabci razbili.
Turki zbrali v Bengaziju 140.000 mož.
Iz Carigrada se poroča, da obračajo Turki predvsem svojo pozornost na Bcngazi in da se v tem oziru ne boje nobenih žrtev. Žc zdaj je zbranih v Bengaziju 1-40.000 turških vojakov. »Berliner Tagcblatt« poroča iz Carigrada: Po zadnjih iz Bengazija došlih poročilih sc poizkušali Lahi odvrniti pozornost Turkov, da izkrcajo svoje vojake. Izkrcali so zato svoje vojake 2 km od Sabrija. nakar so pričeli prodirati. Prostovoljci ki jim je poveljeval poslanec Šeftsren bej, so pa napadli Lahe in jih vrgli nazaj. Italijani so bežali. Izgubili so 20C mrtvih, eno mitraljezo in veliko muni-cije.
Kje se nahaja laško vojno brodovje?
Z Malte se poroča, da so zapustile vse laške vojne ladje Tripolis, kar pa Lahi dementirajo. Iz Carigrada se pa poroča, da so v maloazijskem pristanišču Adalia opazili tri laške križarice.
Velikanski vojni stroški Lahov. — Lah) pošljejo zopet vojake v Tripolis. — Kolera v Tripolisu.
»Zeit« poroča: Laški vojni stroški za tripolitansko vojsko znašajo vsak dan 3 milijone in nc pol milijona, kakoi so prvotno Lahi računali. Laška vlada se že pogaja z bankami o najetju večjega posojila. Z Malte se pa poroča: 24 pehotna divizija v Messini je dobila povelje, da mora povišati število vojakov Mcssinska brigada, pcšpolka št. 75 in 76 10.000 mož, odrine v Tripolis. — »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tripolisa, Kolera se strašno širi med vojaki, a pobira žrtve tudi med prebivalstvom. Po-
Tripoliscm. — Italijanski okopi pri
Palača guvernerja v Bengaziju po bombardiranju.
Usmrtitev nemškega kavasa v Tripolisu.
kopavanje mrličev na bojišču in na oazi se jc »ustavilo, ker je vslecl smradu po-kopavanje nemogoče.
Slabe razmere v italijanski armadi.
Iz Rima se poroča: Kdor je opazoval pazljivo dogodke v Italiji, ni mogel prezreti, da so Lahi večinoma mobilizirali severnolaske armadne zbore. To je tudi povzročilo, da se je ta mobilizacija smatrala kot proti Avstriji naperjena. Kljub strogemu uradnemu molku se je pa le dognalo, da rezervisti na jugu niso hoteli poti orožje in da je bilo zato celo več uporov. Tudi zdaj se pošiljajo še vedno v Afriko večinoma vojaki s severa. A tudi tu je že znatno napredoval uporni duh in anarhizem. To dokazuje slučaj v Bologni, kjer je, kakor znano, neki vojak streljal na častnike in ranil smrtno nevarno polkovnika. To mero-dajni krogi dobro znajo, dasi izkušajo resnico zakrivati. Zato so razširjali tudi poročila o lrškili zmagah, da ostane prebivalstvo navdušeno. Zato se tudi objavlja, kako veliko izgube je imel sovražnik. Skrbno se gleda na to, da bi ne prišla v javnost neugodna poroči-
la. Neki hudomušni časnikar je izračunal, da so Turki 2e do danes izgubili po laških poročilih 25.000 mrtvih in ranjencev, Lahi pa zgolj 400 mož! Z bombastičnimi poročili hočejo na Laškem odvrniti pozornost od tiste gnjilobe, ki je doma v laški armadi, kjer je nepokorščina na dnevnem redu.
Veliki nemiri v Egiptu.
Angleške oblasti v Egiptu so vznemirjene radi velikih nemirov proti Ev-ropcem v Aleksandriji. Nemiri so taki, da Angleži v Aleksandriji najbrže proglase bojno stanje. Neka angleška križarica je izkrcala 200 mornarjev. V Ka-iri se tudi nadaljujejo nemiri proti Ev-ropcem.
Rusija za Turčijo.
Ruski poslanik Čarikov je predlagal turški vladi, da hoče Rusija jamčiti Turčiji njeno evropsko posest s Carigradom, če ji dovoli izključno pravico proste vožnje čez Dardanele. Angleži bi bili proti kompenzacijam v Perzijskem zalivu. Turška vlada se še ni odločila, ker se ji garantira zgolj evropsko nc tudi afrikansko posestno stanje.
Na pomoč »Slovenski Sir ar!
Ustanovnina »Slovenski Straži«:
Duhovščina dekanije Slovenska Bistrica po tamkajšnji podružnici »Slovenske Straže« 200 Iv. — Slava! Naj bi vsak teden prinesel vsaj enega usta-novnika!
Sklad Mohorjanov »Slovenski Straži«.
1.) Mohorjani v Kazazah, pošta Sin-taves, Koroško, 7 K 66 vin. — 2.) Mohorjani v Donavicu, Štaj., po gospodu Ivanu Glastovec 4 K 20 vin. — 3.) Mohorjani v Polzeli 12 K. — 4.) Mohorjani v Begunjah po gospodu Janezu Mo-horč 13 K 58 vin. — 5.) Mohorjani Kopriva, Primorsko, po čast it em gospodu Josipu Knavsu, 2 kroni. — 6.) Mohorjani v Podkrnosu po župnem uradu 5 K.
—	7.) Mohorjani Sv. Duh pri Lučanali po č. gospodu Jakobu Roschmannu 1 krono!! — 8.) Mohorjani v Makolali, Štajersko, po častit, gospodu Mihaelu Lendovšeku, župniku. 10 K. — 9.) Mohorjani Zavadnje, pošta Šoštanj, po č. gospodu J. Rozmanu, 6 K. — 10.) Mohorjani St. Jakob v Rožu po častitem g. Matiji Ražunu, župniku, 15 K. — 11.) Mohorjani Vranjapeč po čast istem gospodu Francu Kreku, župniku, 3 K. —
12.)	Mohorjani Brdo pri Šmohoru po č. g. Antonu Šturmu, župniku, 3 K. —
13.)	Mohorjani Gotovljo po č. g. Jakobu Zupančiču, župniku, 15 K. — 14.) Mohorjani Šmartno na Pa ki po župnem uradu 15 K 37 vin. — 15.) Mohorjani Žihpolje po župnem uradu 5 K. — 16.) Mohorjani v Podbrezjah po župnem uradu 9 K 40 vin. — 17.) Mohorjani Št. Jurij na Vinogradih 5 K. — 18.) Mohorjani Črni Vrh nad Idrijo po župnijskem uradu 15 K. — 19.) Mohorjani Gorje, p. Zilska Bistrica, po č. gospodu Josipu Miklavčiču, župniku, 3 I<. — 20.) Mohorjani v Motniku 10 K. — 21.) Mohorjani šmihel nad Pliberkom, po žup nijskem uradu 10 K. — 22.) Mohorjani na Rudi, Koroško, po častitem gospodu Janezu Volavčniku, župn., 3 K. — 23.) Mohorjani župnijo Dvor 2 K. — 24.) Mohorjani župnije Logaves, p. Vrba, 3 K.
—	25.) Mohorjani v Mavčičah, p. St razišče, ix> gospdu dr. Marinko 15 K. — 26.) Mohorjani na Ilomcu po župnijskem uradu 5 K 20 vin. — 27.) Mohorjani v Špitaliču, p. Motnik, po č. gospodu Antonu Mezeg, župniku, 5 Iv 10 vin.
—	28.) Mohorjani Prežgan je, p. Litija, po župnem uradu 5 K. — 29.) Mohorja-jri Št. Jakob ob cesti, p. Celovec, po župnem uradu 5 K. — 30.) Mohorjani Grahovo pri Cerknici po č. g. Alojziju Wo-ster, župniku, 10 K. — 31.) Mohorjani Zibika, p. Pristava, po č. gospodu Josi-
pu Kranjc, župniku, 15 K. — 32.) Mohorjani Studenice, štajersko, po župnem uradu 5 K 80 vin. — 33.) Mohorjani Lipa nad Vrbo po č. gospodu Ivanu Nagel, župniku, 4 K 50 vin. — 34.) Č. gospod Mihael Bulovec, uršulinski spiri-tual v Ljubljani za Mohorjane 2 K 68 v. Nabirajte povsod — povsod naj Mohorjani visoko dvignejo zastavo naše narodne obrambe!
Slomškov dar po 20 K:
1.) Na inštalaciji č. gospoda župnika Ivana Sekola v Vogerčah, nabrala gospodična L. Sadjak 20 K. — 2.) Matej VVeiss, provizor, Šmarjcta, Koroško, nabral ob svojem slovesu 24 K 60 vin. Darujte, hitite z 20 kronskimi darovi!
Darovali kot Slomškov dar:
Pri odhodnici iur. g. F. Ježa in M. Božiča, nabral gospod Josip Košmerlj, Ljubljana, 10 K. — Adolf Knol. župnik, Kolovrat, pri neki kupčiji, 2 K. —- Ob ugodnem izidu neke obravnave gospod J. Dolžan, gostilničar in trgovec, Gori-če nad Kranjem, 1 K. — Daroval neimenovan pod geslom: za večerjo pri »Fabjanu« po gospej Franji štefe, Ljubljana, 2 K. — D. V. Gabelič, župnik, Bahoviščo, 2 K. — Pavel Wallner, p. d. Mijan v Veliki vasi. 1 K. — Ganoni Jožef 1 K.
Društva za »Slovensko Stražo«:
1.) Slovensko kat. km. izobraževalno društvo Galicija pri Celju 20 Iv. — Društva na delo za »Slovensko Stražo«! Prirejajte zabave in zbirke v korist »Slovenski Straži«.
Vzor Slovencem
je Št. Jakob v Rožu na Koroškem. »Slovenska Straža« je dobila iz Št. Jakoba v Rožu 50 K. katere je darovala tamoš-nja slovenska posojilnica, polog tega je poslal č. gospod župnik Ražun 10 K kot letni prispevek in 10 K, ker se ni mogel udeležiti občnega zbora »Slovenske Straže« v Celovcu. Povsod posnemajte!
Prispevki podružnic;
Podružnica na Sladki gori 27 kron. — Podružnica Šmartno pod šmarno goro, nabrano v veseli družbi, 7 K 20 vjnarjev. — Podružnica v Domovi pri Ptuju 20 K. — Podružnica v Begunjah 21 K. — Podružnica v Dobrlivasi 40 K.
Iz nabiralnikov:
Iz nabiralnika »Slovenske Straže« v Celju 10 K, v Cclovcu po gospodu dr. Jesenko, Celovec 47 K 40 vin.
Občinske voiilve v Metliki.
Metlika, dne 30. oktobra 1911.
Priprave za opčinske volitve so skoro dokončane in v kratkem se pokaže, ali naj bo Metlika še nadalje zasužnjena in pod komando obrabljenega liberalizma, ali pa naj pokaže, da se hoče ros otresti liberalne m6re, ki jo llači, in hoče korakati zanaprej pod zastavo S. L. S. Liberalni agitatorji so že dolgo na dolu. Najhujši med njimi je okrožni zdravnik dr. Vajbelj. Ta človek, ki hoče vedno in povsod nositi veliki zvonec, hoče biti tudi pri sedanjih občinskih volitvah prvi. Kot pomagača si je privzel sodnega oficijanta Jožeta Flajšmana in penzijoniranega ljudsko-šolskega učitelja Milana Guština. Ta trojica si je nadela ime »meščanski volilni odbor« ter začela meščane slepiti in begati.
Ti ljudje sklicujejo volilne shode seveda, ne da bi iste naznanili politični oblasti, na kar sl. c. kr. okr. glavarstvo v Črnomlju tem potom opozarjamo in na teh shodih hujskajo volilce proti S. L. S.
Dr. Vajbelnu povemo, da naj sc svojega okrožja drži in ne kolovrati po Hrovaškem, po Vivodini, po Žumberku in še drugod ter pusti svoje okrožje brez zdravnika. Mi moramo pa na njegovo milost čakati do pozne ure ponoči, predno domov pride. Prosimo deželni odbor, da nam tukaj odpomore, kajti zdravstveni zastop v tem oziru še ni ničesar ukrenil. Naj se vendar enkrat ta človek premesti ter sc nam pošlje zdravnik, ki se bo pobrigal za svoje zdravstveno okrožje. Dr. Vajbelj pa na j gre drugam delat zgago, ker mi smo ga že do grla siti. Bes ne vemo, kako pride dr. Vajbelj do tega, da tako strastno agitira proti stranki, ki ima deželno upravo v roki in iz čigar roke tudi on svoj kruh je. Drugi agitator in kričač je sodni oficijant Jože Flajšman. Flajšman se naj raje pobriga za svoje pisarniške pošle, sicer bodemo tudi njemu par neprijetnih povedali. Hodi po Hrovaškem po komisijah kaplane preganjat. Ampak naj se nikar ne moti; ako pri sodišču ne bodo napravili roda drugi, napravili ga bodemo mi. Tretji agitator je penzijonirani učitelj Milan Guštin. Ta človok, ki s svojim 30. letom ni mogel več podučevati vsled bolezni, ampak se je dal vpokojiti, da je doma od očeta prevzel posestvo, je sedaj menda popolnoma zdrav, ker lahko opravlja posle trgovskega pomočnika v prodajalni svoje žene. Ali bi ne mogel potem tudi podučevati? Deželni odbor bi prav storil, ako bi ga dal še enkrat preiskati.. Penzijo zna vleči iz deželne blagajne, poleg tega pa zabavlja, da so deželne doklade visoke.
Imenovani trije agitatorji in še par takih kričačev je v Metliki, ki po svojih zakotnih shodih ljudi dražijo. Sekun-dira jim davčni uradnik Predalič, ki jim je dal kot predsednik Čitalnice na razpolago društvene prostore. Mi mislimo, da ima čitalnica svoje društvene prostore za popolnoma kaj drugega, kakor za zakotno politiko. Tudi temu človeku smo že neštetokrat odpustili njegove grehe, prizanesli smo mu lansko leto, ko je po shodih agitiral za svojega svaka Gangla, toda od sedaj zanaprej bodemo kakor drugim, tudi temu ptičku postrigli peroti.
Torej kakor povedano, so liberalci žc vso pripravili za volitev. Postavili so tudi že kandidate in vsegamogočni dr. Vajbelj bo zasedel županski prestol. Jože Flajšman se bo dal penzijoni-rati kot oficijant in postane novi občinski tajnik, kateremu se bo plača zvišala. Milan Guštin pa postane z ozirom na to, da no moreta biti dva župana, načelnik gospodarskega odbora, tako, da bodo vsi trije kaj zaslužili. No, ampak če bo vsak trezen Metličan, kateremu jc blagor mostne občine res na srcu in vsak pristaš ter agitator naše S. L. S. naredil svojo dolžnost, se bo ta štrena zelo zmešala in bodo vsi ti liberalni gospodje ostali pred vrati — občinske hiše.
* * *
Iz Metlike sc nam šo poroča: Kosti nadučitelja Burnika spreTctava grozen strah, da no bi šel rakom žvižgat pri občinskih volitvah liberalizem v Metliki. To je tisti Burnik, ki je ob kompe-tenci za neko nadučiteljsko mesto pisal nekemu župniku z »izrazom najiskre-nejšega spoštovanja« dobc&ednotakole: »Da bi bil neprija.telj naše častite, spoštovanja vredno duhovščine, da bi raz-Obcšal na ledini našega ljud. šolstva prusko lažiliberalno zastavo, potem bi se mi tudi ne bilo treba opirati na svoja spričevala, lahko bi se bil brez naj manjšega truda in sposobnosti vspel do visoke stopinje v učiteljstvu. Hvala Bogu, da sc temu liberalnemu molohu sedanjega časa nisem pustil zapeljati.« Tako slovo odlomek voleznaCajnega pisma, ki jc v naših rokah, in čigar celot-
no vsebino iz usmiljenja za enkrat še ne priobčimo. Zares! Burnik ni bil Še nikoli hinavski neznačajneš, ne takrat, ko se ni pustil zapeljati »liberalnemu molohu«, ne sedaj, ko se mu klanja z vso dušo.
ODBIT KOČEVSKI NAPAD NA DO-BLIČE.
Dne 27. preteč, m. smo imeli občinske volitve v Dobličah. Drugod se imate boriti z liberalci, teh pri nas ni, imamo pa drugega političnega nasprotnika, namreč Kočevarje. Šo nikdar se niso ti ljudje toliko trudili, kot letos; prehodili so vse kočevske hribe in doline do Kočevja, nabrali brezštevilna pooblastila in agitirali neprestano že mesec dni. žalibože so seboj potegnili tudi precej Slovencev, ki prebivajo med njimi; grozili so jim, da jim bodo zanodili otroke iz šole, kar še ni bi bilo najhujše in pa da jih bodo zapodili iz svoje sredo. Tako so se dali vsi premotiti in so atajili svojo narodnost. Prignali so na olišče vse, še amerikanske državljane; ne samo to; iz kočevskih hribov so prišle mnogobrojne čete drugih občanov, ki prebivajo po 5 do 6 ur daleč, da dobili so pooblastila šo celo iz Dunaja. Dobliče še nikdar niso videle toliko nemških potomcev. Iničijativo so dobivali od »Schulvereina« in »Siidmarke«, ki sta tudi gmotno agitatorje podpirala Računali so na popolno zmago; župana in tajnika so si tudi že izbrali v osebah trdnih Nemcev. A ves up jim je splaval po vodi. Priborili so si z veli-kansko težavo samo II. razred z 25 glasovi večine med 358 volilci.
