PO POTI DOSLEDNOSTI Arabvki in azijski narodi so na letoš¬ njem nasedanju OZN v New Yorku spro¬ žili debato o usodi narodov, ki žive še pod takozvano kolonijalno upravo evrop¬ skih narodov, ali pa morajo nad seboj prenašati pokroviteljstvo evropskih ve¬ lesil. Sicer bi se nad to debato, ki se je že dolgo pripravljala, nikdo preveč ne razburjal, ako ne bi letos podprli prote¬ stov afriških in azijskih nesamostojnih narodov Indija in Pakistan, dve ugledni velesili iz Azije in ako se tema dvema državama ne bi priključile tudi Združe¬ ne države, ki so v odborih skupščine glasovale skupno z arabskimi in azij¬ skimi zastopniki in terjale, da se mora dopustiti debata o položaju v Tunisu, Maroku, Južni Afriki in drugod. Pri vsej tej akciji je gotovo največ zalegla odločba Združenih držav. Ame¬ riški zastopniki so glasovali proti Fran¬ ciji in Angliji, dasi je bilo zaradi tega že vnaprej mnogo razburjanja v Parizu in tudi v Londonu. Najbolj prizadeta jo bila francoska vlada, ki je že več mese¬ cev prej napovedovala, da pri debati o pritožbah o Tunisu in Maroku ne bo so¬ delovala. Ako bi pa USA odobrile sta¬ lišče arabskih in azijskih držav, tedaj bo Francija to smatrala za veliko žali¬ tev, ki bo v svojih posledicah škodovala nadaljnjim stikom med ameriško in fran¬ cosko vlado. Toda ameriška delegacija svojega stališča ni spremenila, pa ven¬ dar povdarjala, da pozna veliko delo, ki ga je Francija s svojim civilizatoričnim in kulturnim pionirstvom spravila v Se¬ verni Afriki. Zato meni, da Francija ne more biti proti temu, da bi se tudi o tem govorilo med debato pri OZN, kakor se lahko govori v časih demokracije o vseh pritožbah, ki jih morajo vlagati narodi, ki se čutijo prizadete ali pa prikrajšane v svojih pravicah. To ameriško stališče jo le malo zaleglo, francoska delegacija se razprav o arabskih in azijskih pri¬ tožbah ne udeležuje, prav tako se ne udeležuje teh razprav južnoafriška de¬ legacija, angleška pa samo v toliko, da lahko tem bolj podpira francosko tezo. Ko se ameriška delegacija postavlja ob stran malih narodov v Afriki in v Aziji, ostaja pri tem zvesta politiki, ki so jo USA zagovarjale že ves čas, zlasti Pa med drugo svetovno vojno in po njej. Nikjer ni imela Indija toliko podporni¬ kov in zagovornikov v času svojega bo¬ ja za popolno neodvisnost kakor pa v Združenih državah. Lahko bi se reklo, da so bile Združene države tiste, ki so Indiji prinesle končno neodvisnost in svobodo v letih med drugo svetovno voj¬ no in takoj po njej. Enako politiko so vodili ameriški zastopniki v Indoneziji; dasi so domači separatisti pod Soekar- nom bili pravzaprav tipični “kvislin- govci”, ki se se med drugo svetovno vojno priključili japonskim okupatorjem, so Amerikanci po vojni vendarle s prav istim Soekamom sodelovali, da so od¬ stranili nizozemsko oblast in suverenost nad otočjem Indonezije. Pri tem so ameriški zastopniki kma¬ lu naleteli na veliko nehvaležnost prav teh narodov, ki so jih tako idealno pod¬ prli v boju za svobodo. Indija vodi da¬ nes politiko posebne nevtralnosti med vzhodom in zahodom, toda Nehrujeva po¬ litika je taka, da je samo v korist Mo¬ skvi in Pekingu. V Indoneziji so doma¬ či oblastniki krenili na pot takega iz¬ rabljanja prevzema oblasti, da so danes tam ameriški svetovalci tisti, ki so prav tako osovraženi, kakor so bili prej nizo¬ zemski. Vse korupcije in sabotaže ni kriva malomarnost in nesposobnost do¬ mačih oblastnikov, ampak ameriški stro¬ kovnjaki, ki ne dajejo dovolj denarja, ampak preveč nasvetov za agrarno re¬ formo in pametno borbo proti komuni¬ stom. Te bridke izkušnje V Indiji in Indone¬ ziji slikam sedaj francoski in angleški zastopniki Amerikancem, ko jih svare pred prehitrim “osvobajanjem” afriških in azijskih narodov izpod kolonijalnega ali protektoratskega gospodstva. Toda ta svarila ne zaležejo mnogo. Povsem izgleda, da bo ta ameriška politika v Aziji in Afriki šla še bolj radikalno po dosedanji poti. Dasi je Indija v svoji mednarodni politiki bolj na strani Pe¬ kinga in celo Moskve kot pa da bi bi¬ la vsaj nevtralna, odhajajo iz Združenih držav še vedno v Indijo velike pošiljke podpore v materijalu in denarju. Na Koreji so Amerikanci skoraj edini, ki se vojskujejo proti komunistom; le malo je držav, ki so poslale tja svoje kontingente, pa še te je morala oborožiti ameriška komanda. Na Formozi se ohranja čangkajškov režim samo z a- meriško pomočjo, enako je na Filipinih. Največja nevarnost je trenotno v Indo- kini, kjer se Francozi le omejeno more¬ jo upirati proti domačim in kitajskim komunistom. Francozi delajo tam zelo počasi, ker menijo, da bodo s tem lahko dosegli poseben učinek pri Amerikan- cih. Toda odmev na to francosko stališče je bil v Ameriki zelo radikalen. Tam pro¬ dira sedaj naziranje, da je brez pomena dajati v Indokini pomoč Francozom v njih borbi proti komunistom. Prav tako ni¬ ma pomena podpirati Bao Daja, vietnam¬ skega cesarja, ki da je le francoska lut¬ ka, Indokino je treba odtegniti franco¬ ski nadoblasti — tako menijo nekateri vodilni krogi v USA — in nato organi¬ zirati samostojno, neodvisno in svobodno nacionalno domačo oblast, ki bo rada prejemala pomoč iz USA in se nato z večjo silo vrgla v boj za svoj obstanek, kot pa se to godi sedaj pod vodstvom Francozov. Ta ameriška politika se že več ko 10 let dosledno izvaja v Aziji in sedaj tudi v Afriki. Toda v Evropi je še cela vrsta narodov, ki ječe pod tujo oblastjo in mnogi izmed njih imajo že izrečno ame¬ riško obljubo za pomoč v borbi za svo¬ jo svobodo. Toda v enem delu Evrope je ta ameriška politika zelo nedosled¬ na: v Jugoslaviji prejema vso ameri¬ ško podporo Titov komunistični režim, ki zatira vse narode pod svojo diktatu¬ ro in s svojo policijo tlači temeljne člo¬ večanske pravice svojih državljanov. Tu je disonanca prekričeča, da bi se mogla dolgo ohranjati. KRIZA PRI OZN CUfiSOS NOCTURNOS EN LA ONIVERSIDAD DE EVA PERON El rector de la Universidad Nacional de Eva Per6n, seiior PASCALI dict6 una importante resolucidn disponiendo que, a partir del pr6ximo ano lectivo, se establezca un turno de 18 a 22 en la alta časa de estudios. La medida, trascendente en los medios universitarios, tiene por finali- dad facilitar la prosecucion de los cursos noctumos de los colegios na- cionales, como asi tambien a todas aquellas personas que demuestren condiciones y anhelos de superacion, segun se expresa en sus conside- randos. VEČERNI KURZI M VSEUČILIŠČU V MESTU EVA PERON Rektor vseučilišča v prestolnici province Buenos Aires Eva Peron Sr, PASCALI je izdal važno odločbo, po kateri bodo z novim šolskim le¬ tom na tem vseučilišču tudi večerni kurzi od 18. do 22. ure. S to važno odločbo vseučilišča v Eva Peron bo omogočeno nadalje¬ vanje vseučiliškega študija predvsem takim maturantom, ki so položili maturo v večernih tečajih v raznih nacionalnih kolegijih in pa vsem tistim, ki iz kakršnega koli vzroka ne morejo obiskovati predavanj na vseuči- lištu podnevi. UNO — Organizacija združenih na¬ rodov — preživlja hudo krizo. Te dni se vrši v New Yorku redno zasedanje let¬ ne glavne skupščine. Glavna zadeva, ki je bila na programu, je bila debata o koncu sovražnosti na Koreji. Pogajanja med komunisti in poveljstvom vojska OZN v Panmunjonu so zašla na slepi tir — glavna skupščina bi morala sedaj naj¬ ti način, kako končati to nesrečno voj¬ no, ki traja že tretje leto. Bilo je mnogo takih, ki so upali, da bo sovjetski zu¬ nanji minister tokrat prinesel taka na¬ vodila, ki bi dala slutiti, da se sovjetom samim mudi, da bi zaključili to korejsko afero. Toda upi so bili zaman — Višin¬ ski je bil v svojem govoru še bolj nepo¬ pustljiv kot kdajkoli poprej. Med tem so bile predsedniške volitve v USA. Brž ko je bil Eisenhower izvoljen, pa je kri¬ za pri OZN bruhnila javno na dan. Ko¬ mentarje mednarodnega tiska preveva črnogledost, ki prehaja že v posmrtnice v spomin tej dosedaj največji svetovni Ustanovi. OSTAVKA TRYGVIEJA LIEJA Komaj so bili izidi o ameriških volit¬ vah dobro znani, je presenetil svet glav¬ ni tajnik OZN, Trygvie Lie z izjavo, ko je sporočil glavni skupščini, da odsto¬ pa s svojega mesta. V svoji izjavi je povdaril, da mu ta ukrep narekujejo sa¬ mo osebni razlogi, toda ta njegov korak je kmalu nato spremljal dragi: senzacio¬ nalni samomor glavnega pravnega sve¬ tovalca OZN, Abrahama Fellerja. Fel- ler je bil glavni sodelavec Trygvieja Lieja, bil je upoštevan pravni strokov¬ njak in prav pred smrtjo je še izdal knji¬ go o OZN kot svetovni ustanovi. Trygvie Lie je I. 1945 prišel na svo¬ je mesto, ker so bili sovjeti tisti, ki so njegovo kandidaturo podprli. Ko so namreč sovjeti preganjali Leva Trockega pc vsem svetu, je bil Trygvie Lie nor-' veški zunanji minister. Trocki se je po umiku iz Carigrada, kjer je živel po izgonu iz Rusije, hotel umakniti na Nor¬ veško, kjer bi živel kot politični begu¬ nec. Sovjetska vlada si Trockijeve na¬ vzočnosti tako blizu ni želela in tedanji norveški minister Trygvie Lie je bil ti¬ sti, ki je pri svoji vladi dosegel, da je Trockemu prepovedala prihod na Nor¬ veško. Te usluge sovjeti Lieju niso poza ¬ bili in so v letu 1945 dosegli, da je bil Lie imenovan za glavnega tajnika OZN. Lie sam je poslej v ameriških krogih vel¬ jal za posebnega zaupnika sovjetov in ko so se odnošaji med USA in sovjeti slabšali, so ameriški listi pogosto svarili pred Liejem, ki je veljal za prijatelja komunizma. Tega se Lie ni ravno preveč sramoval; 1. 