Politični ogled. Nova zakona. Cesar je potrdil od zbornice sklenjen zakon, da se odpravijo državne mitnice, in zakon, da se uvede nov davek na vožne listke po železnicah. Zakona pridela s prihodnjim letom v veljavo. Obisk pri cesarju. Naš cesar biva sedaj na letovišču v Islu. Dne 3. avg. ga je tamkaj obiskal rumunski kralj Karol, kateremu se je pripravil lep sprejem. Na Dunaju se je krali delj časa razgovarjal o balkanskih razmerah. Razmere v Nemčiji. Tajni svetnik finančnega ministrstva Lohning v Poznanju se je zaročil s hčerko nekega vladnega tajnika, ki je bil prej pri vojski ter tamkaj spravil do feldvebla. To pa je ministrstvo smatralo kot sramoto, da se svetnik oženi s feldveblovo hčerko ter ga je penzioniralo. Služiti cesarju kot feldvebel, ni sramotno, toda ako se poštene feldveblove hčerke možijo s cesarskimi uradniki, to je sramotno. Taki so Nemci v rajhu! Naslednik kardinala Ledohovskega. Za papežem najuplivnejša oseba v upravi katoliske cerkve je prefekt propagande. Veliko je škofov, katere on imenuje. Za to je bilo vse radovedno, koga bodo papež po smrti kardinala Ledohovskega imenovali prefektom. Zdaj se je imenovanje izvršilo. Prefekt propagande je postal kardinal Gotti, o katerem mnogi trdijo, da bo naslednik sedanjega papeža Leona XIII. Nemiri na Francoskem. Francosko Ijudstvo si ne da mirno zapirati redovniških šol, kjer so njegovi otroci imeli vrle in skrbne učitelje ter učiteljice. Povsodi vlada velika nevolja proti vladinem ravnanju. Dogodi se tudi, da se morajo vladne osebe, ko zapirajo redovniske šole in izganjaio redovnike, umakniti navalu razdražene množice. Katoliška zavest postaja vedno večja na Francoskem in to je dober nasledek vladnega nasilstva. Štrajk kmetovalskih delavcev v Galiciji. Iz Galicije prihajajo, kakor smo že zadnjič nakratko omenili, veleresne in žalostne vesti o gibanju med bednim kmetovalskim prebivalstvom. Kakor je znano, tvorijo Malorusi veliko večino delavskega prebivalstva, zemljiSča pa so večinoma v rokah poljskih plemenitašev, katera jim maloruski poljedelci obdelujejo proti odškodnini. Po tem je tudi razumljivo, kako so mogli Poljaki, dasi v manjšini, priboriti si veliko večino galiških državno- in deželnozborskih mandatov in s tem tudi gospodarstvo v deželi. — Življenje delavskega kmetiča, ali prav za prav poljedelskega dninarja, je skrajno žalostno: poljski vlastelini ga za obdelovanje svojih posestov tako malo oškodujejo, da mu ni mogoče ne živeti, ne umreti. Naravno je torej, da so se Malorusi slednjič naveličali tega neznosnega stanja ter da si prizadevajo zboljšati svoje gmotno stanje. V dosego tega so kmetijski delavci v galiških okrajih začeli zaporedoma prestopati v Strajk, kateri se je že močno razSiril in zadobiva dan za dnevom večjo obsežnost. Oblastva so razposlala po deželi vojaštvo, katero ima paziti na red in so se med vojaštvom in kmetijskimi delavci na raznih točkah dogodili že manjši spopadi, ki so zahtevali človeških žrtev. Gele stotine Strajkovcev so bile že aretirane na nekaterih krajih radi teh izgredov. Štrajka ne vodijo socijalisti, marveč ga vodi maloruska stranka, na čelu jej maloruski državnozborski in deželnozborski poslanci Romanczuk, Barwinski, Kos in drugi, ki so izdali proglas, pozivljajoči vse maloruske kmetijske delavce, naj stopijo v Strajk, a naj se ne poslužujejo nasilstev. Po vojski v Jnžni Afriki. Angleži so začeli uvidevati, da vendar ne gre kar pri belem dnevu oslepariti Burov za njih svobodo in pravico, ker si znajo s tem nakopati novo vojno, v kateri gotovo izgubč. Izmislili so si torej miroljubnejši način, da si pridobijo Bure. Razglašati so začeli po svojih listih, da ne gre postopati prestrogo proti onim Burom, ki se še branijo priseči udanost angležkemu kralju, ker jim treba upoStevati njih žalost nad izgubo samostojnosti, jednako kakor pri vseh takih narodnostih. Bolje je, da se Buri pridobe z dobrohotnostjo in da se Anglija ne pokaže nasproti Burom tako, kakor Nemčija proti Poljakom. V zbornici je te dni celo Chamberlain imel dolg govor v prilog Burom. Mej drugim Je posebno svaril vlado, da naj ne skuša z angležkim naseljenjem iztisniti Burov iz Južne Afrike marveč, da jim da t&ko deželno upravo, da se bodo mogli popolnoma svobodno gibati kot narod. Kdo ve, ali bodo Buri verjeli tem medenim besedam v Londonu ?