Slovenci smo še o pravem času spoznali pretečo nevarnost in storili vsi potrebne korake za slovensko zmago. Do zadnjega so prišli naši možje na volišče in veliko veselje jo zavladalo v Dobličah, ko je bil razglašen izid volitve. Zmagali smo v I. in III. razredu. Zahvaljujemo se tem potom gospodom iz drugih občin, ki so nam pomagali do sijajne zmago.
inlormaiivna Konferenco o nameravani deželni razstavi v Ljubljani.
V javni soji trgovske,in obrtne zbornice za Kranjsko z dne 26. novembra 1911 je bil soglasno sprejet predlog zbor. člana I. Kregar j a, naj se v Ljubljani priredi razstava kranjskih produktov, predvsem obrtnih. Izvoljena jc bila komisija, ki naj bi proučila to vprašanje. Komisija, ki obstoji iz šestih zborničnih članov, jc v -svoji soji soglasno sklenila, da se skliče informativna konferenca, na katero so povabijo razna avtonomna zastopstva, in merodaj-ni faktorji, da izrazijo svoje miienjc, kako in kakšna razstava naj se priredi v Ljubljani. Včeraj, v petek, popoldne se jc vršila v prostorih trgovske in obrtne zbornice ta informativna konferenca. ki so so jo udeležili zastopniki raznih korporacij. Deželni odbor je zastopal g. dr. Zaje, mestno občino gosp. vladni svetnik pl. Laschan, deželno zvezo za tujski promet g. dr. Krisper, obrino-pospeševalni urad za Kranjsko gg. Pust, Ložar, ravnatelj Romee, navzoč je bil tudi ravnatelj obrtne šole g. Šubic. Trgovsko.-obrtna zbornica jo bila zastopana |)o gg. predsedniku Knezu, Kregarju, Lenarčiču, Rohrma-nu. Zbornični tajnik g. dr. Murnik je poročni o zborničnem sklepu, da se priredi razstava, v Ljubljani. Sklicala sc je ta informativna konferenca raznih merodajnih činiteljev., da se izrazijo, ali so priredi razstava in v kakšnem obsegu. Ker stanejo fazstave mnogo denarja, jo treba poizvodeti, ali so mero-dajni krogi voljni prispevati za prireditev ali ne. — Prvi.se je oglasil k besedi zastopnik dež. odb. dr. Zaje ter izjavil, da pozdravlja misel, da se priredi razstava v Ljubljani in da bo deloval z vsemi močmi za uresničenje tc misli. Koliko da bi deželni odbor prispeval, tega za sedaj, šo ne more izjaviti, ker jo treba..najprej programa, kako in v kakšnem obsegu se misli razstavo prirediti. Zastopnik deželnega odbora jc povdarjal, da stoji deželni odbor na stališču, da jc treba našim obrtnikom iti trgovcem pomagati in dati jim priliko, povzdigniti svoje blagostanje. Deželni odbor bo izdatno prispeval pod pogojeni, da se napravijo veliki prostori, kateri potem trajno ostanejo za slične prireditve. Razstavni prostori bi se dali eventualno uporabljati tudi za druge podobne prireditve. Predvsem bo pa treba določiti obseg razstave in, ali sc omejimo samo na našo deželo Kranjsko ali gremo preko mej. — Zastopnik mestne občine ljubljanske g. pl. Laschan je izjavil, da kot začasni voditelj mestno občino ne more zagotoviti nobenega prispevka v imenu občine in da mora tozadevne ukrepe prepustiti avtonomnim oblastim. — Ravnatelj g. Šubic jc
izrazil mne«je, da se naj razstava omeji na našo deželo in naj se ne stavi predolgega roka. — Ravnatelj obrtno-po-speševalnega urada g. Remec jc pozdravljal mi.sel, da se priredi razstavo v Ljubljani. Vendar jo treba premisliti, v kakem obsegu bo razstava. Razstave ene stroke imajo večinoma izgube. Tako jc higijemčna razstava v D aždanih bila nekaj krasnega, vendar bo imela nad milijon izgube, akoravno je bila dobro obiskana. — G. Kregar je po-vdarjal, da je zadnji čas, da se priredi razstava. Vendar ako se priredi, naj se priredi v velikem slogu. Vprašajo naj se druge dežele, če se hočejo udeležiti razstave v Ljubljani, in ako hočejo tudi prispevati k stroškom. Ako se pa zastopstva drugih naših južnoavstrijskih dežela in sploh avtonomna zastopstva izrazijo proti, naj se priredi deželno razstavo. Na vsak način pa se ne smemo omejiti samo na obrtne izdelke, treba tudi, da se priredi razstava za poljedelske stroje itd. Pritegniti moramo širše občinstvo, da. bo razstava kolikor mogoče dobro obiskana. Določi naj se daljši rok, da morejo obrtniki kaj ličnega napraviti in da se kolikor mogoče temeljito pripravijo. Boljše je, da se počaka, kakor da bi bilo po>ršno. — G. Lenarčič je vso stvar pesimistično presojal in je bil mnenja, naj bi sc v deželnem muzeju priredilo obrino razstavo. -- G. dr. Krisper je izrazil mnenje, da'je res zadnji čas, da se kaka stvar priredi v naši deželi, ker dosedaj šc sploh nismo imeli še nič poštenega. Strinja sc z g. dr. Zajcem, da je treba najprej programa in določitve o obsegu razstave. G. dr. Krisper se je izjavil za deželno razstavo naše krono-vine. Prav bi bilo, ako bi se tudi druge južne dežele naše Avstrije pritegnile k tej razstavi, vendar je mnenja, da se ne bodo odzvale. Treba jc temeljitih priprav in je boljše prirediti pozneje, kakor pa da bi bilo skupaj zmašeno. Končno jc povdarjal, da upa uspeha ter obljubil, da bo deželna zveza za tujski promet podpirala to akcijo z \semi sredstvi. — G. Pust je izrazil mnenje, naj se priredi razstavo za našo krono-vino in samo za tiste izdelke, ki se v naši deželi izdelujejo. — G. Rojina je predlagal, naj se. povabi v komisijo tudi zastopnike kme i j ske družbe. — Konferenca je po tej debati bila soglasnega mnenja, da sc v razstavno komisijo, kate.a je bila izvoljena v trgovski in obrtni zbornici, pritegnejo še zastopniki raznih avtonomnih oblastev in se bo zaradi tega omenjena zborn'ca obrnila tozadevno pismenim potom do deželnega odbora, mestne občine ljubljanske, deželne vlade, ministrstva za javna dela, deželne zveze za tujski promet, in obrtno-pospeševalni urad. Ko bo komisija z zastopniki imenovan h korporacij pomnožena, se bo takoj nato pričelo s pripravljalnimi deli.
Dnevne novice,
+ Glavni odbor »Slov. Striže« je
imel pretekli četrtek sejo v Ljubljani. Udeležili so se seje poleg predsedstva zastopniki štajerskih, koroških in primorskih Slovencev. Na predlog državnega poslanca dr. V e r s t o v š k a se je soglasno izvolilo dosedanje funkcionarje v predsedstvo. Rešilo sc je mnogo prošenj in predlogov, tako da si je »Slovenska Straža« naložMa zopet ogromno novih nalog. Ko bo vse, kar je bilo v večerni seji sprejeto, izvršeno, bomo poročali v vseh podrobnostih, za sedaj računa »Slovenska Straža« na to, cla jo domoljubna srca na Slovenskem ne zapuste in da se je spominjajo ob vsaki priliki. Izvršujoč sklep občnega zbora v Celovcu se je sklenilo, da se vrši e n k e t a o tem, kako povzdigniti med nami smisel za varstvo domalSijc in umetnost sploh. Osnuje se o d s e k , ki bo vodil to važno naše narodnoobramb-no delo: va stvo domačije, smisel za dom in za povzdigo umetniškega ume-vanja med najširše kroge našega naroda. Tako bo enkrat ta velika misel združena s praktičnim delom zanjo — Odsek za knjižnice se je preuredil ter ga bode vodil č. gosp. katehet Janko Mlakar. Že enkrat prosi »Slovenska Straža« občinstvo posebno za slovenske molitvenike, slovenske katekizme in sploh za slovenske šolske knjige ter poljudno p o v e s t i. V kratkem izidejo krasne nove božične in novoletne razglednice »Slovenske S t r a ž e « in novi n a o d-n i kolki, vse umetniško delo aka de m i čn e ga s 1 i k a r j a g. V a v p o -ti ča, ki je s svojo izborno močjo prišel na pomoč »Slovenski Straži«. »Slovenska Straža« tega izvrstnega domačega umetnika najtopleje priporoča vsem cerkvenim nredsfojnštvom in v.em Slovencem, ki hočejo imeti domača, na res umetniško izvršena dela. — Za no-
vo šolsko vrtnarico »Slov. Straže« je imenovana gdčna. Šinkovec iz Idrije.
-f Sankcionirani deželni zakon.
Cesar je sankcioniral od kranjskega deželnega zbora sklenjeni načrt zakona, s katerim se spreminjajo §§ 1, 2, 6, 7 in 8 zakona z dne 20. decembra 1884. d. z. 1. št. 17.
-f Nesramnosti. »Slovenski Branik«, glasilo ciril-metodarjev, si vsake toliko časa dovoli kako podlost, ki je povsem vredna naših liberalcev in samo dokazuje, kako nemogoče je vsako skupno narodno delo. V zadnji številki drzno obrekuje slovensko duhovščino. Liberalno ščene nesramno zatrjuje, »da slovenski duhovnik mora biti po dr. Mahniča navodilih breznaix)den ali celo protinarodon«. To nečedno zlobnost je morala napisati samo kaka nepoštena slogaško - liberalna duša, ki pri vsaki umestni in neumestni priliki joče radi' političnega razdora, ki obstoja med i nami. Kakemu odkritemu liberalcu ne moremo pripisovati tolike hinavščine. Nimamo namena, braniti dr. Mahniča, ker požrtvovalna osebnost tega moža je tako vzvišena, da je ne doseže lajanje tega časnikarskega bandita. Pribijemo samo: Vsakdo, ki ni zahrbten hinavec, ve in mo a priznati, da bi naša narodna meja šla žc povsod drugod, kakor gre sedaj. Kdor je pošten, mora priznati, da ima naša duhovščina največ zaslug za naš narodni obstoj. In ciril-metodarsko glasilo se spusti k takim trditvam, kakor je zgorajšnja?! Ne bomo se dalje prerekali, kajti s podlim človekom človek najrajši tako občuje, da krepko pljune in gre v stran.
-f O karte ih. Poročilo o mojem predavanju je tupatam netočno. Samo ena reč se mi pa zdi potrebna, da jo popravim: Tova.na v kamniški okolici je mogla carigrajskemu trgovcu ponuditi blago ob zelo velikem naročilu za 10 do 13 vin. dražje, (ne pa cenejše), nego je imel ponudbe z Nemškega, ker je cena za jeseniško železo vsled kartela tako visoka. Seveda, ni dobila naročila. Navedel sem ta zgled zato, da dokažem, kako karteli tudi v naši domovini jemljejo predelovajoči industriji in delavcem priložnost za delo in zaslužek. Kar-telirana industrija za surovo blago in za polfabrikate tekmuje v inozems vu, da tja mnogo cenejše prodaja, nego doma; domači indust. i ji, ki izdeluje dovršene fabrikate, in ki je na .ezana doma na visoke'cene surovin in polfabri-katov, pa s tem izpod kopava la. — Dostavljam, da se v omenjenem slučaju ni obrni'a tovarna name, pač pa £'em sam, ko sem to izvedel, kot zastopnik okraja, ki bi mu rad preskrbol boljših gosnodarskili razmer, po-rcdoval, ali bi se ne dalo doseči v facih slučajih da bi vlada povrnila podjetnikom vmesne industrije carino za material, ki bi ga naročili iz Nemčije. Dozdaj še temu edino uspešnemu s ecKtvu niso ugodna tla. Morda eo zrahljajo. Dr. Krek.
-!- Vo?'fve za občino Ribno Tri B e-du so končane. Radi napa' e, ki se jc zgodila pri občinskih volitvah 11. julija — volili smo p emalo odbornikov
—	je odredila c. kr. deželna \lada dopolnilne volitve, ne da bi bila prve volitve ovrgla. Pri volitvah dne. 11. julija je bilo izvoljenih 6 mož iz župnije Ribno in 12 mož iz župnije Bohinjska Bela. Ker so se volilci iz župnije Ribno dopolnilnih volitev vzdržali popolnoma. so dne 31. oktobra volili farno volilci iz župnije Bohiniska BeV ki so izvolili po dva odbornika v v.~akem razredu, tako da jo razmerje v občin: kem odboru: Ribno 6, Bohinjska Bela 18. Vsi izvoljeni odborniki pripadajo S. L. S.
— Kdo je zmapal pri občinskih volitvah v Rndniku. V odgovor »Sloven-skemu Narodu« in »Jutru«, ki sta prinesla vest, da je zmagala v Rudniku liberalna stranka, prinašamo za enkrat samo suha dejstva, Volilci so se res ločili v dve stranki; s tem pa ni rečeno, da so volilci tiste stranke, ki je zmagala pri volitvah, pristaši liberalne stranke, ampak ločitev se je zgodila le radi tega, ker hočejo imeti vasi okrog Lavrce svojo šolo in ne, kakor je bilo pri komisionelnem ogledu določeno, na
—	Rudniku. Lehko rečemo: »šolska stranka« jc zmagala, nc pa liberalci. V dokaz temu sledeče: Zastopnika stranke, ki jo bila v opoziciji, kot volilci sami, ki so glasovali s to stranko, so vpričo komisije izjavili, da niso liberalci. Kogar se je vprašalo, vsakdo sc je izjavil: Tu se ne gre za liberalizem, ampak za šolo. — To ej nikar nc sle^ pite politične javnosti in ne dajajte ko-rajže svojim somišljenikom z izmišljenimi zmagami. Na ta način proglasite lahko celo deželo za liberalno.
+ Pri občinskih vo itvah v Kamniku so bili izvoljeni: Prvi razred. Odborniki: Dr. Dereani Julij, okr. zdravnik, Kamnik; Bc gant Lovrenc, pose t-nik Mes'o 47: Bornig Franc, posestnik, Za pri on 11; Dornik Ivan, poses nik. Graben 18: Gerlovič Josip, graščinski
oskrbnik, Zaprice 1; Lenarčič Anton,
tiosestnik, Mesto 70; 'Sehnabl Rudolf, ovarnar, Graben 5; Terpinc Avgust, posestnik, Šutna 31. Namestniki: Ahčin fFranc, posestnik, Mesto 73; Ocepek Iv., (posestnik, Graben; Rcsnik Franc ml., ^gostilničar, Podgoro 13; Tončič F ane, (»posestnik, Šutna. — Drugi razred. Odborniki: Benkovič Valentin, posestnik, Novi trg 17; Cenčič Jernej, nadučitelj \v pok., Šutna 36; Čeh Jodip, poses.nik, Šutna 10; Lap Anton, posestnik, Šutna 25; Maier Anton, c. kr. davčni asistent, Kamnik; Šimenc Primež, . posestnik, Novi trg 4; Šubelj Frahe, trgo.ee, šutna 45; Žargi Ivan, trgbvec, Mesto 20.^ Namestniki: Jerič Fi;anc, posojilnični' tajnik, Šutna 20; Jerinc Josip, k ojaški mojster, Mesto 90; Reberšok Andrej, posestnik, Šutna 74; Zore Anton, kovaški mojster, Mesto 72. — Tretji razred. Odborniki: Grašek Janko, trgovec, Mesto 44; Košir Franc, poslovodja, Šutna 75; Kratner Gregor, za<ebnik, Šutna 32; Lavrenčič Ivan, dekan, Šutna; Machtig Ivan, delavec v smodnišnici; Romšak Ju ij, tesarski mojster, Graben; Ulčar Matija, po estnik, Perovo 10; Weibl Julij, posestnik, Šutna 20. Namestniki: IIcybal Josip, o ganist, Mesto 43; Honuir Ivan, poses niii, Perovo 6; Pirš Mihael, posestnika sin, Novi trg 10; Zabavnik Valentin, posestnik, Košišc 5.
—- Zimsko-sportna enkeia v Boh'nj-sk* Bistrici. V svrho povzdiga zimskega športa sklicalo je ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu minulo nedeljo posebno enketo v Bohinjski Bistrici, katere se je udeležilo nad 20 interesentov. Pod vodstvom zastopnika c. kr. ravnateljstva d ž. že'eznice v Trstu, cesarskega sve.nika g. dr. pl. Sau-terja vršila se jc konferenca v hotelu »Rodica« iu sc je določilo, da vozi v zimski sezoni 1911/1912 ob nedeljah in praznikih posebni športni vlak na progi Trst—Gorica—Jesenice. Oziraje se na. želje tržaških športnih interesentov odhajal bode posebni športni vlak iz Trsta ob 6. uri zjutraj in bode električna železnica voz;la ob tej uri na tržaški državni kolodvor. Iz Bohinjske Bistrice pa. bode odhajal ta posebni vlak letos nekoliko prej in sicer ob pol 6 uri zvečer. Vsa športna in planinska društva v Trstu, Gorici in Ljubljani imajo kakor prejšnja leta pravico do posebnih zmsko-sportnili listkov, kate e bodo izdajale ondotno. deželne zveze za tujski promet. Zastopnik kranjske deželne zveze je priporočal, da se odajajo društveni spori ni listki tudi v Kranju, ker ima to mesto mnogo prijateljev zimskega spor a in bode c. kr. ravnateljstvo skušalo tej želji ugoditi. Vremenska poročila naznanjala sc bodo potom postajenačelstva in deželnih zvez, obč nstvu in časopisju. Ker vlada veliko zanimanje za ta krasen zinvki šport in se k.og športnikov od leta do lefa širi, jc pričakovati, da bode letošnja zimska seziia zelo živahna. Ravnateljstvo c. kr. drž. železnice, ki ima y prvi vrsti zasluge za ta šport, bode izdalo letos posebne plakate za zimsko-sportni. vozni red kranjskih sportišč.