1950 je odšel na posebno po¬ svetovanje v Moskvo. Dasi ga ni nikdo pooblastil, si je takrat nadel nalogo, da bo kot glavni tajnik ONZ izdelal teme¬ lje za ponovno zbližanje med sovjeti in ameriško vlado. Ko se je vrnil v Ne\v York, je poklical časnikarje, in jim dol¬ go pel slavo o ruski moči in politiki, popisoval jim je celo, kakšne trolejbuse imajo v Moskvi in opisoval gradnjo naj¬ modernejših cest v bližini Moskve. Uspeh je bil, da naslednji dan razen komunističnih listov noben drug dnev¬ nik ni prinesel vsebine teh Liejevih izjav. Seveda je Lie navajal tudi mnogo razlogov o tem, kako so sovjeti vdani politiki miru, itd. Toda črnilo v listih se še ni dobro posušilo, ko so sovjeti že pokazali, kako veliki prijatelji in čuvarji mira so. Nekaj dni nato so komunisti sprožili vdov v Južno Korejo in Lie je bil tisti, ki je moral sklicati sejo Var¬ nostnega sveta OZN, ki je nato sprejela sklepe proti rdečim, ki se še danes izva¬ jajo. Lie je padel zaradi tega pri sov¬ jetih v nemilost in ko so nekaj mesecev KOLEDAR-ZBORNIK Svobodne Slovenije za 11133 JE TISKARNA DOTISKALA 27. OKTOBRA 1952. V prvih dneh novembra in nato naslednje tedne smo iz tiskarne dobivali manjše količine izvodov na razpolago, katere smo poslali med rojake po vseh kontinentih sveta, da ga bodo mogli imeti v rokah še pred božičnimi prazniki. Tako je sedaj zadnji dan za prednaročilo Koledarja-Zbornika Svobodne Slovenije za leto 1953 po znižani ceni $ 34.—, pri po¬ šiljanju po pošti 3 pese več za poštnino in ovojnino — do nedelje 23. novembra t. 1. zaključno. Po tem dnevu bo Koledar-Zbornik Svo¬ bodne Slovenije v prosti prodaji po ceni $ 40.—, pri pošiljanju po pošti pa še 3 pese več. Vsi, ki so Koledar-Zbornik naročili in plačali v prednaročilu, ga bodo lahko dvignili na Victor Martinez 50 v prvih dneh prihodnjega tedna. Izkoristite še zadnje dni in se poslužite izredne ugodnosti ter si zagotovite izvod te lepe in vsebinsko bogate knjige po znižani ceni $ 34.—. * nato izvolili Lieja spet za glavnega taj¬ nika OZN za naslednjih pet let, so sov¬ jeti proti njegovi izvolitvi protestirali. Ker njih protest ni zalegel, so ga poslej ignorirali in se na OZN obračali mimo Lieja po podrejenih uradnikih. Liejevo stališče do komunizma bi se tako lahko označevalo kot pojasnjeno, saj je prejel ravno iz Moskve dovolj 'psovk in udarcev, odkar je moral pri OZN voditi in'nadzirati vojskovanje na Koreji. Toda samomor njegovega glav¬ nega sodelavca Abrahama Fellerja po¬ stavlja to domnevo v čisto drago luč. Feller je bil že več mesecev v stiku s ko¬ misijo ameriškega senata, ki preganja tiste ameriške državne uradnike in jav¬ ne delavce, ki so komunisti ali v služ¬ bi komunizma. Tako je ta komisija, ki ji načeluje demokratski senator McCar- ran, zahtevala pri OZN, da naj odpusti nekatere uradnike — ameriške državlja¬ ne, ki so osumljeni, da so komunisti, ali pa so tajni sodelavci komunistične stranke. Trygvis Lie je določil Fellerja, da naj senatni komisiji daje podatke o vsem, kar bi ta komisija želela. Toda preiskava je šla le počasi naprej, urad¬ niki, osumljeni komunizma, se pozivom komisije na zaslišanje niso marali od¬ zvati, generalno tajništvo OZN je z Lieievin in Fellerjevim ponašanjem celo skušalo demonstrirati nekak moralni protest proti zahtevam ameriške senat¬ ne komisije. OZN — V AMERIŠKI JAVNOSTI NEPRILJUBLJENA V generalnem tajništvu so sovjeti imeli mnogo uradnikov, ki so bili njiho¬ vi špioni. Nekaj jih je morala ameriška policija celo izgnati. V tajništvu samem pa so sovjeti še naprej krili celo vrsto svojih agentov. Tako- se je v ameriški javnosti pogosto čul glas, da je OZN ko¬ munistična vohunska in propagandna centrala. V Varnostnem svetu in na glav¬ nih skupščinah so sovjetski delegati go¬ vorili tako, da so njih govori bili le propaganda za komunizem. Varnostni svet ni mogel nikamor, ker je sovjetski delegat vse sabotiral s svojim vetom. Pri tem. pa je ameriški narod tisti, ki s svojim denarjem to ustanovo vzdržu¬ je. OZN stane letno 40 miljonov dolar¬ jev, cd tega daje ameriška vlada več ko tretjino, dočim so zlasti komunistične države s svojimi članarinami že več let v zaostanku. Amerikanci res ne vedo, za¬ kaj naj podpmajo ustanovo, ki s svoje tribune dopušča, da sovjetski zunanji minister Višinski letno večkrat izbruha kup svojih psovk na ameriški narod in njegovo politiko. Tudi ni mogoče terjati od USA, da bi v svoji sredi trpela ustanovo, ki krije v svojem okrilju celo čredo sovjetskih in komunističnih agentov. Poleg tega mo¬ ra ameriška vlada še s svojim denarjem te aegnts plačevati ali podpirati. “NARAVNOST STRUPENO OZRAČJE” Kriza, ki obdaja OZN te dni, se razvi¬ ja naravnost v “strupenem ozračju”, kakor to pišejo nekateri listi. Razpolo¬ ženje mora biti tako neznosno, da napo¬ vedujejo, da se bo zasedanje gl. skupšči¬ ne prekinilo do konca januarja, to je po 20. januarju, ko bo novi predsednik USA general Eisenhower prevzel vodstvo a- meriške politike. če se vsa ta kriza zoži na tisto, kar najbrž pomeni, tedaj je opazno, da se je vse sprožilo zaradi tega, ker je general E’s°nho\ver zmagal s tolikšno večino glasov. Ni prinesel samo zmage repu¬ blikanski stranki, ampak je huje porazil tiste, ki so upali, da jih tudi -ta ev. zma¬ ga vendarle ne bo prinesla tako iz tira, kakor jih je. Vsekakor pa je najbolj za¬ nimivo, da se je prva velika kriza spro¬ žil v ustanovi, kjer so se komunisti in njih levičarski zavezniki čutili dosedaj bolj varne, kakor pa se bodo mogli to poslej. Demokratska stranka gotovo ni krila kom. agentov v tako važnih usta¬ novah kakor je OZN, vendar je bila de¬ mokratska stranka tista, ki je morala nositi očitke, da je bila ona tista, ki je v Teheranu in Jalti popuščala sovjetom, ker je napovedovala, da se bo po vojni z listino o Združenih narodih ustvaril ta- kozvani” One world — enotni, združeni svet”, v katerem bodo komunisti znali “cooperate — sodelovati.” Levičarski del židovske masonerije in liberalni pro- gres sti so — in še danes to zagovarja¬ jo branili tezo, da bodo komunisti “evo- luirali”. Demisije, samomori in “strupe¬ no czračie” okoli OZN v New Yorku da¬ jejo slutiti, da je ta doba prijadrala do svojega konca. V pričakovanju generala Eisenhcwerja na Koreji Na Koreji v preteklem tednu ni prišlo do večjih bojev. Na področju “Železnega trikotnika” so razni strateški griči si¬ cer večkrat menjali gospodarja, niso pa boji vplivali na kakršno koli spremem¬ bo bojne linije. Komunisti so v Železnem trikotniku imeli nad 17000 mrtvih in ranjenih, zavezniki pa nad 4000. Letal¬ stvo je zaradi slabega vremena bilo pri¬ siljeno na počitek. Samo dva večja na¬ pada je moglo izvesti proti industrij¬ skim središčem v Pyongangu in na ne¬ katera skladišča blizu reke Yalu. Sovjet¬ ski MIG-i se na korejskem nebu niso pojavili. Vse zavezniško vojaštvo na Koreji nestrpno pričakuje prihoda generala Eisenhowerja na bojišče. Preds. južne Koreje Rhee je objavil, da mu bo dala njegova vlada na razpolago vsa sred¬ stva in vse informacije, ki jih bo zahte¬ val. Pričakujejo sprememb v poveljstvu zavezniških armad na Koreji in na Dalj¬ nem Vzhodu sploh. Ne bo pa Eisenhower objavil še ničesar pred 20. januarjem 1053, ko bo tudi dejansko prevzel oblast. Kitajski kom. “Ljudski dnevnik”, ki izhaja v Pekingu, je silovito napadel napovedani Eisenhowerjev obisk na Ko¬ reji in mu prerokoval neuspeh. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XI. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: V Beli Hiši v Washingtonu sta se v torek sestala gen. Eisenhower in Truman. Sestanku so prisostvovali: zun. min. Acheson, fin. min. Snyder, obramb, min. Lovett ter Eisenhowerjev zvezni delegat pri Trumanovi vladi senator Lodge. Razgovori na konferenci so se nanašali na sledeče probleme: 1. korej¬ ska vojna in napovedani obisk Eisen- howerja na Koreji; 2. obramba Evrope in Azije; 3. Indokina; 4. položaj v Se¬ verni Afriki; 5. položaj na Bližnjem in Daljnem Vzhodu; 6. vladne tajnosti, za katere je doslej vedel samo Truman in nekateri njegovi svetovalci; 7. ameri¬ ški državni proračun, ki bo predložen kongresu v odobritev dva dni pred Ei- senhowerjevim prevzemom oblasti, t. j. 18.1.1953. — Na mesto izgnanega a- meriškega veleposlanika v Moskvi, Ken- nana, je ameriška vlada poslala 44 let¬ nega Jacoba Beama v svojstvu “mini¬ stra za dobo odsotnosti veleposlanike. Kennana”. Bepm je bil doslej dodeljen ameriškemu veleposlaništvu v Beogra¬ du. — Francija je opozorila skupščino ZN, da bo bojkotirala sleherno debato o vprašanju Tunisa in Maroka, ker da se ta organizacija nima pravice vmešava¬ ti v razmere v francoskih kolonijah. —• Višinski je v ZN izjavil, da bodo krivdo za prekinitev razgovorov na Koreji no¬ sili Amerikanci, “ker vztrajajo na svo¬ bodnem odločanju vojnih ujetnikov in ne pristanejo na sovjetske zahteve po prisilni repatriaciji.” ANGLIJA: Churchill je odobril nov j britanski obrambni načrt za narode a- tlantskega pakta, v katerem daje pred¬ nost kakovosti pred količino. Ameriški vojaški strokovnjaki načrt zavračajo kot nepraktičen in neutemeljen. ITALIJA: Socialist Nenni, ki je svojo stranko doslej naslanjal na komuniste, je objavil, da bo na volitvah prihodnje leto njegova stranka nastopila samo¬ stojno. VATIKAN: Vatikan je objavil, da je katoličanom pod kaznijo izobčenja pre¬ povedano biti član ali sodelovati s črnsko teroristično organizacijo Mau Mau . GRČIJA: Feldmaršal Aleksander Pa- pagos, vodja grške konservativne strogo protikomunistične stranke, je na nedelj¬ skih volitvah dobil ogromno večino gla¬ sov. Izvolitev je njegova osebna zmaga, i pa tudi zmaga USA, ker je na predlog ameriške vlade uvedel večinski sistem namesto proporcionalnega. Njegova stranka je dobila 241 od 300 sedežev v parlamentu. Kralj Pavel mu je takoj poveril sestavo vlade, ki bo izključno konservativna. JAPONSKA: Japonska vlada je od¬ klonila zahteve raznih članic ZN, da bi imele na japonskem otočju svoja voja- j ška oporišča, kakor jih imajo Amerikan¬ ci. JUŽNOAFRIŠKA UNIJA: Južno¬ afriško vrhovno sodišče, je objavilo, da je Malanov zakonski predlog, po kate¬ rem bi morali črnci voliti ločeno od bel¬ cev, protiustaven in zato nesprejem Ijiv. črnci bodo tako na splošnih volit¬ vah v aprilu ali maju 1953. volili skup¬ no z belci. H > bomba • najnovejše strašno Orožje USA Svetovni astronomi so že 1. 1930 ugo¬ tovili, da sonce proizvaja svojo toplot¬ no in svetlobno energijo s spajanjem hidrcgena in helija. Ta ugotovitev je bi¬ la takrat še brez zadostne znanstvene opore, neizpodbitno pa je bil sončni a- tunski proces s hidrogenom dokazan 1. 1938. Na ta kemični in fizični proces so se opirali vsi znanstveni kemični in fizič¬ ni poskusi pri iskanju možnosti za raz bitje atomov in s tem sprostitve veli- konskih latentnih sil v elementih. Po prvih uspelih poskusih z atomsko bom¬ bo, katere uničevalne učinke je na last¬ ni koži občutilo ob koncu vojne prebival¬ stvo japonskih mest Nagasakija in Hi- rošime, so atomski fiziki in kemiki pri¬ šli na idejo, da tako razbijanje atomov ni končen in zadnji možen fizični pro¬ ces. Z razbijanjem atomov na sestavne delce —- — proces, ki ga imenujejo “fi- zija” — so dosegli tkzv. verižno reakcijo v atomski bombi, to se pravi, razbitje e- nega atoma na njegove sestavne delce ,ie povzročilo razbitje sosednjega itd. Si¬ la, ki je prej spajala te delce in s tem držala atom v njegovi naravni obliki, sc je sprostila. Sprostitev te sile je eks¬ plozija atomske bombe. vazali ves potrebni materijal, merilne naprave za radioaktivnost, temperature, pritisk itd. na ta samotni otoček. Ker so. za kemični in fizični proces za proizvanjaje sončne energije potrebova¬ li milijonske temperature, so hidrogen- sko bombo lahko zgradili po uspešni zgraditvi atomske bombe. Ugotovili so, da je treba za eksplozijo hidrogena upo¬ rabiti eksplozijo atomske bombe kot vžigalnik. Tako je hidrogenska bomba sestavljena iz navadne atomske bombe, vdelane v jekleno bombo, napolnjeno z hidrogenom različnih tež. Temperatura eksplozije atomske bombe — 50.000.000 stopinj — povzroči eksplozijo, hidroge¬ na. Ta proces imenujejo “fuzijo”, ker se v danem trenutku izvrši atomski spoj hidrogenskih atomov z uranskimi. Pri poskusu na Eniwetoku so uporabili tež¬ ki hidrogen, ki ga sestavljata devterij in tritij. VeTkost in učinkovitost hidrogenske bombe sta teoretično neomejeni. Kolikor več hidrogena, toliko večja učinkovitost, čeprav sicer uničevalna sila ne raste so¬ razmerno s količino uporabljenega hi¬ drogena. Znanstveni naziv hidrogenske bombe je “termoriuklearno orožje”. Eksplozija hidrogenske bombe predstav¬ lja zadnji možni fizični in kemični pro¬ ces na zemlji. Hidrogenska bomba na Enivvetoku je bila 16 do 18 krat močnejša od atom¬ skih bomb v Hirošimi in Nagasakiju. Hi- rošimska atomska bomba je odgovarja¬ la eksplozivni sili 20.000 ton TNT. 50 klat močnejša hidrogenska bomba (1.000.000 ton TNT) uniči poslopja na področju 260 kv. kilometrov, radioaktiv¬ ne izžarevanje se v trenutku eksplozije raztegne na prostor 390 kv. kilometrov. 1000 krat močnejša hidrogenska bomba bi porušila vse na področju 819 kv. ki¬ lometrov. Eksplozija hidrogenske bombe na Enivvetoku, ki je bila 1. novembra t. 1. je dvignila v višine oblak dima, pare in radioaktivnih delcev v obliki velikanske trojne karfijole. Površina najvišjega oblaka, ki se je raztegnil v višinah do 14.000 metrov, je bil bele barve. Sred¬ nji oblak se je spreminjal iz oranžne v belo in obratno, spodnji pa je bil tem¬ nordeče barve, pomešane s sivo in belo. V trenutku eksplozije je bil steber og¬ njenih zubljev, ki je predrl vse tri obla¬ ke, temnordeče barve, ki se je spreme¬ nil v temnosivega zaradi tisočev ton zemlje, katero je eksplozija pognala v višave. Končno je zemlja zaradi peklen¬ ske vročine v ognjenem stebru postala temno oranžne barve in se spremenila v najfinejši prah in pepel, nabit z radio¬ aktivnostjo. Temperature, ki so se pri eksploziji atomskih bomb tipa Nagasaki in Hiroši- ma razvijale, so dosegale do 50,000.000 stopinj Celzija. Na področju 18 kv. ki¬ lometrov je taka bomba uničila sleherno stavbo do tal, da o živih bitjih ne go¬ vorimo. Učinek toplote je segel še na večje področje, radioaktivno izžare¬ vanje pa je zavzelo do 60 kv. kilomet¬ rov prostora. Načrti za zgraditev hiddrogenske bom¬ be so v USA dozor - eli jeseni 1. 1950 Tru¬ man je novembra tisto leto objavil zače¬ tek izdelovanja hidrogenske bombe. Strokovnjaki so v izredno kratkem času komaj dve leti je od takrat — prvo irdrogensko bombo izdelali in preisku- sili. V največji tajnosti so poskusi s hi- drogensko bombo trajali na otoku Eniwe- tok v Tihem oceanu blizu šest tednov. Najmanj pol leta pred pričetkom posku¬ sov so v največji tajnosti iz USA pre- 30. novembra — Pristava Moron I. razstava sloves* ** skega emigrantskega tiska Razstavljeni bodo vsi listi, knjige in brošure ter ostale publikacije, ki so jih izdali slovenski protiko¬ munistični emigranti v Argentini, Severni Ameriki, Kanadi, Angliji, Nemčiji, Holandiji, Belgiji, Franci¬ ji, Italiji, v Trstu in Avstraliji. Za razstavo je zbrano ogromno gradivo, ki priča o močni kulturni tvornosti slovenskih protikomuni¬ stičnih emigrantov v svobodnem svetu. Razstava bo odprta v nedeljo, 30. nov. do 11. ure zvečer. KOMUNIZEM JE POVSOD ISTI ALI PA IZ Gospa Edna F. Kelly, kongresnica me¬ sta New York, je ob koncu letošnjega zasedanja ameriškega kongresa izdelala in predložila poročilo in pregled najvaž¬ nejših vprašanj, ki se je z njimi bavil kongres. V tem poročilu z dne 5. julija, ki je vpisano v Congressional Records — Appendix z dne 18. avgusta 1952, se kongresnica bavi tudi z jugoslovanskim vprašanjem in ga prikazuje takole: “Koncem prvega zasedanja tega Kongresa sem bila članica Odbora za zu¬ nanje zadeve in določena v posebno štu¬ dijsko misijo, ki je šla v Nemčijo in ne¬ katere druge evropske države. Maršal Tito je v razgovoru z našo misijo pri¬ znal, da je marksistični komunist in je | izjavil, da bo nadaljeval kolektivizacijski program tudi kljub protestom kmetov, ki tvorijo 85% prebivalstva Jugoslavije. Marksistični komunizem je komunizem, pa naj izhaja iz Moskve ali pa iz Beo¬ grada. Posamezniku odreka njegove so¬ cialne, civilne in duhovne pravice. Sku¬ ša uničiti zasebno podjetnost, zasebno pobudo in vodi v zasužnjevanje ljudi.” “Sem proti gospodarski pomoči Jugo -1 slaviji, ker verujem, da ta pomoč krepi; komunistično pest nad narodom Jugosla- 1 vije, ki je proti Titu.” ■ Proti podeljevanju ameriške pomoči i Titu brez obvez z njegove strani napram 1 zahod, zaveznikom glede demokratizacije sed. polit, stanja v Jugoslaviji je nasto- j pil tudi M. S. Handler, ki v “New York Times-u” ugotavlja naslednje: “Jasno je, da sprememba ustave pome-, ni samo nadaljni korak v stalnem prodi- PA NAJ IZHAJA IZ MOSKVE BEOGRADA ranju jugoslovanskih komunističnih vodi¬ teljev v smer popolnega socializma, po¬ meni napredek k temu končnemu njiho¬ vemu cilju. To se godi istočasno in vzpo¬ redno s politiko pomoči in sodelovanja z zapadom. Notranji razvoj v Jugoslaviji od leta 1951 sem jasno kaže, da jugoslo¬ vanski voditelji nikakor ne smatrajo, da bi bila