— Iz moseniske občine. Zoper volitve je vložen rekurz. O^čiio mora voditi šc prejšnji odbor ki se jc tudi udeležil zborovanja v Radovl'fci. kier je 5 občin določevalo način prispevanja za skupni vodovod. Po občini je zavladal zopet mir. Samo eosn-nd Florjan Poliar še rogovili — tudi po »Narodu« št. 249 1rior" sramežl 'vn	da ni^^-f-a
spoštovanega imena ni v zapi~niku tiste sejo, pri katc i se jc naklada na žganje in pivo sklenila. Če je ta! rahli zpm^rnkar. ki je h'' dober njegov Prijatelj, njegov prijatelj, njegovo ime izpu-s; 1 ter ni omenil njegovih največjih zaslug za naklado. na> se -""si nad njim. Pa g. Florijan, ki jo bil tudi že večkrat spreten zapisnikar, iz lastne skušnje dobro ve, da v zapisnik navadno nc pride na vrsto cela debata, amnak samo rezultati ali sklepi. Sicer bi se moral nrPnyovft'C. ludi o-"ovnrj A'i'0" F^olih iz Brezja, ki se je za, Florijanom še najbolj gorko poteza! za naklado. Če bi teh dveh zagovornikov ne bilo, bi bila skoro gotovo pokopana. Saj se gotovo gospod Florijan spominja, kako nerad ji je pritrdil naš odbornik Brinšek: »Naša občina ni revna; nO bo lepo, da bomo izsesavali romarje!« To veste da se jc vdal nerad. In Ljubenčani so bili tudi mrzli. Pa, če ste že pozabili, ko ste lani naklado priporočali ,vas spomnimo na to, kar ste predlagali letos: »Postavimo nabiralnike po občini; romarji bodo vanje metali; jaz, ki sem podžupan, bom pa vun iemal in občinskim revežem delil.« — Eden izmed odbornikov je pogasil v vas velik ogenj ljubezni do obč. revežev s tem, cla je silno hladno rekel nekako takole: »Nečastno bi bilo, da bi zdaj občina sama postala za romarje nadležna beračica, ko je doslej čutila potrebo druge berače po orožnikih preganjati.« — Kaj ste prav takrat, trdili o nabiralniku privatnika Frelilia, ki
skuplja romarske vinarje ža razsvetljavo po a in znamenja, mi je omenjeni nabiralec enkrat pravil, pa sem zdaj že pozabil. Po romarskih em«Hinah ie bile takrat veliko govorjenja o vaših nakanah ua romarske Žepe. Tam vprašajte!	• .
—	Iz Lukovice. Na vernih duš dan so bile y Lukovici občinske volitve, pri katerih,je obdržala liberalna uradniška in gostjlničarska stranka svojo večino. Sicer pa hi nič čudnega. Občina je majhna, tretjino tvorijo brdski uradniki, ki gotovoine preneso imena klerikalec. Vsi trije gostilničarji so krepko pomagali, posebno ".Smrkelj, katerega gotovo le peščica lukovških liberalcev podpira — torej kmetje in klerikalci, pustimo ga v miru, njega, — njegovo gostilno in prodajalno. Najbolje se je pa moral potiti Jelenček, notarjev pisar za svojega gospodarja, rekel je, da bo kmalu crknil, če že ne br ec teh volitev. Očka notar so bili si,: o strogi kot načelnik volilne komisije, .oda lo. za nas klerikalce, da so nam skorej vsa pooblastila vrgli v koš — bomo videli, če bo držalo. Sploh porabili so liberalci vse mogoče farbarije, da so v drugem in tretjem razredu zmagali z malo večino. Glasovnice in legitimacijo so zadnje , dneve raznašali, zraven jih pobirali in farbali, da so za Capudra pa bile so za liberalce. Zaupnikov nam niso dovolili, akoravno je bila volilna komisija popolnoma liberalna; zato se vloži rekurz. Videlo se je jasno, kdo dela »sija jno zmage liberalcem«.
—	Sva Po pred zakotnimi razsta« vami. Začetkom meseca septembra 1.1. je bilo v tukajšnjih dnevnikih objavljeno svarilo pred udeležbo na razstavi »Exposition Internationale d'Alimenta-tion, Brasserie, Vins et, Liauers« v Ant-vverpnu. Ta razstava sc je med tem otvorila. V primeru, da, so, se kako tvrdke tukajšnjega zborničnega okrožja vzlic objavljenemu svarilu vsled neznanja te razstave udeležile, jih vabimo, da to naznanijo trgovski in ob tni-ški zbornici v Ljubljani. — S!alna razstavna komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. da se namerava v kratkem zopet otvoriti mednarodno razstavo »Exposi« zione internaziomPe. agricola, indu-striale, Reclame« v Rimu kot ponovitev enake priredbe v januarju in februarju letos. To razstavo ni zamenjati s to-časno julrlejno razstavo v Rimu. Od razstavnega komiteja podeljene kolaj-
• ne in raizs'avna odlikovanja so brez vsake vrednosti. Interesenti dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani nadaljna pojasnila.
—	Novo železnško *-0Ftafa'išče. V Loki pri Zidanem mostu je bilo s 1. novembrom otvorjono železniško postajališče za o obni promet ter za brzovozno blago in za priljago.
—	Kako bi bila Nemcem potrebna slovenščina. Iz Celovca poročajo: Na zadnjem celovškem semnju dno 23. m. m. je prodajal neki slovenski kmot iz okolico dve lepi žrebeti; ker je bilo blago res pravo, se je dopadlo marsikateremu, tudi nemškim purgarjem. Ve je zaenkrat hotelo vedeti kolika je cena. Dotični kmet pa jim ni hotel odgovarjati veliko na njih nemško vprašanje, ker jo imel za žrebeti dosti slovenskih kupcev ter ju jc tudi Slovencem prodal. Nemcem se je zdelo škoda po žrebetih in so se jezili, češ, da ne znajo sloven-sk o. Eden izmed njih jc rekel: »Wir Deutsche sind reehte Trottelii; die Win-dlschen handeln urid handeln, wir ver-stehen aber nichts und miissen wei-chen!« Zato slovenski kmetje, pozor! Tudi pri kupči j se moramo pokazati kot Slovenci! Naj so Nemci le učijo, če hočejo delati kupčije med Slovenci!
—	Velik škandal v Osjeku. Osješka mestna občina jo razpisala kanalizacijska dela, preračunana na 2,100 000 K. Pri javni dražbi je kot najcenejši ponudnik dobila dela peštanska tvrdka
Tabo dobro in zdravilno
kot jc neoporečno navadno ribje
olje samo na sebi, se vendar ne da jljfr
tajiti, da veČina ljudi, in sicer otroci
kakor odrasli, isto vslod duha in
okusa enostavno nc morejo zavžiti. [II9J
Scott-ovo ribjeoljno emulzijo, v Sija
kateri se lastnosti in vrednosti rib-
jega olji. s pridatki Sc zboljSajo, Pr stnll snmo f
pa večina ljudi brez ugovora rada to znamko — . ..	, ...	rl.iiCem — kot
zavživa in tudi pri daljšem vpo- qaranci|sk m
rabllanju lahko prenose.	J"."""l Scott.
J	r	ovega ravnanja.
Trikrat nn dan dalje časa pravilno zavžita
SCOTT-ova emulzha
spremeni bledo in take otroke, ki nimajo pravega vosclja do jedi, v čvrsto, veselo deco.
Pri nakupu naj so zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Seott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči zo dobroto in učinek.
Ceno izvirni steklenici K 260. -693 Dobi sc v vseli lekarnah.
Frled 6s Adorjan za 2,500.000 K. Minoli ponedeljek se je imela podpisati pogodba, toda malo pred določeno uro je osješki gradbeni podjetnik Nikola Duli-har mestnemu načelstvu prijavil, da so bile vse ponudbe za prevzetje kanalizacijskih del stavljene po naročilu in podatkih gornje peštanske tvrdke Fried 6s Adorjan — nalašč seveda nekoliko višje in neugodnejše kot njena lastna, za to pa je ista ponudnikom izplačala od 10. do 20.000 kron »zaslužka«! Duli-liar jc v dokaz predložil tozadevno pismo gornje tvrdke, v katerem mu obeča 20.000 K, ako ona dobi razpisana dela. To se je tudi zgodilo in mažarski umazanci pri tem niso trpeli škode, ker so vsoto, s katero so podkupili ostale ponudnike, postavili v proračun, ki je za 400.000 K višji nego oni mestnega stavbenega urada. Škandal je velik; do podpisa pogodbe za enkrat ni prišlo, a gotovi življi so baje na delu, da se vse pomečka in pogodba s Friedom podpiše.
—	Likvidacijski odbor Glavne posojilnice v Ljubljani nam jc poslal sledeče pismo: Z ozirom na številko 250 pod naslovom »Glavna posojilnica« priob-čeno notico prosimo, da izvolite vzeti na znanje in objaviti, da dosedaj še ni nobena inštanca odločila ali razsodila, da se tisti člani, ki niso bili pravilno sprejeti, nimajo smatrati za. prave člane in da potemtakem prosti vsake obveznosti nasproti Glavni posojilnici. — Mi smo dobili od zanesljive strani do-tično notico. O stvari se bomo še natančneje informirali. Likvidacijski odbor je že večkrat popravljal taka naša poročila, ki so se pozneje izkazala za resnična.
—	Odbor »Polpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju«, vabi na občni zbor, ki se bo vršil dne 10. novembra. 1911 ob pol sedmi uri zvečer v odvetniški pisarni dvornega in sodnega odvetnika g. dr. Stanka Lapajneta, na Dunaju, I. Braunerstrasse 10, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo odbo-rovo (tajnikovo in blagajnikovo); 2. poročilo preglednikov; 3. volitve; 4. imenovanje častnih članov; 5. slučajnosti. — Ako zbor ne bo sklepčen- ob določeni uri, se bo vršil uro pozneje ob vsakem številu navzočih udov (§ 22 dr. pravil).
—	Prememba obrti. Kot je razvidno iz objave med današnjimi oglasi, je prevzela bivšo M. Klandrovo izdeloval-nico čokolade, kanditov in slaščic v Kranju nova tvrdka Marenčič & W i n d i s c h e r. Ravnatelj tega domačega podjetja ostane dosedanji upravitelj g. J. Kocmut.
—	Učne podpore za uradniške otroke. V zadnji seji »Prvega splošnega uradniškega društva avstro - ogrske monarhije« je upravni svet dovolil take podpore v znesku 52.680 K. Vrhutega je razpisano sedaj šc 9 ustanov v višini 250 K do 600 K za one, ki bi študirali na srednjih ali visokih šolah. Zdraviliške podpore so znašale v tekočem letu 25.000 K, ustanove za učence do srede oktobra t. 1. 9000 K in druge podpore 23.600 K. V humanitarne svrhe je bilo od začetka društva pa do sedaj izdanih 31 miljona K. Kar se tiče uspehov, katere je doseglo gori imenovano društvo v humanitarnem oziru, se ne more nobeno drugo samopomočno društvo z enakimi ponašati.
—	Poizkušen samoumor redarja v Zagrebu. 381etnega zagrebškega mestnega redarja St. Sviben so 2. t. m. našli v njegovem stanovanju s prestreljeno glavo. Smrtonosno poškodbo si je prizadel sam, baje iz žalosti nad materino smrtjo. Ni upanja, da okreva.
—	Izprememba garnizij. Dunajski listi poročajo: Poveljništvo dunajskega armadnega zbora je izdalo odlok, po katerem se spomladi 1912 premesti 32. pešpolk z Dunaja v Trst, pešpolk št. 19 pa v Tolmin, Sežano in Bovec. Na Dunaj prideta iz Bjelovara pešpolk št. 16 in pešpolk št. 39 iz Boscnskega Broda. V Bosenski Brod se, kakor smo že poročali, premesti pešpolk št, 97 iz Trsta.
—	V Zagorju ob Savi je izgubil nekdo Črn notes z 20kronskim bankovcem in trgovskimi računi. Pošteni najditelj naj odda izgubljeno našemu upravništvu.
—	Ljudsko šolitvo. C. kr. deželni Šolski svet jc pripustil k brezplačni šolski praksi abs. učit. kandidatinjo Marijo Pretnar na ljudski šoli v Spod. Šiški, abs. učit, kandidatinjo Emilijo Baebler na ljudski šoli v Žireh in ah«, učit. kandidatinjo Marijo Komar na ljudski šoli na Viču pri Ljubljani. — Provincialat frančiškanskega reda jc
» imenoval na mesto pomožnega učitelja redovnika p. Blanko Kavčiča na deški Šoli v Novem mestu redovnika p. Ivana Žurga. — Na mesto za nadučitelja v Kočevski Reki imenovanega učitelja Jožefa Tscherne v Dragi pride za provizoričnega učitelja dosedanji suplent. Jožef Jarh v Dobrepolju in na njegovo mesto kot provizorični učitelj abs. učit. kandidat Viktor Schv. eiger.,
— Roparski napad ▼ bližini Zagreba. 20. m. m. je na cesti iz Sesvetih v Zagreb neznan človek pri belem dnevu napadel, na tla potolkel in oropalf delavca Ernesta Stiks, ki je težko ranjen.
—	Dobavni razpis. C. in kr. mornarski provijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti po trgovskem običaju razne predmete, med katerimi so tudi: pšenična in ržena moka, kume-na, grah, fižol, močnate jedi (testenine), čebula, svinjska mast, krompir, kis, vino i. dr. Ponudbe je vložiti čimprej, najkasneje pa do 30. novembra 1911 pri c. in kr. mornarskem proviiantnem uradu v Pulju. Tozadevni ra*r»is in uzančni zvezek sta v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Obrtna zadruga na Bleda vzajemno z zavodom za pospeševanje obrti na Kranjskem bo priredila tečaj za knjigovodstvo in korespondenco za obrtnike. Pričel se bo tečaj 9. novembra in bo trajal do 17. decembra t. 1. toraj 5 tednov. Pouk bo dvakrat na teden in sicer v četrtkih popoldne ocl 2. do 5. ure in v nedeljah dopoldne od 9. do 12. ure ter je brezplačen. Poučeval bode profesor slovenske trgovske šole, gosnod Josip Gogala iz Ljubljane. Za učila mora vsak udeleženec takoj vposlati 10 K ter bo dobil preostanek nazaj konec tečaja, kar se ne porabi. Kdor se tečaja udeleži bo moral točno obiskovati določene ure pouka. Število udeležencev je omejeno od 15 do 25 ter so prosi zaradi tecra takojšne priglasitve. Pouk se bo vršil v »Blejskem Domu«.
RAZPUST HRVAŠKEGA SABORA.
Včerajšnji uradni list hrvaške vlade objavlja kraljev reskript, po katerem se skliče hrvaški sabor 7. novembra k seji, v kateri se prečita kraljeva poslanica, s katero se razpusti hrvaški sabor.
BOJ PROTI OGRSKI OBSTRUKCIJI.
Iz Budimpešte se poroča, da prične vlada v ponedeljek boj z obstrukcijo. Vsi vladni poslanci so v ponedeljek pozvani v zbornico. Za boj se pripravlja tudi opozicija.
Ljubljanske novice.
lj V torek veliko predavanje V »Ljudskem domu«. Prihodnji torek, 7. novembra, se vrši v veliki dvofani »Ljudskega doma« predavanje, ki bo zanimalo posebno vse one, ki se zanimajo za položaj na Balkanu. Gosp. profesor K a r o 1 D e r m a s t i j a , ki je prepotoval v letošnjih počitnicah Albanijo, bo predaval o Albaniji in Albancih. Predavanje bo pojašnjevalo 108 skioptičn'h slik. Cene prostorov so: Sedeži na balkonu 1 K, vsi sedeži v dvorani po 40 vin., stojišča po 20 vin. — Vstopnice se bodo dobile samo na večer predavanja, v torek, od pol 7. ure Zvečer dalje pri blagajni v »Ljudskem domu«. Začetek predavanja bo točno ob pol 8. uri zvečer.
lj Poučni tečaji S. K. S Z. se znčno s prihodnjim tednom. Vpisovanje se v> ši redno pri pouku. Vsi natančni načrti in podrobnosti na plakatih. Pojasnila v tajništvu v »Ljudskem domu«. Tečaj za umevanje umetnin se otvori letos pod vodstvom gospoda ravnatelja dr. Mantuanija. Vršil se bode v deželnem muzeju. Tečaj se vrši enkrat na teden; dan in ura se določi v nedeljo, 12. novembra, ob 9. uri dopoldne v deželnem muzeju in se naznani tudi v »Slovencu«. Za ta tečaj, ki bo imel za predmet velezanimivo tvarino iz svetišča umetnosti, naj se priglasi tekom prihodnjega tedna v tajništvu v »Ljudskem domu« ali pa pride v nedeljo, dne 12. novembra, ob 9. uri dopoldne v deželni muzej.
lj O zavodih za pospeševanje obrti bo predaval jutri, v nedeljo, dne 5. novembra, ob pol 11. uri dopoldne v »Rokodelskem domu« g. ravnatelj ing. VI. Remec. Ker ni še vsem obrtnikom znan dalekosežni pomen imenovanih zavodov za napredek obrti, naj se pač vsakdo udeleži jutrišnjega prezanimi-vega predavanja.
lj Omamljeni liberalci. Liberalci dosledno dalje sami sebe omamljajo. Z najpodlejšo pisavo hočejo vzbujati najnižje instinkte svojih pristašev, da.bi še verovali v liberalno moč. Nekatere podlosti v liberalnem časopisju so res tako gorostasne, da se nam časih ne ljubi nanje odgovarjati. Stvar okusa liberalnega občinstva je, da se pusti tako poncumnjevati. Kako surovi so bili n. pr. napadi na kandidata gospoda Ajn-tona Rojino! Psovali so ga celo z najne-sposobnejšitt) mizarjem. Kdor si je daj ogledal mizarsko delavnico g. Ro-jine, ki je na višku modernega naprfed-ka, bo vedel, kako pokvarjen mora biti človek, ki pisari take laži o poštenem obrtniku v liberalne liste. Liubezep do
obrtništva je s tem liberalno časopisje najjasnejše dokazalo. Svoje bralce je nalagalo liberalno časopisje, ko je pisalo, koliko je nas zadnja volitev veljala. To vlogo smo v Ljubljani temeljito prepustili liberalcem. Samo golaš in pijača na Barju sta liberalce več veljala, kot nas vsa volitev. Liberalni volilni moš-njiček smo tako temeljito izpraznili, da so pošiljali okolu razne svoje agitatorje prosit celo po 20 vinarjev za svoj volilni sklad. To je vsekakor znatni vspeh. Čim več nabero liberalci plačane mase okoli sebe, tem slabše sfe jim bo godilo. »Narod« meni, da izvolitev Ribnikarja ne znači propada narodno-napredne stranke. Mi pa mislimo, da je to velik propad, ako pridejo v liberalni stranki na vrh elementi, o katerih je že dr. Tavčar povedal svojo sodbo, da namreč ne znajo nič drugega kakor samo kričati, zgago delati in škodo povzročati. Kdor pozna Ribnikarja, ve, da je z njegovo izvolitvijo narodno-napredni stranki odbila predzadnja ura. Pametni in pošteni možje so potisnjeni v kot, zavladala bo v stranki gola demagogija in nihili-zem. To razboriti liberalci sami vedo in na tem pisanje mladinskega podured-nika v »Narodu« v prilog Ribnikarju ne more nič izpremeniti. Bo prišel čas, ko bodo liberalci to do zadnjega vsi uvideli. Dr. Tavčar — kam je prišla vaša stranka, ki jo vodijo danes Lotriči, Za-larji in Pustoslemški! Liberalci hočejo sedaj z vpitjem prikriti veliko blamažo, ki jo bo liberalna stranka še doživela, ker je izvolila Adolfa Ribnikarja. Zato se zalete v vsako našo stvar, celo v lepake naših poučnih kurzov, ker je na nekaterih plaka.er prelepil ime »Slov. kršč. soc. zveze«. »Narod« sedaj vpije, cla nas je sram tega imena, češ, da v Ljubljani več ne vleče. Nas ni treba biti sram tega imena, kjer se ga ne drže nobeni gospodarski polomi in gospodarske sleparije. Sram naj bo liberalcev tiste njihove organizacije, ki bo še na tisoče in tisoče izmolzla iz žepov ubogih žrtev! Tako bodo liberalci že sami poskrbeli, da bo marsikoga še sram, da je bil liberalec in tako bodo že sami izvršili vsestranski napredek naše poštene stvari. Za liberalne neumnosti pa bo liberalce še pošteno bolela glava!
lj Libera na svobodomiselna »AVa-demija« je imela včeraj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor naslednji: prof. dr. Moli, prof. Berce, dr. Fettich - Frankheim, prof. K e n d a, dr. Lavrenčič, dr. L i -pold, Pusto slemšek, urednika »Svobodne Misli« Lotrič in Zalar ter slikar Ž m i t e k. Poleg tega ima še funkcije dr. Lončar, dr. Pučnik, dr. T i č a r, P o d k r a j š e k , dr. R a v-nikar in Reisner.
lj Razsvetljava po mesta bi bila lahko mnogo boljša, če bi takozvana ravnatelja Ciuha in Senekovič storila svojo dolžnost. Prvega podučimo, cla so žarnice popolnoma izrabljene in rdeče žare ter porabijo primerno veliko več toka, kakor nove. Žarnice z kovina-stimi nitmi veliko bolje žare, porabijo manj toka in so vedno enake. Ali to stane toliko truda. Če bi gospod ravnatelj kontroliral včasih po mestu električno razsvetljavo? Isto velja za ravnatelja plina g. Senekoviča, ker nekatere plinove svetilke tako žalostno br-le, da je to že škandal. Glede dpbav za mestno elektrarno pa še enkrat vprašamo: Kedaj bo dobava razpisana? Ali se še vedno iz oča dobava pod roko samo eni tvrdki?
lj Za komorni koncert ševčfkovega kvarteta se dobivajo vstopnice v predprodaji v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Preše novi ulici po 1, 2 in 3 Iv. Kvartet obstoji sedaj peto leto. Koncertiral je do sedaj v več ko 100 mestih Evrope z idealnim resnično najsijajnejšim uspehom.
lj Poizkušen samoumor. Ko je danes zjutraj peljal paznik Ivan Leben po Marijinem trgu oddelek prisiljencev na delo, skoči 591etni Jožef Kriegl z vrste ter se vrže pod prihajajoči električni voz z namenom, da bi bil povožen. Paznik je to še p avočasno opazil in ga potegnil s proge. Kriegl je to storil vsled delomržja.
lj Društvo inženirjev v Ljubljani ima v soboto, dne 18. novembra, izredni občni zbor pri »Zlati kaplji« na sv. Petra cesti.
lj Zgubil je voznik od Ljubljane do Mengša včeraj popoldne en zaboj kuhinjske posode. Najditelj se prosi, naznaniti to uredništvu »Slovenca«.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Kem. bivša tovarniška delavka, 62 let. — Marija Kačar, hišna posestnica, 56 let.
Mohoriani - .Slovenska Straža* Vas kllCel Pr! sprejemu Mohorjevih kn'ig daru! vsak vel]! ali manjši znesek .Slovenski Straži'!
Slajerske novice.
š Dramatično društvo v Ce'ju priredi pi-vo gledališko predstavo v nedeljo dne 5. novembra 1911 zvečer v veliki dvorani celjskega Narodnega do. ma. Uprizori se znana ljudska igra dunajskega pisatelja Hawela »Bleda žena Skrb«. Igra je svoj čas dosegla na Dunaju najlepši uspeh in je p av dobro naštudirana. Dramatično društvo se, je pod vodstvom gospoda Salmiča potrudilo, da nudi občinstvu nekaj resnično dobrega; pričakuje pa od celjskih in okoliških Slovencev upoštevanja in podpore, ker je le v tem slučaju mogoče zagotoviti reclne gledališke predsta-\e v Celju.
š Pasmška zadruga na Dobrni se je osnovala žo leta 1908 v ta namen da se izboljšajo pašniki v občini dobrnski posebno na Kozjaku in da zadružniki svo-jo živino na teh pašnikih pasejo proti pašnini. Leta 1909 si je komisija sesto-ječa iz voclje c. kr. okrajnega zastopa celjskega g. dr. Brescharja, g. c. kr. okr. živinozdravnika, g. potovalnega učitelja Franc Goričana, načelnika in več članov zadruge, ogledala te pašnike. Udobnost in posebno lepa lega, okoli 300 oralov obsežnih pašnikov se jc splošno pri-poznala. Žalibog so se nekateri, od nasprotnikov kmečkih koristi zaslepljeni, posestniki branili, pašnike v najem dati. Na to se je načelstvo v mnogih prošnjah obrnilo do različnih deželnih in državnih oblasti, a do danes brezuspešno. Sedaj nam pa je v največje veselje naznanil g. c. kr. lokalni komisar za. agrai\čne operacije Sima-Gall, da bo posebna komisija, na čelu ji c. kr. inšpektor, ocl dne 15. do 18. t. m. obhodila imenovane pašnike na Kozjaku in na Brdcah. Upamo, da bo s tem storjen prvi korak, da bo začela ta za celi celjski okraj važna zadruga delovati.
Razne stvari.
Koliko je vreden človek? Nek učenjak je izračunal, koliko je vreden človek v kronah in vinarjih, ha podlagi cen, ki jih imajo sestavine človeškega telesa. Dognal je, da bi tudi boljše osebe nc bile drago plačane, ako bi jih na trgu prodali kot blago. Oseba, ki tehta 75 kg, je vredna ravno 30 K. To vrednost reprezenlira fosfor, beljakovine, železo, žveplo, ki jih vsebuje omenjena oseba. Mast je vredna okoli 10 K, medtem ko se iz železa, ki ga ima človek v sebi, ne bi dalo narediti niti žeblja srednje velikosti. S sladkorjem in soljo, ki ju ima Človek v sebi, bi se ne dalo napolniti nobene posode za sladkor oziroma sol. Apna ima človek toliko v sebi, cla bi se moglo ž njim pobeliti precej velik kurnik in s fosforjem bi se moglo napraviti kapice 2200 užigali-cam. Z magnezijo bi so mogoče dalo napraviti malo razsvetljavo in beljakovine bi zadostovalo za kakih 100 jajec. Vse to skupaj pa, kot smo žc rekli, ni vredno več kot 30 K, kar je pač malo za človeka, ki je na svojo »vrednost« dostikrat zelo ponosen.
Nenadno ozdravljenje. Iz Eftbsa poročajo: Dno 29. oktobra je nenadoma ozdravela tukaj gdč. Terezija Baum-gartner, 18 let stara. Bila jc žc 2 leti in deset mesecev popolnoma ohromela na obeh nogah. Brez uspeha je iskala pomoči na inomoški kliniki in njen osebni zdravnik je vedel zanjo samo eno sredstvo — smrt. Njeni nogi ste bili popolnoma pohabljeni in hromi, poleg tega je pa ubožica trpela tudi vsled hudih bolečin, ki so bile v zadnjem času zlasti naravnost neznosne. V soboto, dne 29. oktobra pa se je počutila tako slabo, da so ji svetovali, naj se pusti do večera prevideti. Tocla kaj se je zgodilo. Njeno brezmejno zaupanje v pomoč Marijino (dolgo časa je tudi rabila vodo iz Lourda), je bilo poplačano z nenadnim ozdravljenjem. Bilo je ob 4. uri popoldne, ko so popolnoma prenehale njeno bolečine; bolnica je na postelji, pohabljene noge so postale normalne, skočila je s postelje in se oblekla sama. Ozdravela je popolnoma. Ljudstvo smatra to nenadno ozdravljenje za čudež. Brzo se je raznesla vest o tem nenavadnem dogodku. Prihiteli ljudje iz soseščine so jokali veselja, ko so videli ozdravljeno dekle ter molili takoj na licu mesta rožni venec. V župni cerkvi se je že vršila zahvalna služba božja sa nenadno ozdravljenje.
Psi — nadzorniki. Muzej Louvra v Parizu ima smolo. Celo psi, ki so dodeljeni čuvajem, kažejo, da jim ni dosti
Ameriški zdravnik Dr. Le Fčvre sporoča naslednje: Naravna Franc Jožef-ova grenčica je pri zaprtjih za časa nosečnosti čudežno uplivala. »Franc Jožef-ova' voda je onemogočila nadaljno bruhanje in je držala čreva cel čas nosečnosti v normalnem staniu.	13
mar za službo. Dolgočasno nočno stra-ženje v mrtvih dvoranah, jim je postalo neznosno. »Yack« in »Mylord« prirejata ponoči koncerte in s svojim lajanjem spravljata ves muzej pokonci. Zadnjič je »Mylord« svojega tovariša »Yacka« tako ogrizel, da so morali poklicati ži-vinozdravnika. Idpin o javnih pasjih čuvajih ni -	a 1799. so morali
čuvaji glei	praznenju gle-
dišč pse s s«, j, .... ni ovohali ogenj, če bi slučajno nastal. Menda so se tedaj psi bolje obnesli, kot pa sedaj, ko iim pred nosom ukradejo »Monno Liso«.
Žrtev opravljivosti. Na Dunaju so iz Donavskega kanala potegnili dne 26. oktobra truplo utopljenke. Dognali so, da je nesrečnica identična z 201ctno Ano Grechtshammer, hčerko hišnega posestnika in okrajnega svetnika Roberta Grechtshammer j a v Meidlingu. Dekle so pogrešali od 18. februarja t. 1. in je postala žrtev obrekovanja. Bila je nevesta, zlobni jeziki pa so o njenem ženinu raznesli neresnične, nečastne vesti. O teh vesteh je zvedela tudi ona, kar jo je tako potrlo, da je sklenila uii reti in je izvršila samoumor.
Slavili španski pisa elj P. Lnis Goloma je nevarno bolan in se boje za njegovo življenje.
Nevaren eksperiment Tesle. Znano je, da je električni tok, močan 1000 voltov, zelo nevaren človeškemu življenju in celo smrtonosen. Znani iznajditelj Tesla pa je v »Royal Institutione« v Londonu pustil krožiti skozi svoje telo 200.000 voltov močan električni tok, nc da bi mu kaj škodovalo. Tako se mu je posrečilo dokazati, da do največje višine potencirana električna moč ni smrtnonevarna. Ako bi pa stroj vsled kakega slučaja začel delovati slabot-nejše, bi znal veljati Teslo omenjeni eksperiment življenje.
Vojni minister za male garnizlje. Zadnji mesec je vojni minister zboljšal položaj nekaterih manjših garnizij v Bosni in sedaj poroča časopisje, da namerava ukreniti vse potrebno za boljšo preskrbo moštva in častnikov v alpskih malih garnizijali.
Ubogi papa. Ameriški listi prinašajo vesel dogodek iz družinskega življenja predsednika Clevelanda. Ko je bila hčerka Clevelanda še majhna,, je poklical nekoč njen oče svojo soprogo k telefonu. Med pogovorom jo je prosil, naj pristavi tudi hčerko k telefonu, da bode tudi ona slišala, kako se govori po telefonu. Brezmejno se je čudila, ko je iz daljave razločila glas svojega očeta. Ko je pa nehal govoriti, je vzkliknila: »Ah mama, kako bomo pa spravili našega ubogega očeta iz tako male luknjice ven.«
Smrtni padec avstrijskega aviati-ka. V Plznu je padel s svojim aeropla-nom aviatik Šimanck. Aparat se je popolnoma zdrobil, letalec pa smrtno nevarno ranil.
Ženska — častnik častne legije. Med imeni častnikov francoske častne legije se nahaja tudi gdč. Malmanche. Ta redki slučaj se v francoskih listih zelo razpravlja. Gospodična Malman-tChe jc bila, ki jo organizirala v trgovskih šolah poduk za deklice in jim na ta način preskrbela vstop v trgovino, industrijo, v banke in prometno službo. Celo svoje življenje je posvetila delu, da pribori vstop dcklicam v razne stanove, ki so jim bili do leta 1870. zaprti.
Polži bodo dražji. Iz Pariza poročajo, da bodo polži letošnjo zimo zelo dragi. Pasji dnevi v letošnjem poletju so zelo neugodno uplivali na polžjo rejo in je tudi polžja hrana pod vplivom vročine zelo zaostala. K vsemu temu se je pojavila med polžjim zarodom tudi neka otročja bolezen, ki jih je mnogo zamorila. Pri terminskih kupčijah se vsled tega stavijo zelo visoke cene za polže. Tako veljajo n. pr. polži »rdeči burgundci« 1 tisoč 30 frankov, medtem ko znaša normalna cena komaj polovico toliko.
izpred sodila.
— Medveda se je bal. Anton Pav-lovec, posestnik v Koritnicah, je bil svoječasno lovec pri graščini Schnec-berg na Notranjskem. Umevno je, da so mu bile lovske razmere v graščinskem lovišču dobro znane. Ni čuda, čc se mu je zopet enkrat zljubilo, poizkusiti s svojo lovsko srečo. Lovski čuvaj Makso Šctina, je čul neko jutro na meji, ko je opravljal svojo službo, meke-tati srnjaka, in kmalu strel iz puške. Čuvaj jc videl Pavlovca prihajati brez puške od smeri, kjer je počilo. Kmalu nato pa jc našel puško v nekem grmu skrito. Obdolženec se je izgovarjal pred sodiščem, da jc na sovo streljal. Šetina je takrat pobral puško izpod grma, a mu jo jc Pavlovec. strgal iz roke, potem pa zopet položil na tla. Obdolženec je Driznal, da nima orožnega lista in se
zagovarjal, da jo puško vzel s seboj, ker se je medveda bal. Za kazen je dobil štiri mesece težke ječe.