uvedba popolnega socializma v kakem nasprotju s politiko sodelovanja z zapadom, nasprotno, verujejo, da je bi¬ lo njihovo napredovanje k socializmu v veliki meri pospeševano, a v mnogih ozi¬ rih celo omogočeno prav z gospodarsko in politično pomočjo, ki jim jo je podelje¬ val zapad.” Ali hočemo mi podpirati take vrste vlade? Jaz tega ne verjamem. Združene države se prizadevajo za mir v občestvu narodov ali muči jih mogočen sovražnik, ki pospešuje materialističen komunizem in zasleduje uničenje vseh idealov, za ka¬ tere je naš narod vse žrtvoval. Ali smo mi proti sovjetskemu imperializmu ali pa smo kot svoboden narod proti tiraniji ideološkega komunizma. Jaz sem proti obema. Jaz verujem v gotove nespremen¬ ljive resnice, v neko skupnost nespre¬ menljivih načel, v nauk in način življe¬ nja, ki se resničen in edino pravi bil včeraj, je danes in bo jutri prav tako.” “Splošno, soglasno mišljenje je, da se morajo narodi svobodnega sveta vojaško združiti ali pa bodo posamično propadli. Noben narod ne more več uspevati v vo¬ jaškem, gospodarskem ali drugem živ¬ ljenjskem oziru. Ali se bomo mi demo¬ krati združili ali pa bodo oni, komunisti, vladali.” (“Pregled”) SLOVENSKI TISK V ARGENTINI SIJLZBERGER PRI TITU Duhovno življenje, trojna številka za avgust, september, oktober. Vsebina. Al termino del Congreso Catolico Esloveno (-nj-), Venec Vnebovzeti (pesem Bog¬ dan Budnik), Slovenski katoliški shod v izseljenstvu: Potek shoda (L. L. C. M.) — Resolucije in njih pomen (dr. Alojzij Odar), Veliki čas, Kdaj bo konec naše poti, Vzdrži v tulečih vrtincih (pesmi Bogdan Budnik); Versko-nravni temelj katoliške reforme (dr. Al. Odar); Ka¬ toliška vera in slovenski fantje (dr Fr. Gnidovec); Lepo je (pesem Ignotus); Slovensko dekle v izseljenstvu (dr. Ig¬ nacij Lenček); Kdaj naj bo sad social¬ nega dne (dr. Ivan Ahčin); “Hvaležni bodite!” (škof dr. Gregorij Rožman); Papež Pij XII. ruskemu narodu (dr. F. Ž); Fatima in Rusija (A. O.); Pil ob Klancu (Stanko Kociper); Dva mlada Parižana (Pierre L’Ermite-Vinko); Od¬ govor pozdravu iz Lourdesa (pesem Srebrnič); Odgovor na pismo (dr. Al. Odar). Stalna zaglavja: Po svetu, Do¬ ma in na tujem, ter poročili o blagoslo¬ vitvi prenovljene kapele v Spittalu in o smrti g. župnika Mihe Burje (prof. Pavel Slapar). B. F. je napisal tudi oce¬ no knjige “Misijonska nedelja 1952”. Za mladino so trojni številki priložene kot priloga tudi “Božje stezice”. Prav tako za 3 mesece, avg., sept. in okto¬ ber). Slovenska beseda, dvojna štev. za avg. in sept. Vsebina: Eslavismo no es co- munismo — Slovanstvo ni komunizem (konec); Poslednja brazda (nadaljeva¬ nje Ivo Zaleški); Poročilo o žalni seji Založbe Slovenska beseda za umrlo go¬ spo Evo Peron; Skozi trpljenje (nada¬ ljevanje Andrej Nikolajev); Domače šege in navade: Meli bomo — Ličkali bomo — Pri nas pa repo ribali (šep- čev); Videli smo namreč njegovo zvez¬ do (nadaljevanje Andrej Nikolajev); Slovenska zemlja: Bela krajina (M. Ra- doš); P. Kazimir Zakrajšek; Slov. kat. shod v izseljenstvu; Svobodna medna¬ rodna Akademija znanosti in umetnosti v Parizu; Na Ognjeno zemljo (dr, Mil-ič); Vojno letalstvo in Jugoslavija (Leo 31. Bradaška); Moja družica, Sonč¬ ni žarek in deklica, Rože v oknu (pesmi Mirko Geratič); Gledališke predstave v Bs. Airesu; Razpotje (dr. M. L.); Odšla je. .. Spomin (pesmi D. Jošt); Slovenski nacionalno politični program v svojem zgodovinskem razvoju (nad. Fr. Erja¬ vec) ; K zgodovini slov. izseljenstva (P. Kazimir Zakrajšek); Tam daleč, žetev (pesmi D. Jošt); Po svetu; Daj mir,, Borba (pesmi D. Jošt); Kulturni pre¬ gled; Gospodarstvo; Šport; Zanimivost 1 . Prispevajte v tiskovni sklad Sulzberger, znani amer. časnikar iz svojega razgovora s Stepincem, je po kongresu KPJ obiskal Tita ter mu za¬ stavil vrsto vprašanj. Svoje poročilo o tem obisku je 11. t. m. objavil v New York Timesu, od koder povzemamo glav¬ ne misli: Tito mu je dejal, da v kratkem priča¬ kuje obširnih razgovorov s Turčijo in Grčijo,, kako postaviti osnove “dogovo¬ ru o skupnem nastopu proti grozeči in¬ vaziji”. Daši FLRJ nima interesa pod¬ pisati kake pismene pogodbe z obema državama, vendar jo zanimajo ustni do¬ govori in sklepi. K svetovnim problemom pa je Tito postavil naslednje misli: 1) Kominform razpada in bo bržkone kma¬ lu nadomeščen z novo od sovjetov vo¬ deno organizacijo; 2) FLRJ, je vsekakor pripravljena vsak čas, vključiti v svo¬ jo federativno državo tudi dosedanji dr¬ žavi Bolgarijo in Albanijo ter iz tega ustvariti večjo konfederacijo, seveda le pod pogojem, ako bi narodi obeh teh dr¬ žav tako hoteli in seveda tudi, ako bi tak pokret pe povzročil novega svetovnega požara; 3) zahod naj prekliče tiste do¬ ločbe dogovorov v Teheranu, Jalti in Potsdamu, ki se nanašajo na poljsko ru¬ sko in poljsko nemško mejo ter vklju- čenje sedanje vzhodne Nemčije v sovj. vojaško zono; 4) proi UNO naj se od¬ pravi pravica veta; 5) Tito noče botro¬ vati na osnovi svoje ideologije in filozo¬ fije nobenemu internacionalnemu pokre- tu, dasi ni izključeno, da ne bi Socialna fronta delovnega ljudstva (novo ime za OF, op. ured.) pristopila k II. interna¬ cionali socialistov, h. kateri pripada že več soe. strank v zah. Evropi; 6) Tito nima ničesar proti imenovanju guver¬ nerja v Trstu, osnova razgovorov za ure¬ ditev spora z Italijo pa bi bila, naj zo¬ na A pripade Italiji, B. FLRJ, izvede pa naj se popravek povsod, kjer to za¬ htevajo etnični razlogi; 7) prav tako kot Anglijo bi seveda na predhodno pova¬ bilo obiskal tudi USA. Zatem ga je Sulzberger vprašal, čemu vendar FLRJ, ki povsod obsoja nasilje na Koreji, ne pošlje svojih vojakov na Korejo. Na to mu je Tito odvrnil, da bi takšen korak FLRJ več škodoval kot ko¬ ristil zaradi izredno izpostavljene lege države FLRJ. Kar pa zadeva Korejo sa¬ mo, je Tito mnenja, da je treba doseči status quo in prepustiti samodločbo Ko¬ rejcem. Tako bi od tamkaj odšli tudi Ki¬ ta.ci, ki so tjakaj prišli samo zato, ker zahodni zavezniki podpirajo Čan- kajška. Priznati bo treba Maotsetunga, meni Tito. Odločno pa je zanikal, da bi imel kakršne koli zveze tako z Maotom kakcv Hočhninhom. ARGENTINA Predsednik general Peron se j e v spremstvu svojega osebnega tajnik, ( Juana Duarte mudil na krajšem od. dihu na svojem posestvu v San Vi- cente. Med tem časom je pripravljaj poročilo za izredno zasedanje narod¬ nega kongresa o II. gospodarskem načrtu, ki ga bodo začeli izvajati i januarja 1953. V Buenos Aires je te dni prispel brit. parlamentarni drž. podtajnik v zun. ministrstvu v Londonu Lord Reading. Na letališču na Ezeizi so ga sprejele visoke argent. drž. obla¬ sti. Lord Reading je imel več razgo¬ vorov v zun. ministrom dr. Remori- nom, sprejet je pa bil tudi pri pred¬ sedniku republike generalu Peronu. V svoji poslanici argentinskemu na rodu je Lord Reading povdarjal, da je prišel na prijateljski obisk v Ar¬ gentino samo radi tega, da že tradi¬ cionalne in prijateljske stike med o- bema državama še bolj poglobi in utrdi. Iz Buenos Airesa je odpotovalo v 3Iexico večje zastopstvo Glavne de¬ lavske zveze — C. G. T. ter bo tam sodelovalo pri ustanovitvi nove zve¬ ze delavskih sindikatov za latinsko¬ ameriške države. Večina državnih uradov je v pone¬ deljek že uvedla letni delovni čas od 7. zjutraj do druge ure popoldne. V Argentini so že začeli spravljati letošnji pridelek žita. Letina je iz¬ redno dobra. Da bi žito čim prej spravili so poljedeljske oblasti za¬ prosile vojsko, da bi dala večje šte¬ vilo vojaštva na razpolag-o za poma¬ ganje pri žetvi. Zelo dobro je obro¬ dil tudi krompir. V Mar del Plata bodo 30. t. m. odprli letošnjo kopališko sezono. Medicinska fakulteta v Buenos Ai¬ resu je včeraj slavila stoletnico svo¬ je ustanovitve. Argentinske pomorske in letalske oblasti so imele prejšnji teden velike izkrcevalne in obrambne vaje ob juž¬ ni obali republike. Vojaškim manev¬ rom, ki so bili skrbno pripravljeni, so prisostvovali ministri treh voja¬ ških resorov in minister za narodno obrambo general Sosa Molir.a. Po končanih vajah so vojaški ministri pohvalili vse osebje, ki je sodelovalo pri teh vajah. V Buenos Airesu se je pred dnevi začel 3. Medameriški kongres za sa¬ nitetno inžinerstvo. Ravnateljstvo železnice FCNG Mi¬ tre bo ob 2. decembra dalje uvedlo nov nočni vlak med prestolnico, Ro- sarijem in Cordobo. To bo vlak sa¬ mo za turiste in se bo tudi imeno¬ val “El Turista”. Iz Bs. Airesa bo vozil ob torkih in petkih ponoči, iz Cordobe pa bo vozil proti prestolnici ob sredah in nedeljah. Nad krajem Exaltacion de la Cruz sta v zraku trčili dve letali na reak¬ cijski pogon. Pilot enega letala se je rešil s padalom, drugi pa je našel smrt pod razvalinami letala. KOMUNISTI V RUSIJI NE MOREJO ZATRETI VERSKEGA ČUTA V MLADINI Na kongresu sovjetske kom. stranke v Moskvi je vodja sovj. kom. mladine J.lihajlov izjavil, da “je še danes ruska mladina pod verskim vplivom”. Pouda¬ ril je, da se bo Mladinska kom. zveza bo¬ rila še nadalje za popolno iztrebitev “verske korupcije” med rusko mladi¬ no in “čim prej odpravila take verske navade kakor sta zakon in krst.” Ob zaključku kongresa je govoril tudi Stalin, ki je napovedal “zmago komuni¬ stičnih strank v kapitalističnih državah” in poudaril, da “kem. stranka Rusije po¬ trebuje pomoč delavcev, kmetov- in kom. strank v drugih državah, kakor delavci, kmetje in kom. stranke v drugih drža¬ vah potrebujejo pomoč ruske kom. par¬ tije. Ne sme pa naša stranka nikdar prenehati podpirati kom. stranke v dru¬ gih državah v njihovi borbi za osvobo¬ ditev narodov izpod kapitalizma in za ohranitev miru. Kakor je znano, je to ravne- njihova borba, ki jo bijejo. V pre¬ teklosti se je buržuazija smatrala za voditeljico narodov, danes pa buržoazija prodaja pravice in neodvisnost narodov za peščico dolarjev.” Kongres je izvolil doslej najštevilnej¬ ši Centralni Komite ruske komunistične partije 125 stalnih članov in 100 za¬ časnih, vse pod predsedstvom Stalina. V ; komiteju sere od znanih kem. mogotcev: maršal Vasilevski, Višinski, Zverev, Vo- rošilov itd. Iz naslova stranke so izloči¬ li pridevnik “boljševiška”. Buenos Aires, 20. XI. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ( 1Umce vz Sfevehije^ KAKO POSTOPAJO TITOVCI S TURISTI V ljb. listu se nekdo pritožuje nad slabim postopanjem sedanjih turističnih oblasti doma s tujci-turisti. Kako tujim gostom rdeči hostniki znajo postreči je opisano v “Slov. Poročevalcu” takole: “Z Dunaja se je namenil neki dr. juriš s svojo ženo v Jugoslavijo, da obi¬ šče Reko, Postojnsko jamo, Koper in da- se potem vkrca na Partizanko za poto¬ vanje v Dubrovnik. V Ljubljano sta pri¬ potovala sredi noči in sta ostala na cesti, ker ni bilo v nobenem hotelu več pro¬ stora. Naslednje jutro sta se zglasila pri Putniku. Poslali so ju po dogovoru z upravo hotela v Union, češ da je tam za¬ nje na razpolago majhna nekomfortna sobica v zadnjem nadstropju. Ko sta se osebno zglasila pri upravi hotela, so ji¬ ma rekli, da je Putnik že pred njima nekoga poslal in da je soba oddana. Vr¬ nila sta se k Putniku, kjer so jima iz¬ javili, da oni niso nikogar poslali v ho¬ tel, da pa je bržkone gost, ki je sobo zasedel, samolastno izjavil, da ga je Putnik poslal tja, ter tako na zvijačen način prišel do sobe. Zdaj jima je Put¬ nik svetoval, naj gresta nazaj v Union in se tam vrineta v neko francosko de¬ legacijo, ki je baje ta čas prispela. “Po¬ mešajte se med Francoze, pa boste prišli do sobe.” — so jima rekli. Dunajčana sta se ravnala po tem “odličnem nasve¬ tu”, toda uspela nista, ker jih je portir prepoznal, da ne spadata k francoski delegaciji. Nato sta se ponovno vrnila k Putniku in šele po energični Dunajčano- vi intervenciji so jima naposled dodelili majhno sobo v hotelu Slon. Dunajčana sta si prihodnji dan ogle¬ dala Reko in Postojnsko jamo ter bila namenjena odpeljati se v Koper. Ker sta imela potni list za Jugoslavijo, sta se najprej na Reki, potem pa pri Putniku v Postojni informirala, če jima je potreb¬ no posebno dovoljenje za cono B ali ne. Pri Putniku v Postojni so si njuna pot¬ na lista ogledali in so decidirano izjavili, da z njima lahko potujeta v Koper, ne da bi potrebovala še kakšno posebno do¬ voljenje. Tujca sta se res odpravila v Koper, toda na meji v Rižani sta mora¬ la izstopiti in jima niso dovolili prehoda v cono B. Razlagala sta obmejnim or¬ ganom, da sta popolnoma brez svoje krivde pripotovala do sem, toda vse je bilo zaman. Oddaljiti sta se morala za 200 korakov od meje, kjer sta v neki gostilni čakala na avtobus, da ju popelje po dovoljenje v Ljubljano. Tam so jima rekli, da se je to že mnogim tujcem pri¬ petilo. Na ta način sta ta dva Avstrijca pla¬ čala še enkrat pot v Ljubljano, imela stroške s celodnevnim bivanjem in pre- | nočiščem v Ljubljani, nato pa naslednje¬ ga dne odštela zopet potnino za avtobus v Koper.” Pač lepe vtise mora odnesti tujec do¬ mov po takem ravnanju z njim v tito- vini! 30. novembra — Pristava Moron I. VELIKA KULTURNO - DRU¬ ŽABNA PRIREDITEV SVOBODNE SLOVENIJE Memeert sloven&he pesmi Nastopita Slovenska pevska zbo¬ ra iz Ramos Mejia in San Martina pod vodstvom pevovodij gg. Gabriela Čamernika in Borisa Pavšerja Verska prireditev je za komuniste “oživljanje belogardizma”. Znana cer¬ kev sv. Pavla na Vrhniki je letos slavila 100. letnico svoje posvetitve. Tega nje¬ nega jubileja so se spomnili tudi številni Vrhničani, ki so rozkropljeni po vsem svetu. V Severni Ameriki so se zbrali stari in novi ameriški Vrhničani ter so cerkvi za ta jubilej kupili več prtov, mašni plašč in več drugih cerkv. stvari. Natisniti so dali tudi večjo količino po¬ dobic sv. Pavla. Ker so titove komuni¬ stične oblasti vse te stvari visoko zaca- rinile, so vrhniški rojaki v Severni Ame¬ riki poslali tamošnjemu titovemu dipl. zastopniku odprto pismo, na katerega seveda titovec ni odgovoril. Pač pa se je ob to proslavo obregnil ljubljanski “Slovenski Poročevalec”, v katerega so poslali “napredni Vrhničan” članek pod naslovom “Za manifestacijo belogardiz¬ ma jim gre”. V njem pravijo, da prire¬ ditelji verske svečanosti niso samo vrh¬ niški župnik Tavčar, njegov kaplan Leš¬ njak, škofov tajnik Merlak Ivan, tem¬ več tudi “pobegli duhovniki, ki so nekdaj službovali na Vrhniki”. Pisec članka tu našteva gg. dekana Milavca, kaplana Kraljiča, Avguština Studena “in druge”. Zato, da so tudi prišli prti za oltar, mašni plašč in drugo iz Amerike. Ni mu tudi prav, da so se za dan proslave “po¬ begli duhovniki” dogovorili, da bodo brali ob isti uri maše, eden “v Ameriki, drugi v Indiji, tretji na Koroškem”. Za vse pravi, da “s svojimi krvavimi roka¬ mi še zmeraj skušajo spletati zanke okrog našega ljudstva”, zato našteva o vseh vse komunistične laži in izmišljoti¬ ne iz časov med vojno. Napada tudi pok. dekana Keteja. Od pripravljalcev te proslave doma pa navaja “samo nekatere dijake” kot Jeršinovca Janeza, Sladiča Vinka, Petkovška Janeza, Jerebiča Šte¬ fana in Casermana Andreja. Povezava teh “z zločinci v inozemstvu” za pripra¬ vo proslave 100 letnice posvetitve vrh¬ niške cerkve naj bi bil dokaz, da je vsa proslava namenjena zgolj ”za oživljanje belogardizma”. Slovenci v Argentini MS men® s Aires Vse naročnike “Svobodne Slovenije” v Argentini, ki še nimajo plačane na¬ ročnine, prav lepo prosimo, da nam jo takoj nakažejo! Kdor pa le more naj prispeva še kak znasek za tiskovni sklad! Lep uspeh pianista Solerja. V pone¬ deljek, 17. novembra t. 1. je na letnem koncertu konservatorija sv. Cecilije na¬ stopil tudi naš rojak g. Anton Soler- Biljenski, ki je izvajal koncert št. 2 za klavir in orkester od Franca Liszta. Do¬ segel je odličen uspeh. Navdušeno ob¬ činstvo je s ploskanjem doseglo, da je g. Soler moral dodati še eno delo za klavir solo. Nastop g. Solerja-Biljenskega je bil na vsem koncertu najbolj učinkovita in najlepša točka. Čestitamo! Naprošeni smo za objavo naslednjega sporočila: “Pojasnilo: V zvezi z notico, ki jo je v nedeljo 16. novembra 1952. ob priliki uprizoritve Stanka Kocipra drame “Svi¬ tanje” objavil buenosaireški dnevnik “Die Freie Presse”, čutimo dolžnost, da v imenu' Skupine Ljubiteljev Gleda¬ liške Umetnosti GONG, ki je omenjeno dramo uprizorila, slovenski javnosti po ¬ jasnimo: 1. Ne Skupina GONG, ne kateri koli njenih članov nista poslala nobene no¬ tice o drami v dnevnik “Die Freie Pres¬ se”. 2. Uredništva dnevnika “Die Freie Presse” ni noben član GONG-a nikoli ne pismeno, ne ustno prosil za kakršno koli objavo o drami. 