—	Na kriva pota je zašel Anton Drofenik, rojen v Mariboru, pristojen pa v Postojno, kontorist v Ljubljani. Jc šele 26 let star, a ima žc dve pred-kazni zaradi tatvine. Potoval je za tukajšnjo tvrdko Dragotin Ilribar in lahko bi dostojno živci s svojim zaslužkom. da ga ni lahkomišlienost zapeljala k nepoštenim dejanjem. Obdolženec je v Reki nastonal kot Hribarjev sin, ki ima pravico sprejemati plačila. Na ta način je opeharil trgovca Henrika Des-koviča za 101 K 80 h in Ano Skrabajno za 3 K. V Ljubljani je izmaknil nekemu Antonu Gradišeku 280 K vredno kolo in tudi tvrdko Jax ie opeharil za kolo za katero je dal 80 K predujema, drugo na dolžan ostal in kolo prodal, vsled česar ima tvrdka 170 K škode. Nadalje je opeharil tukajšnjega krojaškega mo'st-a Friderika Pollieimerja. Temu je nravil. da ima v hranilnici denar in da ima še nreeeišnji zaslužek dobi'i od Hribarja. Polheimer se je pustil premotiti in ie naredil Drofeniku za 257 K 80 h obleke ne da bi mu obdolženec kaj plačal. Vso obleko je namreč za slepo ceno nrodal in denar zapravil. Drofenik v obč» ne ta j' storjenih dejani. Ko se mu je obsodba razglasila, da bo moral sedeti devet mesecev v težki ječi. jo je mirno poslušal in izjavil, da takoj nastopi svo<o kazen.
—	One^e1 se ie. Brezposelni hlapec Lovrenc Skril, iz Pri«tave pri Ptuju doma, je prišel v Orehkovo prenočišče v Kolodvorski ulici z neko žensko. V zrrlasnici se je vpisal za posestnika iz Ptuja, njegova spremljevalka se je pa izdala na po«ebni zglasnici za njegovo ženo. Ker se je to gospodarju sumljivo zdelo, jc opozoril na to poMcij^kega agenta, ki je pozval parček na osrednjo stražnico. Oba sta mu sprva sledila molče, hipoma se je pa obdo^enec obrnil nazaj in ga psovaje udaril z vso silo v obraz, nakar\je stekel. Posrečilo se ga je prijeti in spraviti pod ključ. Obdolženec, ki se je izgovarjal s pijanostjo, je bil obsojen na pol leta težke ječe.
—	Z revolverjem ;e streljal Ivan Hribar. 19 let stari delavec iz Soteske, in je bil že večkrat zaradi streljanja z revolverjem kaznovan. Dne 19. julija t. 1. pa je v gostilni Antona Burice sitnaril, a ker se ni pustil pomiriti, ga je krčmar postavil iz gostilne na prosto. A tudi pred hišo ni miroval in je naprej rogovilil. Ko ga je hotel krčmar odplaviti od hiše, je HriBar ustrelil z nabitim revolverjem. V bližino je prišel Peter Grad, nakar jc Hribar vdrug;č sprožil. Prihitela sta zraven krčmarjev sin in Anton Čad, da bi podivjanca razorožili. Hribar je zbežal, potem sc pa obrnil jn t ikrat ustrelil. Zadel je Petra Gr»la v levo stran trebuh« in ga k sreči le lahko ranil. Obtoženec se je zagovarjal pred sodiščem, da je bil popolnoma pijan, priče pa so trdile, da je bil le nekoliko vinjen. Priča Alojzij Burica je izpovedal, da je Hribarju prigovarjal, naj bo miren, a ta mu je rekel: »Lojze, pojdi proč, drugače boš nesrečen.« Sodišče je Hribarju priznalo osem mesecev težke ječe.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Princ Čin je izjavil, da je pripravljen predložiti kroni spomenico, v kateri se prosi, da naj se odpravijo vse postave, ki ne soglašajo z ustavo in da naj se takoj izvrše volitve. Iz Šenzija se poroča v Pekin: Polk, ki se je odposlal na pomoč cesarskim Četam v Šen-ziju, se je uprl. UporniM "-o umoriT brigadirja in nad 1000 Mandžnanov, med njimi guvernerja in njegovo rodbino.
NAPAD NA BOLGARSKEGA VLADARJA.
Iz Sofije se šele zdaj poroča, da je bil ob otvoritvi bolgarskega sobranja nameravan napad na bolgarskega čara. Ruski anar hist Grigorij Bagariu je poizkušal dobiti vstopnico k seji sobranja, a ga jc kontrola odklonila. Ko sc je peljal car k otvoritveni seji, se je pojavil Bagarin, ko so gromeli topovi caru na čast, za vojaškim špalirjem. Roko je držal na revolverskem žepu, a ker so krili cara konjeniki, je uvidel, da bi cara nc mogel zadeti, vsled česar tudi ni streljal, marveč pobegnil v Rumunijo.
ZAROTA PROTI ŠPANSKEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU.
Iz Madrida se poroča, da je zasledila španska vlada proti ministrskemu predsedniku Canalejasu naperjeno zaroto. Zarotniki so nameravali Canalc-jasa usmrtiti. Canalejas izjavlja, da hoče zbornici o zaroti obširno poročati.
POGAJANJA O MAROKU ZAKLJUČENA.
Francoski ministrski svet jc odobril pogodbo, sklenjeno med Nemčijo
in Francijo glede na Maroko in z ozirom na odškodnino Nemčiji. Pogodba se je podpisala danes.
JL—-Li^-	•	. r *» !'.'
Telefonska in brzojavna poročila.
MINISTRI.
Dunaj, 4. novembra. Danes jc cesar sprejel v Schonbrunnu ministre, ki so odstopili v poslovilni avdienci, nato pa zaprisegel člane novega kabineta.
CESAR.
Dunaj, 4. novembra. Cesarjevo zdravje jc povoljno.
OTVORITEV KLINIK.
Dunaj, 4. novembra. Danes so tukaj olvorili nove klinike. Pri tej priliki je imel govor sekcijski šef naučnega ministrstva dr. C.vilinski, ki je povdarjal velik pomen tega dneva za medicinsko f.nanost kakor za prebivalstvo dunajskega mesta ter cele države.
NOVE ITALIJANSKE PRIPRAVE.
Rim, 4. novembra. Vojaški rezervisti iz leta 1889. so pozvani pod orožje. Italija pošlje še enega armadnega poveljnika v Tripolis, a ta bo general Fru-goni. Izvrše se še nove mobilizacije.
R';n, 4. novembra. Nnročenih je 50 tisoč očal za laške vojake v Tripolisu, da si varujejo oči pred svetlobo in peskom v puščavi.
USTAVA NA KITAJSKEM!
Pekin, 4. novembra. Dinastija je sprejela pogoie narodnega s^eta, ama-de in revolueionarjev v polnem obsegu. Določilo še je sledeče: 1. Sedanja dinastija vlada za vse čase. 2. Oseba cesarjeva je nedotakljiva. 3. Cesarjeva moč je omejena po ustavi. 4. Način prestolonasledstva je po ustavi predpisan. 5. Ustavo sme samo parlament iz-premeniti. 6. Člane gosposke zbornice izvoli tudi ljudstvo. 7. Iz članov gosposke zbornice izvoli poslanska zbornica ministrskega predsednika. 8. Cesar ministrskega predsednika potrdi. 9. Ministrski predsednik predlaga ostale člane kabineta. 10. Cesarski princi ne smejo biti imenovani za ministre, niti sc jim nc smejo poveriti najvišja mesta v upravi. 11. Če ministrski predsednik ne more več s svojim programom vladati in zbornice ne razpusti, mora demisio-nirati. 12. Vlada sme zbornico samo enkrat razpustiti. 13. Cesar ima direktno oblast nad armado in mornarico. 14. Cesarski edikti ne morejo postav nadomeščati. 15. Mednarodne posrodbe more samo parlament skleniti. 16. Kadar pariament ni zbran, sme o vojski in miru določiti cesar, sicer pa ne. 17. Če parlament ne sklene budgota, vlada ne more vladati dalje na podlagi prejšnjega. 18. Parlamentarne sklepe in postave razglaša cesar.
STAR KANDIDAT.
Essen, 4. novembra. Znani, skoro SOletni generalfeldmaršal grof Ilaesler, bivši zborni poveljnik v Metzu, ki sc je zlasti odlikoval v vojski s Francozi in jako veliko storil za organizacijo nemške armade, je sprejel kandidaturo za prihodnje državnozborske volitve v okraju Duisburg.
VELIK ŠKANDAL V PARIZU.
Pariz, 4. novembra. Poroča se, da je vdova profesorja Curie, znana izumite-ljica radija, madame Curie, ki bi letos imela dobiti Noblovo nagrado za kemijo, pobegnila s profesorjem eksperimentalne kemije Langervinom. Lan-gervin je bil učenec profesorja Curie in se je po njegovi smrti baje madami Curie približal ter vzdrževal z njo intimno razmerje. Langevin je oženjen ter jc vzel dva otroka s seboj, enega pa je pustil svoji ženi. Afera vzbuja velikansko senzacijo, vendar pa vest še ni potrjena in zveni nevero'"etno, ker je madama Curie že 52 let stara.
KOLERA NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 4. novembra. Danes jo jav-Ijen kolere sumljiv slučaj iz Boljevaca, kjer jc obolela neka bcračica Magdalena.
Or. Susierl o Elsnerjevil jezikovnih
Glede stališča Hrvatsko-slo-venskega kluba napram Elsncr-jevim jezikovnim ukazom se je klubov načelnik dr. Š u s t e r š i č napram našemu poročevalcu izrazil takole:
Hrvatsko - slovenski klub ni zavzel v tem pogledu nikakoršnega stališča in ga tudi zavzeti ni mogel, kajti do danes ni še nihče smatral za umestno, Informirati Hrvatsko • slovenski klub o ta-kozvanih »Elsncrjcvih jezikovnih likali«.
Na gola časnikarska poročila pa resna stranka nc more zasnovati resne akcijc. Na časopise se. more nasloniti k večjemu kako interpelacijo — a to jc v takem slučaju prazen udarce v
vodo. Sicer jo pa itak vložil interpelacijo v tej zadevi poslanec mesta Ljubljane.«
Ako bi smatrali torej liberalni gospodje to zadevo za resno, potem bi bila njih dolžnost informirati o tem klub, ki šteje tri četrtine jugoslovanskih poslancev, ne pa cel mesec vpiti in se zgražati. Kdor tako postopa, se mu že naprej vidi, da stvari ne smatra za resno ampak da samo to priliko izrablja, da bi po poslancih S. L. S. udrihal. Resno se liberalci nobene stvari nc morejo poprijeti.
Prebavila naj se varujeta, ker človeško telo nima organa, čigar še tako nepomembna motenja bi tako obsežno vplivala na vse organe in jim lahko povzročila najhujše nasledke. Varujejo se pa prebavila, če jim skušamo olajšati delovanje s tem, da zbujamo funkcije prebavil z lahko odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo v 40 letih predobro preizkušenem dr j a. Rose balzamu za želodec iz 1 e k a r-ncB. Fragnerja, c. k r. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah.
ri'4 z\%■<;	i:.
Cene velja1 o za 50 k».
Budimpešta, 4. novembra.
Pšenica za april 1912.....10 90
Rž za april 1912............10 49
Oves za april 1912......9 69
Koruza za maj 1912......8 64
Efektiv trdno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
D 3	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura „ po Celziju	Vetrovi	Nebo	« JS f i 1 ist z. >
3	9 zveč.	740-8	63	sl jvzh.	jasno	
<	7 zjutr.	42-5	1-9	a	megla	00
	2. pop.	41 0	7-2	si. vzh	megleno	
	Srednja včerajšnia temo, 85'				iiorm. 6-6	
Zahvala.
Povodom bolezni in nepričakovane smrti nepozabnega soproga in brata, gospoda
Simona Jelene
posestnika, gostilničarja in trgovca
izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za izkazano sočutje ter mnogobrojno spremstvo na poslednji poti pokojnikovi. Posebno pa izrekamo najiskrenejšo zalivalo častiti duhovščini na Koroški Beli, gg. zdravnikom dr. VVolfu in dr. Kogoju, zlasti pa dr. Ovsu v Radovljici za zadnjo pomoč. Nadalje gospodom pevcem za ginljivo petje in vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Javornik, dne 3. novembra tflll.
Ana Jelene, soproga. — Bratje in sestra.	3310
Dobro računale !
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kofc pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
»pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarrie. — Kakovost „pra-vega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbol| ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
Sprejme se učenec
za špecerijsko in žo.lezninsko stroko najraje iz okolice Novega mesta. Natunčneja pojasnila daje
Edvard Pirnat, Mestnt trs st. 24, mm 3*50 3-t
Od konkurznega sklada
sem prevzel zalogo
2000 odej za konje
mehke, gorke, volnene, nepremoCIjtve kakovosti in prodajam iste tako dolgo dokler jc kaj zaloge po globoko znižanih ccnah. Vrsta fl, sive z barv. obšivi 120—180 cm po K 3-80. Vrsta B, rujave z barv. obšivi 145-190 cm po K 5"50. Vrsta C, težke dvostranske odeje, sive, drap, z 2 obšivi 150 — 200 cm po K 8'70. Razpošiljanje po povzetju. Pri naprej vposlatvi zneska 5% povračila.
H. WGissbergl Dunaj II., 3253 Untere Donaustrase 23.
Jeseniške novice.
j Skioptično predavanje priredi v Domu na Savi delavsko društvo jutri v nedeljo zvečer o pokrajinah ob Sredozemskem morju; tudi o Tripolisu, kjer se ravnokar bije i ta 1.-turška vojska. Tvarina zelo zanimiva. Vstopnina navadna.
j Žalostna smrt. Zasebnici Luek-mann, materi železniške manipulanti-nje na Jesenicah, se je omračil um. Že dalj časa je kazala znake umobolnosti; preteklo nedeljo ponoči pa je neopažena ušla iz stanovanja na Ilrušici ter bežala proti Dovjem. V nedeljo zjutraj so opazili, da je ušla, jo šli iskat in jo našli mrtvo ob cesti med Hrušico in Dovjem. Bila jc vsa pobita in razmršena. V hudem smrtnem boju je razkopala zemljo okrog sebe, da jc imela ranjene prste. Pokopali so jo na Dovjem.
j Konkurz. Socialnodemokraški gostilničar »pri Jelenu« na Savi Anton Čop je faliral. Socialni demokratje so ga slabo držali. Kam je odšel, ne vemo, samo toliko nam je znano, da so nekateri nesrečniki, ki niso sociji, plačali za njim velike vsote, ker so mu »dobro stali«.
j Opekli so se nekateri sociji in liberalci z Javornika in Koroške Bele. Menili so, da smejo duhovnika obreko-vati in žaliti, kolikor se poljubi njihovemu rdeče-zelenemu srcu. Tako so se spravili tudi na g. župnika Koširja s Koroške Bele. Za enkrat jim je spodletelo. Pri sodniji so obžalovali svoje besede in jih preklicali.
KRŠČANSKO - SOCIALNA ORGANIZACIJA V ITALIJI.
Po oficielnih podatkih laškega delavskega urada se je nahajalo leta 1910 na Laškem 373 katoliških strokovnih društev z 104.614 članovi. Od teh jih pripada 67.466 industriji in 37.148 pa kmečkemu stanu. Največje je število organiziranih v Lombardiji in na Beneškem. V Lombardiji je 57.870 katoliško organiziranih delavcev, in sicer 42.171 industrijskih in 15.729 kmečkih. Na Beneškem pa je 18.950 članov katoliških strokovnih društev in od teh je 11.082 industrijskih delavcev, drugih 7768 pa jih odpade, na kmečki stan. Na tretjem mestu je glede števila organiziranih Sicilija. Tam je 6397 katoliško organiziranih delavcev. Potem sledi Pijcmont z 4711 krščansko-socialnimi organiziranimi delavci. Ostalo število
članov se pa razdeli po ostalih' provincah kraljestva.	u
Književnost.
* Almanak Gospe Lurdske. Za prihodnje lelo 1912. so izdali za hrvatski narod marljivi oo. kapucini v Bcki lep koledar z zgoranjim naslovom. Kdo nc pozna njih plodonosnega delovanja na Reki in po vsej Hrvatski? V mestu zidajo prekrasen hram božji, na široko pa. vplivajo s svojo tiskarnico. Lepo število knjig nabožne in apologetske vsebine je že izšlo iz te »štampe«; zlasti pa moramo omeniti, da izdajajo ilustrovani časopis »Naša Gospa Lurd-ska«, ki broji že 26 tisoč naročnikov (stane 1 K na leto). In kakor nekak sad, ki dozori vsako leto enkrat, so se odločili izdajati tudi koledar (almanah) Gospe Lurdske. Kdor rad čita hrvatski, mu koledar toplo priporočamo. Našel bo v njem zelo lahek jezik, pa obilno lepega gradiva(povestic, življenjepisov, pesmi, apologetskih člankov i. dr.) in nepregledno vrsto slik (za Slovence posebno zanimivo fotografijo na strani 217.: hrvatski Domagojci ob socialnem kurzu pri Sv. Joštu nad Kranjem — z dr. Krekom v sredi). Cena 1 K 20 vin.; založila ga je Ivuča Dobre štampe na Rijeci.	D.
Glace rokavice
za dame po K 170, za gospode po K l-80 ter vse vrste drugih rokavic, dobro blago, dobavlja po nizki ceni J. Emmer, rokavičar, Praga, II., Jung-manova 11.	2930
dinarskega
pomočnika
sprejme takoj z vso preskrbo Josip Sitar,
mizarski mojster, Križe pri Tržiču, Gorenj.
Proda se eeno, dobro ohranjen bel
uozicel^
z gumijevimi kolesi v Spodnji Šiški, Žiber-tova ulica štev. 265.	3311
!!! Zahtevajte vzorce! !!!
Barhant, flanele, modno mm blago, opreme ■■
platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja izvozna tvrdka	3307 12—1
V. J. HavllČek in brat v Pod&bradeh na češkem.
llazpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 metrov raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18kron. — Ugodna prilika! — Izredno ceno!
icar Organi$t tsu in občinski tajni^
z dobrimi izpričevali išče službe. — Prevzame lahko pouk v orkestru in godbi. Ponudbe sprejme uprava lista pod Šifro Marljivost 60. 3296 5—1
Družfvo Inženirjev v Ljubljani.
V soboto, dne 18. novembra 1911 ob 8. uri zvečer se vrši pri „Z»ati kaplji" ne Sv. petra cesti
izredni občni zbor
s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora.
2.	Poročilo odborovo.
3.	Predložitov osnutka za društveni poslovnik.
4.	Sklepanje o stališču, ki naj ga društvo zavzame o zadevi ,,Unije tehnikov.
5.	Sklepanje o predlogu glede odseka za terminologijo in volitev odseka.
(1. Sklepanje o zadevi društvenega glasila in volitev tiskovnega odseka.
7.	Volitev delegatov za VI. dan inženirjev in arhitektov.
8.	Sklepanje o društvenem lokalu.
9.	Slučajnosti.
V Ljubjani, due 4. nov. 1911. 3305	odbor.
Prodajalko j
katera je zmožna voditi trgovino z mešanim blagom (filialko na Bledu) in ima kaveijo, se sprejme pri Otonu Homanu v Radovljici.
priložnostni nakupi
Lepa žepna ura i verižico K 3*50.
30.000 komadov
kupljenih, aaraditega pošiljam 1 lepo .1« ur Močo (na U ur) „OLORlA" srebrno iiukur-rem. uro, švie. kolesje z lopo grav. oklopjoiu, s sekundnim kazalcem lu lopo pozlačeno ali pogroor. verižico natančno idočo 4o za K 3*50. Nadn\je ponudila eno prttvo poala-ieno 36 ur idočo aukn-rom. prvo vrste švicarsko uro s pozlačeno voriiiiuo »a K 5. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju S, KOHANE.
Švicarskih ur, Krakov &t. 78. Neitovilno
razpoSIljalnlca
prizuanj in naročil.
Za nougajnjočo (lonar nazaj. MM
Organist
rokodelec, oženj en, z dobrimi spričevali, išfie slnžbe. V ugodnem slučaju prevzame tudi službo cerkvenika. Službo lahko nastopi takoj. Naslov se izve pri upravi lista.	3226
SODE
dobro ohranjene, stare in nove, velike iu majhne, proda IVAN BUGGENIG, sodar-ski mojster, Ljubljana, Cesta na Rndol-fovo železnico št. 5. 3150 3
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajene odvajalne
kroglfice
(Neustelnove Ellzabetne krogljlce)
I'rcd vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, preite vsakih Škodljivih prlme«i, vporabljojo »e z najveojlm uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odjptjoče, kri čisteče: nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo - a izvor premnogih bolezni. Kadi po-
ZJJDPtlC slaiene obin<c iih radi uiiva)°otrocl-
* Škatlj^ca s 15 krogljicami stane 30 vin. ovoj z 8 ikatljic, torej 120 kroglpc, s ane lc 2 K. Če se pošlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj.
CooiiIIaI Nujno sc svri pred po-
9varno X narejen Zahtevajt • Filipa
Neustelna ..odvojalie krogljlco" Pristne le, če no i vsaka škatlja in navodilo n šo zakoito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku „Sv. I.eopold1' in podpis „Flllp Meustein, Apotheke".
Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo .vrdko
Filipa Neusleino lekarna
„pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnlk, lekarnar,
3301 in v več drugih lekarnah.
3291
£
BLAGAJNE IN PISARNE
c. k. priv. splošne prometne banke
podružnice v Ljubljani, prej J. C. Mayer
se od 6. novembra t. i.
ne nahajajo več v Stritarjevi ulici 6,
temveč V novih prostorih
voiial Marin tt - Sv. Petra ceste
(v hiši zavarovalne družbe »Assicurazioni Generali").
o
TrZlSKe novice.
t V društva sv. Jožefa se je igrala ninolo nedeljo znana igra »Mlinar in ,jcgova hči«. Dasi se je igra že lansko eto predstavljala, je bil vendar obisk ako povoljen. Vsi igralci brez izjemo prvi vrsti seveda g. Vidic v vlogi nlinarja) so vrlo dobro nastopili. Tudi >ctje je zelo ugajalo.
t Volitev župana v občini sv. Ane je vršila v soboto 28. oktobra. Izvo-jen je bil dosedanji župan g. Ivan An-[Cle, posestnik in gostilničar. Sveto-avca sta cerkveni ključar Jakob Per-iuš in Jakob Meglič.
t Obisk pokopališča vseh Svetnikov naznik in vernih duš dan je bil veli-ansk kljub precej neugodnemu vre-nenu. Na praznik popoldne je pred lapelico zapelo društvo sv. Jožefa par alostink. Razsvetljava grobov je bila lajna. Na tisoče lučic je svetilo na gro-ieh ranjkih. Tako razsvetljavo je najti nalokje.
t Predavanja v društvu sv. Jožefa bodo zopet nadaljevala. Prihodnji orek ob 8. uri predava g. Čadež.
t Cirkus smo imeli te dni v Tržiču, 'o je bilo veselja za mladino. Dasi je tem času zvečer pri nas že precej iladno, je vendar vztrajalo občinstvo iri teh predstavah na prostem.
t Veliko ogorčenje vlada med tu-ajšnjimi usnjarji. V strokovnem dru-itvu imajo rdečkarji večino. V blagajni e precejšna vsota denarja. Sedaj dela-
0	nekateri na to, da se priklopi tukaj-nje društvo, v katerem je tudi lepo itevilo krščansko socialnih usnjarjev jubljanskemu socialističnemu usnjar-kemu društvu in s tem tudi blagajna, ' katero so nosili tudi naši delavci voje prispevke. Toda rdečkarji bodo laleteli na krepak odpor. Z denarjem,
1	smo ga nabrali za se, ne bodo razpo-agali ljubljanski sodrugi.
t Občinske volitve se bodo vršile L novembra na nedeljo in sicer od 9. ire zjutraj do 1. popoldne.
* Ravnokar je izšel prvi zvezek Betrachtunrjen iiber das Evangelium«
on Dr. O. Prochaszka, ki vsebuje Ad-rent und Kindheit Jesu. Po tem zvezku »o občinstvo istotako rado poseglo, ka-ior po tretjem »Leiden und Verherrli-hung unseres Herrn Jesu Christi« in w pred letom izišlem zvezku »Die Lie-lebis ans Ende«. Cena broširanemu izrodil je 2 Iv 88 v, vezanemu 3 K 60 v. stočasno je izšla od istega pisatelja udi knjiga »Der Konig dem alle leben«, Allerseelengedanken, ki stane veza-a 1 K 44 v. — Vsi ti omenjeni zvezki so edno v zalogi v Katoliški bukvarni v ijubljani.
s tremi sobami, predsobo, sobo za služkinje ter pritiklinami se takoj oziroma za februar 1912 odda na Poljanski cesti št. 71. Cena letno 600 kron.	3280
Ni težko
odstraniti revmatiških, protinskih bolezni in nevralgije, kajti preizkušeni zdravniško priporočeni
CONTRHEUMAN
besedni znak za (mentol, saciliziran kostanjev izvleček)
je vedno zanesljiva sredstvo 2 I
ki za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev j pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušlca 1 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja,
t. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pri naprej plačilu K 1*50 se pofilje t pusica franko " i, „ ,3'— .» „ •"> ,, „ » tj ,, „ 9*— ,, „ 10 „ ,, Pozor na Ime Izdelka ln Izdelovatelja! ZALOGA V LEKARNAH. V LJubljani: Rih. Sušnik, Jos. Čižmar,
dr. G. Piccoli.	3117 I
Tcuartia peči
, Uid štev. 14 pri Ljubljani
(preje HenfSe! 4 Kouačič)
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastlti duhovščini za izvršitev vseh v to stroko spadajočih del.	3:503
Cene zmerne.	Priznano izboren Izdelek.
Vzorci in proračuni na razpolago.
Klarofiila se tudi sprejemajo: So. Jakoba trg šteo. 5, Ljubljana.
S
V-fl 'd.	5. JU«
mesarija s pršutarijo v Velikovcu na Koroškem. Pojasnila daje uprav-ništvo „Slovenca".	3294


iz lastnega čebelnjaka, torej pristni in s strojem iz satja izbrizgan, prodaja v škatljah (nefrank.) po 5 kg po 9 E župnik Fran Lakmayer v
Preddvoru p. Tupaliče. 3289
B
lečisfžlnuzv^^^Jj
EC
HM Bi
dobre in pristnobarvne zimske barhents, flancle za srajce in drugo perilo, lanencinbombažaste
kanalase, cefire. platno inlet, brisače, rjuhe, zimsko blaco za daine in gospode žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko
Jarosav Marek r„?cTM: v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Gcško.)
V zalogi imam tudi veliko množino OStfllKOV zimskega parhenta, flanela, kanafasa, itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in pošt. prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje u slovensko,
3100	_
36$wm«ewwwemwem

Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, V/olfoua ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisili vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazille, pluvijale, dalinatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cericvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenja, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa poprnvlla.
Zagotavljajoč hitro In najpoštenejžo postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.

rgouski uradnih
z veliko prakso in najboljšimi spričevali iz večletnih služb, želi premeniti mesto kot knjigovodja, korespondent ali poslovodja. — Reflektanti naj blagovolijo naznaniti svoj naslov pod »vesten uradnik" na upravništvo tega lista	3287
Vaš želodec

se
v,
1'rei/ktlSenB iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domaČe zdravilo ki ubiaži in odstrani znane nasledke nemnor-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. £orečico. napenjanje, nezmerne tvorbe kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
SVARILO I Vsi deli embalaže "
- imajo postavno
deponovano varst znamko %&
GLAVNA ZALOGA: LEKRRMR ^ B. FRflGNER-ja, c. in kr. dvor. dobavilclja,
»Pri črnem orlu", PRRGR, Mala strana 205, — Po pošti se razpošilja vsak dan. —
vogal Nerudove ulice.	Sli;
Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoSilj. K 130 se pošlje mala steklenica, za K 2.80 velika steklenica. za K 4 70 3 veliki steklenici za K R — 4 velike steklenice za K 22-- t( vel. steklenic poštnine prost:.
na vse postaje avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogv. V Ljubljani: Rili, Sušnik, Dr. G. Piccoli, .los. Cižmar.
Stev. 5668.
S.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za
dobavo pohištva
na dan 24. novembra 1911 konkurenčno razpravo.
Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 10. ure omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, katera se tuuradno lahko vpogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung".
C. kr. tobačna tovatma v Ljubljani,
dne 2. novembra 1911.	3302 3-1
parna opekarna
u Srednjih Gamslinih f pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. 2
priporoča svojo izborno zarezano strešno (falc) in zidno opeko na strbj v vsaki množini.
ŽIMA
'i rs. ..v
morska trava, peresa za pohištvo kakor (udi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy. trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2821
Plahte za vozove
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri šteianu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822 —nm—'■ Ujtfl ti-ja m '<<■.;<}'•"" «Sf="
nT"	Miti T Kil ilil
Teodor fforn
(poprej Henrik Korn)
pokrivalec streh in klepar, vpelialec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljano, Poljansko cesto 8.
Priporoča se preeastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
taiemi
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno" in poštnine prostn.
S- 1	■ IML* "TklMI "' mAJ	"'
m*mmJ£SSmmmmmJ3£S£mmmmmmB2^BmmamMmJS!^
658
Na Cojzovi cesti 9, v bližini realke in obrtne šola se odda takoj aH kasneje lepa, svetla, solnčna
mesečna soba
ineblirana, s posebnim vhodom.	3258 (3)
Vpraša se istotam I. nadstr. vrata 6.
v kateri se nahaja gostilna, se pod ugodnimi
pogoji proda. Zaradi velikih prostorov in ugodne lege je za vsako obrt pripravna. Vprašanja pismeno na upravništvo „Slo-venca« pod K. B. 28.	3172
IKIodfstinja ^ Ivana Vončar
se je preselila d .«3 a
Komenskega nI. 16.
Stara, znana
3115
estiSna
se da v lepem promet nem kraju na Gorenjskem takoj v najem. Ponudbo na upravništvo »Slovenca" pod štev. ,3155'.
čenča
za slikarstvo in pleskarstvo » 32t7 sprejme takoj	::
Friderik Gimi v Celovcu
iLgr Domača, naravna -»g
vina =
vsake vrste: bela, rudeča po 11—56 vin. liter priporoča velespoštovanjeni Franjo Rcdcnko. Za-prešlč p. Brdovec. Hrvatsko.	3264 (3)
Telefon 145.
5106
Touarna za kovinsko blago m zuonoliuuica
J.HILZER& KO., Dunajsko lilovomeslo,
se priporoča nabavo zvonov, melod. in liarmon. zvonila vmVc velikosti in gLiau. Jamstvo /a določc-n in poln "las, najčistejšo vglnsitcv in najbolj-i matcrijal. Stojala za zvo-
nove iz kovanega /c-jrA^ftEv.	l«a ali lesa. Lahkot-
•■	no zvononjo, najbolj-
ši način toka. Nagla
izvršitev najnižje rene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi sc sprejmi) v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše kon-štnikcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, rnako tudi priporočila kakor tudi pri-znaln.1 pisma.
M. DRENIK Kongresni trg št. 7 Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
889
1322
Šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov!
Mr Čš. dem. dr. Šivalnih strojev.
Ljubljana Sv. Petra cesta 4.
Kranj' Glavni trg 53.
Kočevje Glavni trg 79.
Novo mesto Veliki trg 88.
Na splošno vprašanja vsako zažoljeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko.
[•V za eno ali dve stranki z dvoriščem in lepim sadnim aoas
ir
vrtom se ceno proda
Potrebnega kapitala 2600 K. Natančnej c se izve BOŽna Mil. UlMUH CCSta II. SI. 154.
Stalni krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod »Merkur«, Brno, Neugasse 20.
Prvomestna
inozemska zavarovalnica
(zivljensko in rentno zavarovanje) s sijajnimi premijskimi tarifami in zav. pogoji
išče
v večjih provincialnih mestih Kranjske (ozir. Goriške, Gradi-ščanske in v Trstu z okolico)
s pravico inkasovanja proti primerni kavciji, kakor tudi
lokalne zastopnike.
Zgovorni gospodje z zastopniškimi zmožnostmi naj vpošljejo svoje detajlirane ponudbe z navedbo zahtev na upravništvo »Slovenca«, Ljubljana, pod šifro: »Javni zavod«.
3299
Dobre
vinske
lz hrastovega lesa, prav močne la nekatere skoraj nove
od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600-1000 „
proda po nizlti e&iri
Fran Casclo 2784 1
vinski trgooec
Lingerjeva ulica 1. za Škofijo
Priporoča se tudi ua|Itnc|ši vcrinoutli po zelo ugodni ceni.
S
£
>
©
o
a «
-H t*
a
m
ca O) 0) a
rM
veležganjarna sadja, Ljubljana
priporoča v svoji lastni žganjarni 22o8	kuhano
Iffiiisfito žganje
V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov napre}.
t/X
■o
JI—•
n
N«.
r+
CJ
■a o
O <
M **
B
W<
n
et
Najboljša češka tvrdka! Ceno posteljno perje!
t kg sivega, dobro sknbljenega 2 K; boljšega 2 K 40; prima polbelega 2 K 80; belega 4 K; beLsga pnha 5 K 10; 1 kg izredno iinega, snežno-belega, skubijenega 6 K 40, 8 K: 1 kg puha 6 K, 7 K; belega puha 10 K-najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene postelje	3779
iz zalo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cin široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem lfi K; s polpuhom 20 K; s puhom '4 K • posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K ; pernice 200 cm dolge 140 cm Široke, 13 I<, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke, 4 K50, 5 K 20'o K 70 spodttje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80' Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj*
Cinik zastMl in franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. Češko. Cenik zastonj In franko.
Prva tajska mizarska mm
GeniM 1 „ št. Vidu nad Ljubljano
na razpolago	vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti železn. poslale Vižmarie (v lasmi ltiši)
naznanja slavnemu občinstvu, da si je prenrodila
mi a Mmn $ strojnim obratna na parna si.'o
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov ocl preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sana-
torijc in druge javne zgradbe. ZALOGA v St. Vidu nad Ljubljano. — PRODAJALNA v Ljubljani, Dunajska costa 18 v hišiKmetske posojilnice.
B
D D D D D D
n n
□K=aC3C30C3C3C3E
Zavod za ortopedKno telovadbo
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom	2971 7
raznovrstno skrlvljcnje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka led|a itd. je v Gosposki nllel St. S, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. popoldan istotam.
3aac
C. Hr. priv. zavarovalna dražba m Avstriji Fenilis na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica: ŠEST MILIJONOV KRON.
Družba zavaruje:	231 6
1.)	Proti škodi, povzročeni vsled požara, strele ali plinove razstrelbe na poslopjih ali premičnih stvareh;
2.)	Proti tatinskemu vlomu ali tatvini iz zaprtih ali odprtih prostorov.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje:
Generalni zastop c. kr. priv. zavarovalne družbe Hvstriiski Feniks
v Ljubtjani, Sodna uitca št. 1.