3. Kar je bilo predhodno ali pozneje pisano o naši uprizoritvi ali v zvezi z njo, se je zgodilo docela brez vednosti katerega koli članov skupine GONG. 4. GONG zato ne prevzame nobene odgovornosti za poročanje dnevnika “Die Freie Presse” o predstavi 16. novembra na Montevideo 850. Za Skupino Ljubiteljev Gledališke Umetnosti GONG Nikolaj Jeločnik Marjan Willenpart Cisti dobiček kulturno-družab- ne prireditve je namenjen za ti¬ skovni sklad "Svobodne Sloveni¬ je". Podprite jo gmotno s svojo udeležbo na njeni I. veliki kultur¬ no - družabni prireditvi na prista¬ vi v Moronu. Lojze Gerzinič BARAGA IN MI (Misli k Baragovemu dnevu) “. . nimam drugega namena kakor dobivati duše za nebesa”. “Domovina mi bo tem ljubša, čim več dolžnosti imam da jo spoštujem.” Baraga Veličina človeka je v tem, da spozna svoj cilj in zanj vse stori, kar more. Eden velikih dokazov za božjo dobroto je ta, da je vestna služba osebnemu na¬ menu nujno socialno plodovita. Baraga je sledil božjo voljo in tako postal velik; zato mu je človeštvo dol¬ žnik; zato je toliko storil za družino, iz katere je izšel in za svoj narod. Mno¬ go več je zanju storil, ko je šel za no¬ tranjim klicem misijonarit med Indijan¬ ce, kot bi mogel storiti, če bi ostal do¬ ma. Ker je dosegel najvišje - svetništvo, mu je ostalo bilo navrženo. Ali bi mogel kot politik več storiti za Slovence ? Sto j let je, kar moremo govoriti o slovenski - politiki. Koliko dela, nesporazumov, •uspehov ter nesreč! Baraga se ni za¬ dovoljil z drobtinicami; šel je naravnost k Vladarju narodov, da Mu je svetova¬ lec in naš poslanik. Severnoameriška ozemlja, kjer je za življenja deloval, so bila revna in divja; danes je Baragovo ime veliko v najmočnejši državi na sve¬ tu. Ali ni to za nas dragocena politična gotovina ? Saj marsikaj dosegajo kultur¬ ni blesk in celo športne zmage! Kaj bi mogel Baraga doseči kot social¬ ni delavec? To, kar je bil, je zasajal naj¬ bolj žlahtna semena: dobroto,, veliko¬ dušno pomoč bednim (pa bodi, da jo je sam delil od svoje revščine, bodi, da je rojake ganil k nji), družbene kreposti. Sožitje med posamezniki in med ljud¬ stvi raste ali iz teh semen, ali pa iz sovraštva in krvavih revolucij. Kaj bi nam dal Baraga kot kulturni delavec? Kultura ima tri plasti: najviš¬ ja in najbolj dragocena je verska kul¬ tura: z njo prepletena je plast srčne kulture; s tema obema je preprežena umska kultura (filozofija, znanost, u- metnost), kadar je zdrava. V obeh naj¬ višjih plasteh kulture nam je Baraga postavil neprecenljiv izdelek: svojo oseb¬ nost. Duh te osebnosti je životvoren že skozi štiri generacije. To, kar je napra¬ vil, ni samo brezkoren vzor, marveč oplajajoča in hranilna struja, ki zajema duše. Leta 1848, ko se je doma pokaza¬ lo toliko neizčiščenosti v kulturnih, so¬ cialnih in političnih zadevah so Baraga, Pirc, Mrak in o. Škola vodili večino mi¬ sijonskih postaj po velikanskem ozem¬ lju okoli velikih jezer - reševalci Indi¬ jancev, kulturni pionirji Združenih dr¬ žav ter pobudniki in usmerjevalci ple¬ menitih energij med Slovenci. že zgolj dragocenost. Baragovega de¬ la na področju verske in srčne kulture (tudi njegov delež pri zatonu janzeniz- ma mora biti kot nekaj zelo važnega sem prištet) uvršča Ireneja Friderika med graditelje temeljev naši umski kul¬ turi. Ta namreč mora poganjati iz onih, vse tri so odvisne ena od druge. Pa Ba¬ raga je stopil tudi v našo književnost, v našo upodabljajočo umetnost in v sve¬ tovno jezikoslovno znanost. Toliko je mogel napraviti samo člo¬ vek, ki je spoznal svoj cilj: le eno je potrebno. Ker je bil cilju zvest, je bil drugim, v blagoslov. Življenje družine, naroda, javnosti je tvorba, obenem pa tudi vir duševnega življenja posamezni¬ kov. Cvete, če meri na Boga in od njeg'a za'ema, sicer usahne. Kulturno delo je dolžnost (“Podvrzita si zemljo in gospo¬ dujta!”; prilika o talentih). Visoka kul¬ tura je plod globoke vere, istočasno pa plodno zemljišče za njeno rast. Kulturno delo je torej delo za večno srečo članov naroda; je pa tudi najboljše jamstvo za obstoj in srečo naroda. Tudi velikih na¬ rodov ne reši nič drugega, dasi navadno grade rajši na moč in bogastvo. Majhni narodi nimajo te skušnjave; pot do pra¬ ve veličine jim je določno pokazana. A potrebno je oko, ki je navajeno nadna¬ ravnega ozračja; potreben je razum, ki ga ne zavajajo strasti; potrebna je zve¬ za z Begom — molitev, da vidiš pravo pot. Baraga jo je videl in nam jo pokazal. Naprej po tej poti, tedaj! Pamet in hvaležnost do tistih, ki so jo pokazali, to velevata. Baragova devetdnevnica in Baragova nedelja sta korak po tej poti in dejanje hvaležnosti. In spet bo mo¬ ral reči: “Domovina mi bo tem ljubša, čim več dolžnosti imam, da jo spoštu¬ jem!” V nedeljo 23. novembra j BARAGOV DAN { 4 • Popoldne ob 17. uri na Montevideo 850 : ? j SLAVNOSTNO BARAGOVO ZBOROVANJE! i 0 A 1 VSI ROJAKI LEPO VABLJENI! | V nedeljo, 30. novembra 1052 PRVA VELIKA KULTURNO-DRIJŽABNA PRIREDITEV I | "SVOBODNE SLOVENIJE”' NA PRISTAVI V MORONU | M. M. KOLEDAR - ZBORNIK 1953 Te dni bo izšla že 5. knjiga Koledar- ja-Zbornika Svobodne Slovenije, tega na¬ šega najbolj reprezentativnega glasni¬ ka tiskane besede v izseljenstvu. Spet je pred nami dolga vrsta pesmi, pripo¬ vednih spisov, člankov in razprav in cela galerija ilustracij. Obseg letošnje knji¬ ge je prav tolikšen kot lani, kar ni nič čudnega, saj kulturnih delavcev v za¬ mejstvu ne manjka; bolj čudno je, da je založba ostala tudi pri lanski ceni, ko vendar vemo, kako draginja raste in da v draginji vedno tisk prednjači. Založba je zato morala odložiti ostali dve knji¬ gi, ki sta bili prvotno v načrtu: nadalje¬ vanje Naše besede in nova leposlovna knjiga. Ima pa zato koledar še neko prednost pred prejšnjimi: koledarski del je strnjen na 6 strani, kazalo slik je od¬ padlo in tako je takoj nekaj več prosto¬ ra za branje. Tudi število slik je nekoli¬ ko manjše in spet je zato lahko branja več. A vseeno je slik še vedno 93! Torej še vedno cela galerija. Med portreti so štirje posneti po umetninah. Božidar Kramolc je mojstrsko ilustriral svojo lastno, Ciril Skebe pa Kociprovo povest. Reproducirani sta nadalje dve oljnati sliki, Jakopičevi “Begunci” in Kramol- čevi” Bori v vetru”. Ovitek je delo ing. Marka Bajuka in kaže v rdeči in modri barvi na belem dnu zelo efektno kombi¬ nacijo ljudske ornamentike z naslovom knjige. — Po fotografijah so delani o- stali portreti in vse druge ilustracije. Izbor teh ilustracij je zelo dober. Do- zdaj smo imeli vedno preveč mirnih sku¬ pin, spredaj sedečih, zadaj stoječih, v sredi predsednika ali razrednika. Nekaj je še takšnih tudi letos, toda vse te sku¬ pine so kulturno ali zgodovinsko po¬ membne. Tako je podčrtati primernost slik iz naše politične zgodovine. Ostale fotografije so pa napravljene v akciji, med slovesnostmi, v gibanju, na zboro¬ vanjih in zlasti med igranjem na odru, s čemer je dal Zbornik lep poudarek gle¬ dališkemu udejstvovanju v begunstvu in izseljenstvu. Ilustrativni del je torej pester in živahen. Pesmi je v Zborniku 61 , ki jih je sko¬ valo 18 poetov. Menda slovenski proti¬ komunistični izseljenci res v nobeni zvrsti umetnosti toliko ne ustvarjajo kot v pesništvu in to še posebno prav v liri- k : . Tudi novi pesniki se pojavljajo. Le¬ to, čigar številko nosi koledar, je deset¬ letnica Balantičeve smrti. Temu jubile¬ ju so se uredniki oddolžili s ponatisom večjega števila pokojnikovih umetnin. Njegova pesem je naša stalna spremlje¬ valka in najzgovornejše bodrilo pri vsem našem kulturnem prizadevanju. — Iz zbirke balad in romanc, ki opevajo bor¬ ce za svobodo, je poslal v objavo Jere¬ mija Kalin “Turjaškega laboda:”, tudi prav za desetletnico turjaške drame. — Narodova in izseljenska problematika sta navdihnili verze Erika Kovačiča. — Božo je tudi kot pesnik pravi slikar Kramolc in prav tako iz vizualnega sve¬ ta zajema prispodobe svojim bolestim Jeruc. — S kar vodnikovsko preprošči¬ no udarja Marjan Jakopič. — Nekaj hamletovskega je tokrat v Jankovih pesmih. Stanko Janežič se je zatekel na Kras, v deželo, ki je med slovenskimi najbolj napoljnjena z liričnim občuten¬ jem. — V marsičem je podoben Jerucu Slavko Srebrnič, le več mehkobe je v njem. — Kot vedno, sta segla v globino Rafko Vodeb in Vladko Kos, prvi bolj z lastnim doživetjem, drugi bolj z opa¬ zovanjem. — Nekam poleg Balantiča in Vodeba bi v antologiji naše lirike bilo uvrstiti Igorja. — Tine Debeljak je po “Dedu in vnuku” postregel že z drugo pesmijo iz mladinskega sveta; nam li zori nova zbirka? — Krepka napoved je novo ime Mihael. — “Najboljšega”, tistega, ki vžge, so hranili uredniki menda za konec, Črtimirjeve “Tvoje o- či”, pred temi pa še posebno presene¬ čenje, deset Kunčičevih “Pesmi o dedu” istoimenske zbirke, ki so res pravi dra¬ guljčki slovenske mladinske poezije. Še dva pesnika sta tu, ki ju pa omen¬ jam posebej, ker sta njuni pesmi uvod¬ nika v letošnji mladinski del. To sta mladi Mirko in že dobro znani Gregor Mali, vsak s prav primernimi verzi. Pi¬ satelji tega odelka se pa letos rekruti¬ rajo iz vrst mladine same. Serija spi sov nosi skupni naslov “Od doma do Ar¬ gentine”. Jožica Tomazin piše, kako je bilo doma, Nada Dolenc kliče domovini “zbogom”, Marjeta Smersu potuje v tujino, Ivica Stanjko opisuje naš prvi novi dom, taborišče namreč, Ivo Majhen pa je že preplul čez ocean. Vseh pet za¬ služi red: 10 Leposlovna proza kaže letos eno vrzel: nič reportaže s Tinetovega Kamnitnika ne najdemo. Zato pa srečamo —- da gre¬ mo kar po vrsti —•. dvakrat Andreja, ki ga “lan’ kaj ni bilo”, pa smo že težko čakali, da “priša bo”. V “Naši pesmi” se spominja, kako je kot šolarček prepeval himno ‘Slovenec sem”, kako so jih dijake zaradi te pesmi v dobi diktature celjski policaji postavno gledali in kako mu zdaj v tujini vsi registri donijo isto me¬ lodijo na isti napev. — Druga Andreje¬ va stvar se imenuje “Srečanje”. Pred sobo Dom in svetovega urednika Tineta Debeljaka so se sešli pisatelj “Doma med goricami” pesnik “Trentarskega študenta” dr. Joža Lovrenčič, grčavi Ja¬ nez Jalen, vpogljivi Severin Šali in Ba¬ lantič. Nepomemben je bil njihov pome¬ nek, v katerega je včasih vpadel med letanjem iz ene sobe v drugo Debeljak; menili so se, da bi zavili k Činkoletu (kar so pozneje tudi storili). A tudi v nevažnem govoričenju se izdajajo tak¬ šne, kakršni so v koži in v knjigi, da jih kar vidiš pred seboj, stebre zadnjega Doma in sveta, a tudi že slutiš pot, po kateri bosta krenila Balantič in Šali. Največji pripovedni tekst je tudi ler tos Kociprov. “Želarija na Prenašča- ku” opisuje ljubezen med hlapcem, Lip- nikovim Jakobom in Šarugovo Zefiko iz viničarske kuče. Velika je ta ljube¬ zen, tako velika, da je zmožna največje žrtve pri Zefiki. Ko je tekla k pogori¬ šču novega domka, ki jima je bil na¬ menjen, je bruhnila kri. Ko zdaj ve, da jo mori jetika, govori Jakobu, da ga ne mara več, a to je le žrtev ljubezni, da ne bi z boleznijo onesrečila svojega Če¬ ha. V divjem plesu z drugim fantom omaga, a prestreže jo še Jakob, da umre v njegovem naročju. Vse odlike Kocipro¬ vega peresa so tudi odlike te novele. Božidar Kramolc je segel s “Potepu¬ ha Toma poslednjim potepom” v svet, k! še ni bil predmet slovenske proze. Go¬ di se ta štorija med delavci na kanad¬ ski progi, na postaji, ki je' bila prva postaja tudi tolikim slovenskim kanad¬ skim 1 izseljencem. Kramolc ima svoj do¬ grajen slog tudi kot pisatelj. Pripovedu¬ je prav vsakdanjo epizodo, a vendar se lahko koj vglobiš i v čar i v tragiko tak¬ šnega potepuškega življenja. “Zemlja” Marijana Jakopiča je krajša črtica iz domačih krajev; godi se v teh časih pod Šmarno goro. Ustanovitev ko¬ munistične kmetijske zadruge podi'« (Nadaljevanje na 4. strani.) Sfran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XI. 1952 OBČNI ZBOR SFZ V nedeljo, 9. novembra t. 1. je imela občni zbor Slov. fant. zveza v pro¬ storih na Pristavi v Moronu. Za novo poslovno dobo je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik g\ Milan Ma¬ gister, podpredsednik g. Jože Prijatelj, tajnik g. Franc Malovrh, blagajnik g. Nace Grohar, gospodar g. Jože Vodnik in odborniki gg. Janez Kralj, Janez Lan¬ gus in Jože Miklič. V razsodišču so gg. Aleks Avguštin, Janez Kokalj in Janez Jereb. Sezut »Hunto Proslavo siv. narodnega praznika smo imeli v nedeljo 16. novembra v tuk. cer¬ kveni dvorani, katere dosedaj še nik¬ dar ni napolnilo toliko Slovencev kot to¬ krat. Proslavo je začel predsednik kra- V nedeljo 30. novembra 1952 se boste lahko nasmejali kot že dol¬ go ne. Na kulturno - družabni prire¬ ditvi Svobodne Slovenije je na sporedu šaljiv nastop in še več drugih zabavnih točk. Šaljiva po¬ šta itd. itd. Za veselo in prijetno razpolo¬ ženje bodo v obilni meri poskrbe¬ li naši izvrstni harmonikarji. Zato v nedeljo 30. novembra vsi na pristavo v Moron. jevnega odbora DS g. dr. Šimenc ter je v govoru poudarjal pomen te proslave, ki mora združevati vse Slovence, ki jim ■ je mar svoboda in samostojnost domo- j vine. Nato so bile na sporedu deklama-' cije priložnostnih pesmi in petje slov. mladine. Glavni govornik g. Rudolf Smersu je nato v daljšem govoru orisal borbo slov. naroda za svobodo pred in po 29. oktobru 1918. Vsi navzoči so tako govornika, kakor vse ostale, ki so na¬ stopili s svojimi točkami, nagradili z odobravanjem. S pesmijo je bila nato ( lepa proslava zaključena. Heatn&s Mejiu V nedeljo zjutraj po slovenski maši se je vršila v župni dvorani proslava slovenskega narodnega praznika. Naj¬ prej so bili otroški nastopi, ki jih je naštudirala požrtvovalna učiteljica gdč. Šemrovova: dve posameznični in ena skupinska deklamacija ter dve pevski točki. Potem je predaval o dogodkih pred 29. oktobrom in o dogodkih, ki so sle¬ dili g. Marolt. Po proslavi so še odbor¬ niki krajevnega odbora Društva Sloven¬ cev poročali o društvenih zadevah. Zbra¬ lo se je na proslavi okrog 100 ljudi. SLOVENCI P O SVETU (Nadaljevanje s 3. strani) Janezu vse lepe načrte, ki jih je napra¬ vil sebi in nevesti Marti za bodočnost, a Janez jim pove, komunistom, nekaj krepkih v obraz, čeprav ga to stane ječo. Janez je poosebljena ljubezen do lastne, domače zemlje. Iz domobranskih bojev in te boje spremljajočega življenja je zajeta “Koro¬ ščeva “Kota 1066”. Poročnik Andrej bi rad stopil pogledat svojo Vando, pa ne dobi dopusta, ker se pripravlja večja akcija. Dvom v njeno ljubezen mu pa ne daje strpeti in Andrej izkoristi noč za pot in hipec vasovanja. Z Vando je vse v redu in tudi vrne se še pravoča¬ sno pred pohodom. Samo oficirsko kon¬ ferenco je zamudil in grize ga stotnikov očitek. Zato se pa v borbi izkaže pred vsemi drugimi, ki za ceno nevarne rane zavzame v naskoku koto 1066, podžgan od liubezni, ki jo je našel pri Vandi. Literarni šlager letošnje knjige je pa Jo — varjev “Mijaaav”. Je to odlomek iz povesti o Matajevega Matije Maticu in to še iz tistih časov, ko sta Matic in njegov mentor Andrej taboriščila nekje v Italiji, menda prav ob sinjem Jadranu v Senigaliji. Najbrž v taborišču št. 9, ker miss, ki je upravljala sosednje ta¬ borišče št. 7, ni imela mačkov. Kot bo¬ žična povest, ki je za vsak koledar obli- gatna, izpade ta zgodba popolnoma iz okvira dosedanje sentimentalne tradici¬ je. Vsebine ne bom navajal, tudi v naj¬ krajšem izvlečku ne, kajti to je treba brati od začetka do treh pik na koncu. Kanada Vse rojake v Kanadi opozarjamo, da lahko naroče in dobe Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953 pri za¬ stopniku Svobodne Slovenije za Kanado g. FRANCU KOŠIRJU, 362 WELLES- j LEY STREET E., TORONTO 5, ONT. USA V okviru letošnjih prireditev Lige kač. slov. Amerikancev je clevelandska igral¬ ska družina “Slovenski oder”, katere predsednik je g. Janez Varšek, postavila na oder 28. septembra t. 1. veseloigro “Teta na konju”. Vprizoritev veselo¬ igre je v režiji g. Varška dosegla lep uspeh. “Teto na konju” je igrala Pavla Dolinarjeva, roj. Kristanc. Čisti dobiček je bil namenjen Ligi. Anglija V Rochdale so 18. oktobra t. 1. prire¬ dili tamošnji Slovenci vinsko trgatev. Naslednjeg-a dne je pa bila misijonska prireditev. . .V Kanado je 4. septembra t. 1. odšel Viktor Meden iz Alfretona. V Mineheadu se je letos poleti mudil g. Vinko Žakelj. Sredi septembra se je vrnil na svoje službeno mesto v Belgijo. Družinska sreča. V Malmesbury je bi¬ la krščena Vera-Anka Petz, v Milnrowu Majda-Marija Grkman, v Aberdare pa Marija Šinigoj. Avstralija Poroka. V Wollongongu sta 2. avg. t. 1. stopila pred oltar g. Jože Božič in gdč. Marica Podbevšek. Mladi par je po¬ ročal g. p. Beno Korbič. V družini g. Antona Purgaj v Ipswich so dobili kčerko Bernardko, v družini g. Jožeta Copota v Grete pa hčerko Ano- Katarino. žalostno smrt je našel 24. letni Franc Sredinšek. Njegovo truplo so našli brez glave v grmovju 2 milji od Morriset-a. Pokojnik je imel službo v Concord bol¬ nici pri Sidney-u. Blizu Morriset-a si je kupil zemljo, ki jo je trebil in jo pri¬ pravljal za graditev hiše. Kdo je izvršil zločin nad njim, še ni znano. Nenadoma nas je v petek, 14. novembra 1952 v 22. mesecu starosti zapustil in se preselil med nebeške krilatce naš dragi IV ANŽEK Pogreb je bil v soboto, dne 15. novembra 1952 popoldne na pokopališču v San Justo. Ob tej.priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam izrekli sožalje, posebej se pa še zahvaljujemo g. župniku Oreharju za vod¬ stvo pogreba in spremstvo od hiše žalosti na pokopališče. Vsem Bog povrni! Žalujoče družine Gorišek - Martinčič - Brglez Buenos Aires - Vojnik, dne 16. novembra 1952. bilo pol m. vode ter je v njej utonil. Na pomoč so prihiteli okoliški gasilci ter so mlado žrtev potegnili iz vode. Ivančka so položili doma na mrtvaški oder, na¬ slednjega dne v soboto, 16. nov. 1962. so ga pa spremili k večnemu počitku na pokopališče v San Justo. Pogreb je vo¬ dil in izmolil pogrebne molitve g. žup¬ nik Anton Orehar. Hudo prizadeti dru¬ žini izrekamo naše iskreno sožalje! OSEBNE NOVICE t Ivanček Gorišek. V petek, dne 14, novembra 1952. je popoldne zadel druži¬ no g. Ivana Goriška in njegove ge Roze, roj. Martinčič hud udarec. Njun drugi sinček, Ivanček, star 22 mesecev se je veselo in brezskrbno igral na dvorišču z žogo, ki mu je padla v 6 metrov glo¬ boko jamo. Otrok je šel za njo in na glavo strmoglavil v jamo, v kateri je Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki ceniki "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-8904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Vreča bele moke (45 kg) $ 290.— Vreča sladkorja (50 kg) „ 460.— 17 kg svinjske masti „ 320.— 3 kg kave s IV 2 slad¬ korja — riža „ 130.— 3 kg kave s 6 slad¬ korja — riža „ 150.— 2 kg kave s 2% slad¬ korja — riža „ 115.— 1% kg kave s 3 slad¬ korja — riža „ 100.— Z letalom: 10 gr Streptomicina $ 170.— 3 milijone enot penicilina „ 145.