Vplačana delniška glavnica: Dva milijona štiristotisoč kron. Zaloga zavarovalnin: Dvainpetdeset milijonov kron.
Stanje zavarov. glavnic 31. decembra 1909: Dvesto in deset milijonov E. Premijski in obrestni dohodki na leto: Deset milijonov kron.
ZAVAROVALNO POGODBO za preskrbijenje svojcev v	ZAVAROVALNO POGODBO za opremo svojih otrok'
ZAVAROVALNO POGODBO v lastno korist, da se mu po preteku določenih let izplača zavarovana glavnica, ZAVAROVALNO POGODBO v varnost posojila pri
kakem kreditnem zavodu ali zasebniku, ZAVAROVALNO POGODBO v varnost životne rente, dobi jo takoj pod jako ugodnimi pogoji pri
zaslopu s. Sr. p. orainlB Ma na žifnjo Milsli Ms
v Ljubljani, Sodna ulica štev. 1.
las. Prosenc, vodja generalnih zastopov.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
ana
Tur j ški trg št. 7
Ljubljana
Nafveejj a zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Ustanovljena	^	Ški VOŽički itd. Najsoli|jnB;š8 ftiago. Ustanovljena
3292
1847.
U47.
Priznano tis »s£ja, resnično domača, že 25 lel sSssJojzča eksporfeia fordka.
'rane Mol wm
samo nasproti Frančiškanske ccrkvd
lit delničar
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on torej lahko po originalno fonarnlšklh cestafi
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
ure
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
637 1
Ceniki
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo.
zastonj in poštnine prosti.
Izborne, preizkušene in od šolskih oblastev priporočene in dovoljene
peci za šole
štedilna ognlišča
in za privatna stanovanja
izvirne Meidin-gerjeve štedilne peči uHELION«
dobavlja najbolje
Prva horoviška tovarna za speoial. (ig peči in parilnike za krmo, livarna in izdelovalnica emajlov
Oton Kofmann v Horovicl. Bav
Jps&fL
Ceniki na zahtevo zaslon/.	L
IKjia^j,^i	Solidni zastopniki sc išče/o.
pralni stroji, llkalniki za perilo, sloviti brzoparilniki za krmo, uni-vers. Sdmeiderjeve peči (patent. Virk) kakor tudi različne potrebščine za stavbe

IRbzl
33
Slovanski veslnik.
Alkoholizem na Hrvaškem. — 30.000 K za hrvaške dobrodelno zavode. — Dota za srbsko princezinjo Heleno. — Otvoritev šole za slovanske jezike v Belgra-du. — Bolgarija in vojaštvo. — Nemška šola v Zofiji. — Slovaščina na ogrskih učiteljiščih.
Hrvati spijejo iet.no 500.000 hI vina v vrednosti 32 milijonov kron. Domači hrvaški pivovarji producirajo letno 100.000 lil piva. in razventega se ga pripelje iz tujine ravno toliko. V celem spije Hrvaška na leto za 11 milijonov kron piva. Žganja in raznih likerjev se spije v gostilnah okoli 60.000 hI in doma približno 100.000 hI, kar stane 24 milijonov kron. V celem se zapije letno na Hrvaškem in Slavoniji 70 milijonov kron.
V	Zagrebu je zapustil umrli državni uradnik Thcofil Balicki, rojen Poljak, v svojem testamentu raznim hrvaškim dobrodelnim društvom 30.000 kron.
Kakor poroča srbski list »Štampa«, je izgotovila srbska vlada predlogo zakona, po kateri bi se dalo princezinji Heleni, ki se je omožila pred kratkim z ruskim velikim knezom, 2,500.000 dinarjev za doto.
V	Belgradu so otvorili šolo za poučevanje slovanskih jezikov. V šoli, v kateri se poučuje spočetka samo rusko, poljsko in češko, se bodo učili pozneje tudi ostali slovanski jeziki.
Bolgarski vojaški list »Vojni Glas« Je objavil zanimivo Statistiko o tem, koliko je izdala Bolgarska zadnjih pet let za vojaštvo ter primerjal te izdatke z izdatki drugih evropskih držav. Bolgarska je izdala v teh petih letih za vojaštvo 313,198.013 frankov ali na leto okroglo 62,639.602 franka. Vsak Bolgar je torej moral plačati za vojaštvo letno fl5-i& frankov. V istem času so izdale druge države za vojaštvo primeroma dvakrat manj. Tako je prišlo v Italiji na enega prebivalca letno 1202 frankov, na Ruskem 1030, na Avstrijskem ,10 10, na Srbskem 770, na Rumunskem 6 20, na Turškem 7 in na Japonskem 4 franki. Na koncu članka primerja »Vojni Glas« izdatke Ruskega za vojaštvo ob priliki rusko-japonske vojske z izdatki Bolgarije za. razglasitve neod-visnosti. Na Ruskem je padlo takrat na osebo 38 71 frankov, na Bolgarskem pa brez vojske 4509 frankov, časnik konča svoj članek z besedami: »Če to ni razmetavanje denarja, potem ne vemo, kaj bi to bilo.«
Te dni je bila otvorjena v Sofiji prva javna nemška narodna šola. Slavnosti se je udeležil tudi bolgarski na-učni minister S. S. Bobčev, cela nemška kolonija v Sofiji in več odličnih občanov. Pri slavnosti so predavali dijaki in dijakinje nemške in bolgarske pesmi. V eni nemških pesmi, ki jo je zloži^ Ha soproga ravnatelja tamkajšnje kreditne banke, ga. Glum, se je slavila gostoljubnost Bolgarov nasproti Nemcem. Da bi le Bolgari te gostoljubnosti enkrat ne obžalovali!
Po nalogu naučnega ministrstva $e bila letos uvedena slovaščina kot obvezen predmet na ogrskih učiteljiščih. Ta naredba se ima razširiti tudi na vse gornje ogrske gimnazije in realke. Ta korak ima za Slovake izredno velik pomen; kajti to znači uradno priznanje slovaščine na ogrskih srednjih šolah in ima do gotove mere tudi pomen v javnem življenju. Ta naredba pomeni mejnik v kulturi ogrskih" Slovakov.
iz Mke.
Prejeli smo in priobčujemo: Barometer propadanja. Te dni se
je v Zagrebu osnovala »Hrvatska narodna straža« — po zgledu vaše slovenske. Cilj ji jc, da v krajih inclyti quon-dam regni Croatiae, kjer od vekov živi avtohtoni hrvaški živelj, rešuje hrvaško zavest, ogroženo po tujem vplivu. V notranjem poslovnem redu berem, da bo »Straža« dajala otrokom knjige, obleko — starišeim pa celo mesečne nagrade: — samo da bodo svoje otroke pošiljali v hrvaške šole. Pa da to ni znak propadanja! V Hrvaški —• poleg
domače (?) hrvaške (?) vlade, šolske avtonomije, državnih zakonov, prizadevanja rodoljubov itd. ... sc čuti ne-, odoljiva, nujna potreba take institucije! Prodiranje mažarizacije po Juli-anu in železniški progi jo zahteva. Bodi hvala rodoljubom, ki so jo osnovali; toda kolikor nas tudi ta ustanova napolnjuje z veseljem, ker je potrebna, nas na drugi strani prevzema žalost, ker je nepogrešljiv barometer narodnega, banovinskega propadanja.
Kaj vse je na Hrvaškem mogoče. Ako hodite po zagrebških ulicah, ne bote našli nobene brez sedeža kake posmrtne zadruge — Herkulesovega kova. Balkan, Jadran, Zagreb, Velebit, Podravina, Dobrobit, Dobrotvornost itd. itd. — vse pa obstoje komaj skozi par mesecev. Manjkalo nam je ravno še tega, da nam popolnoma demorali-zuje in gospodarsko ubije ljudstvo. Strašno je, kako so se ta strupena, špe-kulativna društva razširila med ljudstvom. Kmetje jemljo denar na menice, samo da plačajo premije. Pa kaj sc vse dogaja!
»R. Novi List« piše n. pr., kako je eno tako žrtev — slučajno (?) povozil voz. Sicer je pa zanimivo pogledati po zagrebških lokalih. Zveri v človeški podobi vodijo svoje žrtve — v strahu, da jim pred določenim rokom nc umrjo — po hotelih in jih hranijo z najboljšimi jedili; kakor hitro pa preteče določeni čas, tedaj komaj čakajo smrti svoje žrtve. Sedaj jih ne najdete več po hotelih, marveč po beznicah, kjer pozno v noč vlivajo vanje alkohol: žganje, rum; duše jih s slabim vinom ln močnimi cigarami. In ako vse to ne pomaga, tedaj jih slučajno povozi voz. In na vse to oblasti šc vedno molče, ali kakor bi rekel Turek — ni mukaet. Zares: kaj vse ni mogoče v Hrvaški!
Sabor — volitve. Ban sporoča koaliciji in ji ponuja ponovni pakt. Ako ga koalicija sprejme, ne pride do razpusta sabora — ako ga ne sprejme, bo sabor sklican v par dneh (sredi tekočega meseca), razpuščen in razpisane nove volitve; ban seveda ne bo mogel k vstajenju vzbuditi munkačev, novi sabor bo odgoden pa razpuščen in razpisane nove volitve, pri teh ban zopet nc uspe — pa od konca zopet ista pesem — kakor v Hrvaški.
Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti in borzni interescnU čltajo
JJ
ii
(Izhaja tedensko).
Vsebina: Tržna tendenca. Finančni tedenski nrsulstl. Zunanje borze. Informacijska rubrika.
Posebej omenjeno: Alpinska montanska družba. Skodove tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manu-schek. Pivovarnica Poscbach. Union, družba za stavbno blago. Buštehradska železnica. Gosska pivovarnica. Anglo-Avstrijska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Lloyct. Dunajski Bankverein. Delnice državnih železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska hipo-tečna banka. Nižjeavstrijska eskomptna družba. Mednarodna družba za zavarovanje proti nezgodam. Tržaške plinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za železo in pločevino Union. Bakrene tvornice avstrijske. Unionska banka Ley-kam-Vevče. Liinderbanka. Foncičre, pe~š-tanska delniška zavarovalna družba. Zivno-stenska banka. Južna železnica. Splošna prometna banka. Liesinška pivovarnica. Avstrijski Feniks, zavarovalna družba. Za-hodnočeška rudniška družba. Nadraške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Endcrlin d. d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. \Verndlove delnice. Trboveljska premogokopna družba. Gclsenkirschenski rudnik. Rudnik Phonis. Deutsch - Luxen-burški rudnik. —- Karzna poročila ln pre-mijski postavki za vodUne spekulacljske papirje dnnajske, berlinske in londonske borze. — Dobiva se gratis in franko pri bančni tvrelki
ERVIN & C O., Dunaj I.,
Tuchlauben št. 8.	3084
ManufaKtHrna trgovina
Mesto 106 K za 56 X
franko vsaka postaja dobavljam v svrho reklame nove, prvovrstne „Singer" šivalne stroje z elegantno omaro in lOletnim jamstvom. Razpošilja po doposlatvi nadatka 15 K, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po tovarniških cenah.
A. Weissberg, Dunaj H. Unlerc Donaastrasse 23.
Cenik zastonj in franko.	3231
j Okusite pivo iz Češke | delniške pivovarne 1 v Čeških Budejevicah.
Je izborno, na plzenjski način varjeno.
3165 26
Zaloga v Ljubljani:
V. H. Rohrmann.
Zaloge: =====—
Postojna: Emil pl. Garzaroli; Trnovo: Rudolf Valenčič; Reka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; Pulj: Lacko Križ.
0 I
H □
B □
EJ H
B □
□
03
B □
.Pri Valvazorjii' Stari trg št. 4 Milana
PiiMna, pletenina, galanterija ln dežniki.
- Absolutno zajamčeno -
vino
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja
vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1910 po 57 do 60 K za hektoliter postavljeno na kolodvor v Ajdovščino.
Sortirano vino rizling je po 62 K, beli burgundec po 70 K in „ZelenM po 80 K. Manj kot 56 ltr. se ne odpošilja.
Buteljke a 3/4 ltr. iz 1.1908 so po 2 K, in ,,Zelen" 1. 1908 po 2'40 K.
Kleti nadzoruje dekan vipavski.
2305
Kmetijsko društvo
v Vipavi
1	kg sivega skubljenega K 2-—, boljšega K 2-40, pol belega prima K :-80 belega K , finega inelikega pulia K 6, prvovrstnega K 7-—, 8 — m »-6D. Sivega puha H 6 -, V —, belega finega K 10-—, prsnega puha K , od pet kg
naprej Ranico.
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudeCegn. modrega.alt belega inlet <nanki<ig) blaga, t pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z
2	v-piavnlcama, vsaka, 80 cm dolga, 60 cm Široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in Irpežnim posteljnim, perjem K 16 —, s pol puhom K 20 -, s puh perjem K 24. Posamezne pernice K 10.-, 12.—; 14-, 16—. Posamezne vzglavmcc K 3-—, 3'So, 4'—• Pernice 200X140cm velike K 13, 15—, 18'-, 20-—. Vzglavnicc 90X70 cm velike 1< 1S0, 5-~, 5-51. Spod. p. rnlce iz najbolj, aradla za postelje 180X116 cm velike K 13.-, 15-—, razpošilja proti povzetju ali uaprej
vplačilu
2427
Maks Berger Dešenica 343/a Češki les
Nikak riziko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
pi-iv.
Teleion št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Centrala na Dnnaju, - Ustanovljena 1864. - 29 podrnžnic. Vogal marijfn tri - So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilile knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent 7. vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in proda janje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročit. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev iu posojila nanje.	201)4
Ustmena ln pismena pojasnila ln nasveti o vsah v bančno široko spadajočlh transakcijah
Najkulantnejšc izvrševanje, borznih naročil na vseh tuzemskili in inozemskih mestih. ~ Izplačevanje kuponov in izžrebanjo vrcduostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcov. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ogujevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja.
vsekdar brezplačno. Stanje dnarnih vlog na hranilne knjižice dno 31. oktobra 1911. K 88,379.609.

©
Modna in konfekcijska trgovina
M. Krištofič-Bučar
se is preselila v lastno hišo na Stari trg št. 9.
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, po znano najnižji ceni, tudi po meri
Posebno krasne: kostume, plašče, pelerine, razne jopice, krila, domače halje in
bluze In otročje oblekice.
Velika izbera perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke.
Pošilja na izbero tudi po pošU.	2993
lla sedmih javnih razstavah odlikovane s prvimi darili.
Samo pristne
1800 rTPA.PIVr
tepbypri\podplatm
ce na
3164 10.
TPEl/rDJlbMHKb
A©

?e 4f
Vsak dan jih Izdela tovarna
60.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago.
3273
Razglas.
mestna hranilnica ljubljanska razpisuje začasno mesto
asistenta
z letno plačo 1800 K iti stanarine 500 K. Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko ali pa nižjo gimnazijo odnosno realko in trgovsko šolo.
Prošnje z dokazili o šolanju, dosedanjem službovanju, o starosti, domo-vinstvu, o zdravju in nravnosti ter o znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati
najkasneje do 14. novembra 1911.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1911.
Meljslvo Mestne Hranilnice ljubljanske.
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, Uolerjev, muftf*. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Dzdeluje se vse po najnižjih cenah.
J
3H0
Ljubljana^
Sv. Petra cesta 21.
OREHE
3037 20
v vsaki množini kupuje po solidnih cenah
IV. IHARTMANN fliSL A. Tomal
v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
Tvrdka oddaja fljJT ^ ffikfl | ffp zdrav in brezhiben najboljše vrste ll »Vrl u S fl v vsaki množini tudi
cele vagone po prav solidni nizki ceni!
t
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
3=
♦ Zaloga pohlftga In tapetniškega blaga ♦
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta št. 11.
Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
2924
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
flniltfko skladišče obleta
•a •e
Ljubljana, Mestni trg 5

3029 3
priporoča svojo
ogromno zalogo oblek
ulsfrou, raglanov, zimskih sukenf In kratkih sako (mlkado)
z razno kotno podlago za gospode
Velika izbera kostumov, dolgih double plaščev, kril, bluz in kožuhovinastih jopic in paletotov.
Use v najmodernejšem krojn in barvi.
Cene primerno nizke.
O. Bernatovič.
*
i ♦
t
t ♦
vse vrste siamo-
reznice in vse druge poljedelske tjp^sgg stroje ter želez-tfKSBgraOP nino ponujata
Ne zamudite zahtevati cenovmk.
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z teleznino in poljedelskimi stroji Dunajska cesfa štev. 16 Ljubljana Dunajska cesta štev. 16
♦ ♦
! ♦
Št. 691/pr.
R cl Z |3 IS.
Sekundarska služba.
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti eno mesto sekundarija. Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.	1
Adjutum, ki dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu z 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženj en in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisano službo predlože naj svoje, s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje	,
do 1. decembra 1911
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 31. oktobra 1911.
3283
IZPELJHV R
vseh pslcvnili transakcij. - Izdajanje iekev, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa r lavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.
IN
MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. T iP 99	Osrednja menjalnica:
J	DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlril7nirp Balle',, CeSka Kamnica, CoSha Ltia, Brno, Oflchcov, Gabionza, N. Graslitz, Krakov, Lltomorice, i uui u^iiiug. Moravski^umOerg.Modlintt, Meran, Novi JI6in,Plzon,Praga,Liberoo, DunajskoNovoraoito,Gvitava.