— Izredna prilika za pakete v domovino Kdor želi svojcem poslati živilski paket, da ga bodo prejeli v domovini še pred Božičem; naj paket naroči v trgovini Santa Julia, Victor Martinez 39. Naročilo mora biti oddano v trgovini najkasneje do ponedeljka, dne 24. novembra zvečer. Seznam živil in cenik paketov je na razpolago v trgovini. Santeria y Papelerla Santa Julia Victor Martinez 39, Buenos Aires KOCIPROVA DRAMA "SVITANJE" Veliki praznik, ki smo ga napovedali', je bil res velik kulturni dogodek. Praz¬ nično razpoloženje je pa zmotila najprej nepričakovana epizoda, nekakšno kuka¬ vičje jajce v našem gnezdu. Tukajšnji desničarski nemški dnevnik je prinesel notico o bližnji uprizoritvi s pristavkom neke neresnične zgodovinske vloge Slo¬ vencev: početje okupatorja, da je vtak¬ nil v svoj vojaški škorenj naše fante z Gorenjskega in Štajerskega, je dopisun prikazal kot nekakšno zavezništvo. Obe besedišči, napoved premiere in takšna bedasta prezentacija Slovencev, ki jih tukajšnja javnost že dolgo pozna z dru¬ ge, pravilne strani, spadata v družbo kot biser in gnoj. Nedeljska predstava je zato pričela s svojevrstno overturo; avtor sam, dr. Stanko Kociper je stopil na oder, spregovoril in poudaril, da nih¬ če od Slovencev ni vposlal nobenemu časopisu kako novico in da je on sam le povabil slovanske emigrante in nekatere druge narodnosti. Potem se je pojavil pred odrsko zaveso pisatelj dr. Tine Debeljak in v daljšem predavanju prikazal kulturni pomen te krstne predstave, podal historiat drame in ocenil Kociprov delež v novejšem slovenskem slovstvu. Kdor je dramo že prebral in kdor po¬ zna kakovosti igralcev, ki jim je avtor svoje delo zaupal, o uspehu ni mogel dvomiti. Uspeh je bil res velik. Bolj kot ploskanje je pričala o uspehu napeta pozornost ljudi, ki so jo motili samo otroci. Vendar sem pričakoval še pro¬ dornejši uspeh; pričakoval sem, da nas bo predstava porazila. Nekoliko je vse¬ kakor vplival navedeni incident in zato tudi dvorana ni bila tako natlačena, kot bi bila sicer. Drugi vzrok je v gradbi drame: do konca drugega dejanja se je že skoraj vse zgodilo in kar se ni, je vsaj nakazano: tretje dejanje je le ne¬ kakšen epilog s poudarkom ideje. V tej zvezi je tretji vrok, ki je preveliko spo¬ štovanje celotnega besedila. Kar je pri branju drame dostikrat še prav mikav¬ no, je na odru odveč, četrti vzrok je pa preveč detajlna izdelava prizorov na škodo celote. Prizori v tako vestno pre¬ študirani impretaciji, kot so se z njimi potrudili gongovci, bi sijajno učinkovali pri komornem podajanju odlomkov, ta¬ ko pa je zaradi preveč izdelanih detajlov trpel tempo celote. Bilo je še nekaj manjših pogreškov: žaketi v drugem de¬ janju (danes! pred desetimi leti to ne bi motilo), brnenje dirkalnih motociklov namesto brenčanja limuzin, kajenje ci¬ gar, malenkosti sicer, ki jih pa človek opazi ravno pri siceršnji dobri igri. Režiser in inscenator g. Marijan Wil- lenpart je izvršil kljub vsemu ogromno delo in je ta predstava vendar le v vrsti njegovih dosedanjih uspehov največji uspeh. V režiji igre ni prezrl ničesar in to, kar je vzbudilo gornje pomisleke, je usoda skoraj da vseh krstnih predstav. Scenerija je bila apartna. Tudi njegovi pomočniki pri uravnavanju odra in igre gg. Vider, Kastrevc, Holosan in Wewer zaslužijo vse priznanje. Tine Kovačič je gotovo naš najboljši mladostnik. Tokrat je igral zrelega mo- PRAVNA POSVETOVALNICA “SVOBODNE SLOVENIJE” Nočni čuvaj Vprašanje: Kolikor ur sem dolžan de¬ lati kot nočni čuvaj (sereno) ? Ali imam pravico do dopusta in aguinalda? Kak¬ šne pravice imam ob bolezni in ob odpu¬ stu iz službe? Odgovor: Delovni čas nočnega čuvaja (serena) sme trajati do 12 ur. Ta de¬ lovni čas pa velja samo za takega noč¬ nega čuvaja, ki ne opravlja nobenega dela, ampak je samo navzoč na prosto¬ ru, ki mu je zaupan v varstvo. Čim bi opravljal kako delo, čeprav tudi najlažje (pometanje prostorov, pospravljanje in podobno) izgubi značaj nočnega čuvaja in njegov delovni čas znaša samo 8 ur, za ostale ure pa mora biti plačan po splošnih določbah za delavce, t. j. s 50% poviškom oz. s 100% poviškom ob ne¬ deljah in praznikih. Nočni čuvaj ima enake pravice kot drugi delavci glede dopusta (10 dni na leto) in trinajste plače (aguinaldo), prav tako glede bo¬ lezni (zdraviti ga mora delodajalec na svoje stroške) in glede odpusta iz služ¬ be, o čemer smo že večkrat pisali. Plača nočnih čuvajev je za posamezno stroko določena s kolektivnimi pogod¬ bami. če mora nekdo opravljati včasih, po nekaj dni, delo nočnega čuvaja, dru¬ gič pa ga podjetje zaposli tudi s kakim drugim delom, v tem primeru ne veljajo za tega določila o nočnih čuvajih, ampak splošna določila o delavcih, katerih red¬ ni delovni čas znaša 8 ur in ne 12 ur na dan. Priporočljivo je, da si nočni ču¬ vaji zapisujejo dan za dnem svoj delov¬ ni čas in morebitno delo, ki ga je v tem času tudi moral opraviti. Ob prejemu plače, naj vedno takoj ugotovi ali je bil prav plačan in naj podjetniku takoj spo¬ roči svojo zahtevo. ©BVFSTKLA Izid žrebanja SK Slovenija: Izžrebane so bile sledeče številke: 049 — 6 rob¬ cev, 149 — moška zapestna ura, 249 — nogometna žoga, 349 —> 3 m poplina 2x2, 449 — 3 m poplina 2x2, 549 — 3 m poplina 2x2, 649 — 4 m pike, 749 — 4 m pike, 849 vžigalnih in birome, 949 3 m poplina. — Dobitke lahko dvignete pri prodajalcih srečk. KAKOR VSAKO LETO je tudi letos SIO povabil sv. Miklavža, naj pride obiskat naše otroke v Ramos Mejia dne 7. decembra t. 1. ob 19. uri zvečer v žup¬ nijski dvorani. Darila bomo sprejemali istotam 7. de¬ cembra t. 1. od 15. ure dalje. Pred prihodom sv. Miklavža bo krat¬ ka igrica “Analfabet”. Vsi iskreno vabljeni! Vse vrste mesnate robe kakor kranjske klobase, krače, šunke, svinj¬ ske jezike, rebrca, slanino, hrenovke, safalade Vam nudi po ugodni ceni na veliko Fragorffleo, Slainos Mejia, Colon MAKS MAUHER Iz Liniersa vozi kolektiv št. 3 v obe smeri in se ustavi tik pred ulico Colon 364 ža. Saj je takole takšen petdesetletnik lahko še prožen kot je bil Kovačičev Bernard, dandanes še celo, toda vendar bi bil umestnejši bolj stereotipen dosto¬ janstvenik. — Milena Kramar je imela mnogo zelo posrečenih, nekaj celo iz¬ redno dobrih prizorov; dolga nema igra v tretjem dejanju bi pa, menim, utrudila vsako igralko. — Marijan "VVillenpart je odigral spet eno svojih velikih vlog in to ne manj temeljito kot je izvršil reži¬ jo in inscenacijo. Mimika in govorica sta njegovi posebni odliki. — Viktor Ber¬ lot se je prav dobro uveljavil kot lah¬ komiseln veseljak, saj je žel aplavz pri odprti sceni, v drugem dejanju pa je bil za spoznanje preveč patetičen. — Ni¬ kolaj Jeločnik je igral glavno vlogo. Bi¬ la je to zopet ena v analih njegovih iz¬ vrstnih kreacij, čeprav se mi zdi, da Kociper ni nameraval napisati psiho¬ loške drame. Vedno je prijetno gledati in poslušati Maksa Noseta; če je v tret¬ jem dejanju s pripovedovanjem zgodbe o palicah utrujal, ni to njegova krivda. — Ciril Vider je izpolnil vse obljube, ki jih je dal z Milanom v “Materi”. Le kje je tičal ta igralec, da se je šele zdaj po¬ kazal? —- Ksenija Kociper je drugo takšno odkritje. Rojena igralka, v go¬ vorni tehniki pa je zelo spominjala na Marijo Vero. —- Prav dobro se je po¬ stavil fantič s tremi zvezdami, ki je igral Japončka in se presenetljivo zna¬ šel tudi v položajih, ko je molče čakal na svojega gospoda. Popolnoma razumemo in odobravamo generozno gesto g. avtorja, da se je na koncu igralcem zahvalil za njihovo delo. M. M. S, P. D. vabi na svoj IV. družabni večer s plesom ki bo še letos, v soboto 27 . deeeisifera 1S52 Pri nas “luštno'' bo da še n'kol ne tako!!! CALLE AUSTRIA 2064 Višina Santa Fe 3000 Hitro: v 20 do 25 dneh! Najbolj poceni: Primerjajte naše cene s cena¬ mi ostalih paketnih agencij. Zahtevajte naš popolni cenik! PAKEXP0RT -TRST pošilja moko, riž in sladkor v vrečah in pakete z živili po 5,10, 15,20 in do 100 kg težke, ki so oproščeni vsake carine. Obiščite nas in bomo paket se¬ stavili skupno. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Odpošiljamo pakete tudi iz Buenos Airesa. Nekaj cen v Pesosih za 1 kg blaga neto: kava 37, sladkor 7, testenine 7, čaj Ceylon 60, poper 120, riž 8, olivno olje 27 itd. Vreča bele moke 45 kg $ 290.— franco prejemnik. Poštnina: 4.5 kg % 40.00 - 9 kg $ 58.00 - 14 kg $ 70.00 in 18 kg $ 80.00 Lahko pa naročite tudi večje darilne pakete kot 18 kg. Celo do 100 kg! Naročila in navodila: Oton Fresl, Reconquista 656/1-2, Buenos Aires, Telefon 31-2241. Uradne nre: Ob delovnikih od 10.—12.30 ure in od 15.—18.30 ure. "ČASA IS © Y U 95 - urama Srs zlatarna OLAZABAL 2338 Tel. 78 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 VELIKA NOVOST: prejeli smo švicarske ure z naj¬ novejšo tehnično iznajdbo: ure “ETERNA MATIC” imajo osi na krogličnih ležajih; vse so krasne mo¬ derne oblike. PO VAŠI IZBIRI Vam izdelujemo ves zlat nakit (prstane, obeske, zaponke, zapestnice in ovratnice). POHITITE z naročili za božično in novoletno sezono. (Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje, stanovanje štev. 5.) Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644