*« L
NHKUj^ IN ^RODHjil
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreč* i. t. d., L t. d
s Zavarovani« proti \im pri žraaafi srečit tn vra^n. papirjev
~ Prospekte in cenike premij zastonj in iraako=
Novice iz Amerike.
V Ameriki umrla Slovenka. V Clevelandu je umrla Ana Perko. Pokojna je doma iz Žužemberka, kjer zapušča enega brata in očeta. V Ameriko je prišla pred 22 leti in je bila ena najstarejših naseljencev v slovenski naselbini v Clevelandu.
Slovenec ponesrečil v ameriškem rudnika. Dne 7. oktobra je ponesrečil v rudniku Miami Copper Companije v Miami, Ariz., slovenski rojak Janez Breznik iz Nazarjev pri Mozirju na Štajerskem. Zjutraj je šel zdrav in vesel na delo, opoldne pa je bil že mrtev. Vdrla se je bila plast rude na njega. Doma zapušča očeta, mater, brate in sestre, v Indianapolisu, Ind., pa štiri sestrične. Med slovenskimi rojaki v Miami je bil zaradi svojega tihega in lepega vedenja zelo priljubljen.
—	Slovenec ponesrečil v Ameriki. V Clevelandu je ponesrečil rojak Franc Peterca. Bil je zaposlen v tovarni Co-lumbia Dve Works, ko mu je po nesreči ušla v stroj roka, katero je stroj tako poškodoval, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati.
—	Slovenec umrl v Ameriki. V Soutlrvvesternu, Colo, je umrl Josip De-lost. Pokojnik je bil doma iz Knežaka na Notranjskem, kjer zapušča vdovo in pet nedoraslih otrok.
—	Slovenske poroke v Ameriki. Gdč. Minka Vidmar iz Semiča se je v Steeltonu, Pa., zaročila s pravoslavnim fantom. Vlaški pop ju je že oklical v pravoslavni cerkvi. Zaroka je vzbudila v ameriških slovenskih krogih senzacijo in nekateri bi jo bili radi razveljavili. — V Pittsburgu, Pa., sta bila poročena g. Josip Lapajne in gdč. Kristina Mohar, oba iz Ljubljane. — Dne 4. oktobra se je poročil v Ne\v Yorku gospod Ivan Housek iz Brna na Moravskem s Slovenko Fanny Ogrinec iz Podgore pri Kamniku. — Nadalje so se poročili v Nevv Yorku: Mihael Urek v Brooklynu, rojen v Kapelah na Štajerskem in Josipina Panter, rojena v Mra-vi, župnija Nemška Reka na Kranjskem; Ivan Sever, posestnik v St. Clair, Pa., rojen v Zemoni pri Vipavi in Maiija Jakše, rojena na Vertačevim, župnija Semič; Simon Jarec, rojen pri Sv. Katarini pri Ljubljani in Franja Zupane, rojena na Brdu; V Pullman, 111., se je poročil gospod Ivan Kopač iz Mednega pri Št. Vidu nad Ljubljano z gospico Adelo Klemenčič, rojeno v Benečiji na Italijanskem.
—	V Ameriki umrli Slovenki. V Jolietu je umrla ga. Marija šenica, stara 03 let, rojena v Črnomlju na Dolenjskem. Zapušča-moža, sina in dve sestri. — Nadalje je umrla v Jolietu Margareta Perian, vdova, stara 76 let, doma iz Otovca pri Črnomlju na Belokranjskem. V Ameriko je prišla pokoj-nica precl tridesetimi leti.
Židje na ameriških farmah. Na shodu židovske kolonizacijske družbe v Severni Ameriki sc je sklenilo, da odpošljejo 450 židovskih rodbin na farme v razne okraje v državi Wyoming. Vsaka družina dobi 1000 dolarjev in zasigiu-ana ji je farma v obsegu 160 akrov. Bogati Židi so za to zložili potrebni denar.
Ameriško bogastvo. Kljub ustanovitvi poštnih hranilnic so se vloge v severoameriških bankah zdatno pomnožile, kot sc poroča iz Washingtona. Od 7. julija pa do 1. septembra se je v nje vložilo 634,100.000 dolarjev ali za 20,000.000 več, kakor prej v istem času.
Potopisec Curtiss umrl. Iz Filadel-fije, Pa., poročajo, da je William Elroy Curtiss, v najširših krogih znani časnikar in potopisec iz Washingtona, D. C., nenadoma umrl v svoji sobi v nekem hotelu. Zadela ga je kap. Bil je 61 let star.
Nenavaden vzrok za ločitev zakona. V Nevv Yorku je neki De Forest vložil tožbo za ločitev zakona proti svoji ženi, ker slednja neprestano uči svojo triletno hčerko, da mora kričati »Ženske morajo voliti!«
Nov prekop v Srednji Ameriki. Skupina nemških kapitalistov namerava
zgraditi nov prekop v Srednji Ameriki, in sicer namerava iztrebit i Sapoa River tako, da bodo po njem lahko vozili majhni parniki. Stroški so preračunje-ni na 5,000.000 dolarjev. Sapoa River je v republiki Costa Rica. Nemška vlada baje podpira projekt.
Tipkarice v ameriških zveznih dr-žavnih uradih. Zvezna komisija za civilne službe je izdala poziv, da bi se moški oglašali za stenografiste in tip-karje v zvezni službi. Zvezna vlada hoče odpraviti tipkarice in stenografisti-nje, ker zadržujejo moške pri delu.
Ameriški državni urad za varstvo naseljencev. Newyorška država je ustanovila Bureau of Industries and Immi-gration, ki ima nalogo pomagati nasel-nikom z besedo in dejanjem. Naselnik, ki misli, da je bil osleparjen ali ki je bil okraden ali oropan, napaden in ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opeharjen pri nakupu zemljišča ali hiše, pri vloženju, pošiljanju in menjanju denarja ali na kak drugi način oškodovan, dobi v tej državni pisarni sveta in pomoči. Dela sicer ne posreduje urad ali vsakemu naselnilcu da navodila do zanesljivih posredovalnic in agencij. Urad se nahaja v Nevv Yorku v hiši št. 22 East 30 St., v Buffalo pa v hiši št. 165 Swan St. Uradne ure so od 9. dopoldne do 5. ure popoldne. Ob sredah je urad odprt tudi od 8. do 10. ure zvečer, in ob nedeljah od pol 10. do 1. ure popoldne.
Najbolj obiskovano vseučilišče na svetu. Na vseučilišču Columfra v Nevv Yorku se je letos vpisalo 7992 dijakov in je to vseučilišče zdaj najbolj obiskovano vseučilišče na celem svetu. Na filozofski fakulteti je vpisanih 1382 slušateljev, na pravni pa 450.
Ameriška ženska o ameriški civilizaciji. Moderna civilizacija je za nič, družinsko življenje je pokvarjeno, ide-aii ameriškega naroda so jako nizki in veJ.kanska revolucija žensk v deželi bo potrebna, da pridemo do boljšega položaja, kakor ga imamo sedaj. Tako je govorila mrs. Olaf Guldin iz Fort Way-nt, v ameriški državi Indiana, na nekem shodu. Bližamo se času, ko je treba globoko poseči v politično in družabno življenje Zjedinjenih držav, da se odpravi pokvarjenost družinskega življenja, ki danes prevladuje v Zjedinjenih državah. Vsa ameriška javnost je danes korumpirana in naši otroci, ki bodo dobili tako lepe vzglede od svojih starišev, ne bodo nič boljši. Treba j^. torej, da ženska prime za vajeti politike, da ženska uvede zopet nravnost, pravičnost in pošteno ter čisto življenje v ameriške družine. In nadalje je govorila ta odlična ženska: Mnogo mož jc danes hujših kot zadnji črnci. Pokvarjeni so na telesni moči, duševni in ■sploh. Ločitev zakona čim dalje bolj j,r< laduje v Ameriki in iz tega izvira vse zlo, ki danes pokvarja ameriško diužino. Mož in žena se komaj poznata dol to leto, pa že silita oba na ločitev. Vzrok temu je pa, ker je znanje pred pvic-ko površno, sebično, zapeljano in btzz idealov. Ameriška družina propada v najglobokejši prepad, in če ne bo rešitve ob pravem času, bodemo slabši narod na zemlji kot, kateri drugi. Ameriški možje so prišli do vrhunca svojega ugleda, »bussines« jim jc zmešal glavo tako, da pozabijo družino. Vsemogočni dolar prevladuje v posvetnem, javnem in duševnem življenju in kakor vidi sin očeta, tako tudi on dela. Bodočnost nam ne obeta ničesar dobrega, pač pa vse slabo. Vrsta je sedaj na ženskah, da pridejo do pameti in vzamejo prvemu spolu oblast in možnost še nadalje voditi politiko v javnosti. Kdaj se bodo ženske uprle in zahtevale svojo pravico? Če hočemo biti resnično cn ihzirani, moramo odpraviti sedanjo civilizacijo in postaviti mesto nje popolnoma novo. Nova vlada nas pričakuje in brez nove vlade bo poginilo vse, kar se imenuje danes napredek. — Omeniti moramo še, da mrs. Olaf Gul-di- ni sufragetinja.
Ogrski bankir osleparil v Ameriki ivstro-ogrske naseljence. V Perth Am-boy, N. J., je pobegnil ogrski privatni
bankir Emil Sameth, ki je jemal denar
v pobrano. Ko je državni bančni supe-rintendent nadzoroval njegovo banko, je našel velik nered in ga je takoj dal za j- roti. — Proti varščini je bil izpuščen, na kar je pobegnil. Za koliko je ogoljufal ljudi, še ni znano, gotovo pa bode velika svota. Svojo klientelo je imel med Madjari in Slovaki. Tudi tega bankirja je pokopalo to, da je jemal denar na pohrano in z njim špekuliral. Kdor hoče denar shraniti, naj ga spravi v hranilnice, pri katerih jo vsaka špekulacija prepovedana.
Produkcija zlata nazaduje. Novč-ni urad in geologični urad' v VVashing-tonu sta izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da je produkcija zlata v .Ameriki nazadovala za 3,400.000 dol., produkcija srebra pa za 1,300.000 dol. V Alaski se je produciralo za 4,000.000 d' 'arjev manj zlata, kakor prejšnje leto, zato pa so je pomnožila produkcija zlata v Nevadi za 2,000.000 dolarjev. V zlatih rudnikih v Nevadi so leta 1910. producirali za 19,000.000 zlata. Produkcija zlala v Združenih državah je znaša n 96,000.000 dolarjev, produkcija srebra pa 57,000.000 dol.
Panamski prekop. Komisija, ki nadzoruje gradnjo panamskega prekopa, je izdala poročilo, v katerem zatrjuje, cl:i bodo dela ob prekopu končana do 1. j' lija 1913. Nadalje priporoča komisija, da se vpelje na ozemlju ob prekopu vojaška vlada.
Kako je narastlo premoženje milili .narjev Astorjev. Posestva in poslopja A; lorjev, ki jih imajo v Manhattan Island, so vredna 600.000 milijonov mark, kakor so dognali po newyorških da- čnili knjigah. Vrednost Astorjevih posestev v Nevv Yorku znaša 107,959.300 dolarjev. Od tega velikanskega premoženja znaša delež Willama VValdorfa Astorja, ki živi na Angleškem, vsoto 50.190.000 dolarjev. Colonel John Ja-k' b Astor plačuje davke za premoženje 'i 1,302.800 dolarjev, med tem ko je cenjeno premoženje njegovega očeta, uuilega Williama Astorja, na 16 milijonov 466.300 dolarjev. Liste davčne konusije izkazujejo 700 zemljišč v vseh delih Manhattan Islanda, ki so last Ask.rjev. V najelegantnejših cestah v N '\v Yorku imajo Astorji najdražja posestva in žemljišča. Samo Waldorf Astorjp hotel cenijo na 13 milijonov dola.) *jev. Iz davčnih poročil je tudi razvidno. kako zelo hitro je premoženje As orjev naraščalo. 20 milijonov dolarjev, ki jih je pred 63 leti ustanovitelj premoženja Astorjev zapustil svojim d- f j čem, se je sedemkrat pomnožilo. Zemljišča, ki jih je prvi John Jakob Astor kupil za 20.000 dolarjev, so danes vredna 8 do 9 milijonov dolarjev.
Iščem zanesljivega v
f?
3274
Fran šznajdek, Jesenice, Gorenjsko.
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavoati m vratnih oteklinah /.drav ničko priporočana je	3» 12 u.
aikalična kislina
atera se z v*pi ti< in rabi sama ali poiru aoa z gorklm mlekom.
Ta miioriizfapljajoč.e osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese
izvirek: Giess-hubu Sauerbrimn, lelez. p8sia'a, zdravilno kopališča pri Karlovih varin Prospekti aastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnieab in trgovinah z jestvinara in vinom.
Zal ge pri Mihael Knstner u, Peter Lassniku In Andrel Sarubonu, Ljubljana.	11462 -49
TInton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14.
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v i-/('el vanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih conah. 811 52
MANUFAKTUBNA TRGOVINA
STARI TRG ŠT. 1
JESENSKE IH ZIMSKE
hripamt, katar in zajlizenja, krilni in
oslovski kaSalj slastne
s,.tremi jelkami".
6050 ?otar8^° poverjenih izpričeval orl zdravnikov
Kaiserjeve prsne iorsoieie
in znsebnikov zajamčujo prijetni iu slastni bonboni.
otov uspeb. Izredno 300«
Zavoj 20 in 10 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: UbaM pl. Trnkoczy, Rihard Susnik. (>r (i. 1'ipc-oli. .Deželna lekarna. Mr. Pb. And. Bohinc. Mr. Pb. Jos. ('ižmur, Ant. Kune. .lro«ori|o; B. Cvančara drsenja .Adri.ju-. — Lekarne na (iežoll: Danici Pire, Idrija. J. Berginann, Novomesto. C. Anilrijanč.ič. Novo Mesto. .Inr Ilus. Vipava, Milan \Vucha. .Metlika. A. »oblek. Hadovliica Hinko Brili i, Litija. Karol Savnik, Lekarna pri Sv. Trojici, Kranj. Fr. Baccarcicta. Postojna. -los. Močnik. Kamnik. E. Burdvch. Skofja Loka. Mr. H. Roblek, Tržič. Pb. Mr. E. Koželj, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče. Jos. Rudolfi drogerija, Litija. J. Kandušar, trgovec, Mengoš.

Sadna ulica.
Specialna mehanična pletšlna industrija in trgovina za površne n spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, rokovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje, itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron aapre). Pletilni stroji patent „\Viederrnana" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov so cene veliko nižje.	164
Stare nogavica se ceno iioriplstujejo!
KONGRESNI TRG 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje	■
tlilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo,
KONGRESNI TRG 19
po 4
31 01
4 0
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 1 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-estovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v V/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečni h obrokih, kakor tudi posojila na zadoižnicc in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan 1.
predsednik.
Kanonik I. SuSnik
podpredsednik.
r„
Najcenejša vožnja v Ameriko.
»i
M «
m
E. Kristan
oblastveno koncestlonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulicc štev. 41
3143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
£
m
a
H
Ja
Ivcn 9oi
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
mizarski mojster V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova liiša) :

Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVMLU 4 PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in fvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošC za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih inušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamnastega blaga in Samotne opeke.

Vsa dela ss solidno lo strokovnjak Izvedena. Cena najollja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent.Thrul"
Prvo hranjsHc Metle za lelno steklarstvo In slikanje n steblo logusta Hgnola > Ljubljana
*«
»i«
za spalne ter jedilne sobe in salone. S)ivane vsake vrste. JVCodroce, žimniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.	48
Najcenejša zaloga. :: Cene brez konkurcuce.
Dunajska cesta St. 13 poleg »Figooca
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnlštvom kakor p. r:. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
najstarejša
tovarna lončeni počij in raznih lončenih izdelftov
Hvg. Drelse v Ljubliani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štediina ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modemih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago


Šolske afcvarelne liarue
Vzorci za slikarje
uedno najnousjši
Oljnate Sirnezeue barue
za pleskarje, staubne in pofriSfoene mizarje, hišne posestnike ter 2,a
domačo porabo
Dtisseldorfske ollnate barve
za umetnike
Firneži, olja in refuši
za umetniško slikanSe
Emajlne glazure
ŠEUCIK
puškar o Ljubljani f Židovska ulica št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in ======.-?= tudi glede strela vse druge puSkarske izdelke. ======:
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles.) Najnovejši toplči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam 2687 10 s povratno pošto. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Ivan Jax in sin
Ounajska cesta 17, LJubljana.
385 8
iz prvih tovarn Avstrije: DSrkopp, Stjpiria (Paoh), Waffeni*ad.
IvaSoI stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. lezenje poučujemo brezplačno
t Adlerjevl :
pisnimi str ©jI-
Ceniki zastonj in franko.
Lake za vrtno pohištvo
in fiirnež
			
			1 1
ilMiiltl
Sledilno vodilo za pode
priznano nafbol|le
Jantarjeva glaznra za tla
Marijin trg št. 1.
lise urste copičeo
Olje
za stroje
Suhe kemiž., prstene
in
rudninske barve
Prašno olle za pode
piiporoCa
1061)

Udolf Haupfmann-a nastal
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike!	Zahtevajte cenike»
Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New-York in čez Antwerpen v Boston.
je proga
JL
Na naših parnikih .Lapland", «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland", „A\arquette", „Menominee\ „A\aniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
OM iz LJubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Ncw-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske u ice odslej št. 2<j, od južnega
gostilno pri 188 (52-1)
kolodvora na
levo pred znano »Starem tišlerju»