SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 32
VIŠJA MATEMATIKA IN VOLITVE
TONE GORJUP _____________
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 26 de agosto - 26. avgusta 2004
Zakon o javni rabi slovenščine
Na Dolenjskem so pred tedni ali bolje meseci začeli postavljati na noge partijo. Nekateri stari partijski kadri so namreč ugotovili, da je prišlo na vrh preveč ciganov. Da ne bo pomote, gre za cigane, ne za Rome, ki jih na Dolenjskem sicer ne manjka. Treba je postaviti partijo, ki bo mogočna kot včasih, saj ljudje ciganom ne morejo več zaupati. V dobrih starih partijskih časih so veljala stroga pravila, pa čeprav so se jih eni morali držati, daigi pa so se ravnali po višjih pravilih, ki so navadnim ljudem ostala prikrita. Zdaj pa bi želeli nekateri kar preveč očitno ociganiti druge.
V zlatih partijskih časih, pravzaprav že veliko prej smo se o tem učili tudi v šoli. Za zapovedane praznike, ko so bile obvezne rdeče rutice, smo brali in poslušali poučne pripovedi o delavstvu, socialistih, o borbi in podobno... Brali smo tudi pripoved o višji matematiki. Kdo ne bi želel vedeti, kaj je to višja matematika. Tudi koroški deček je z zanimanjem poslušal gozdnega delavca, ki je meril hlode in narekoval očetu. Ta je ponavljal številko za številko, zapisoval pa nekaj drugega. Brez večjih težav je prišel do nove vrednosti. Deček se je zaman trudil, da bi odkril skrivnost teh izračunov. To je bila višja matematika, ki je še ni mogel razumeti. Odrasel je, doživel marsikaj, se sprehajal po Parizu z drugimi preroki nove družbe, medtem ko so se navadni tovariši borili na Iberskem polotoku. Po uspešno izpeljani revoluciji, ko je napočil socializem, še vedno ni mogel razumeti višje matematike. Takrat je že spoznal, da očetova višja matematika po njegovem ni bila najbolj poštena. Sam se je zavzel za nekatere reveže, saj je bil prepričan, da so v novem redu vsi enaki. Spet so mu razložili, da ne razume višje matematike in ga poslali na prežihovino. Na srečo ga je kmalu pobralo, saj bi imel drugače težave s partijsko inkvizicijo.
Višjo matematiko poznamo tudi danes, saj predstavlja pomembno orodje pri vodenju politike in gospodarstva. Nedavno tega se je prvi matematik v državi razhudil na ogledalo, ki ga je Koalicija Slovenija nastavila vladi. Najbolj kritičen je bil do številk in diagramov. Pisce je nadrl kot baice, ki zagotovo ne bodo dočakali vpisa v drugi letnik. Kaj hočeš, ne razumejo višje matematike.
Višja matematika vpliva tudi na merjeneje brezposelnosti. Ministrsvo za delo uporablja med drugim metologijo svetovne organizacije za delo, vendar prisega na domačo meritev registrirane brezposelnosti. Tako nikoli ne vemo, koliko je brezposelnih, saj tako kot avtomobili niso vsi registrirani, pa čeprav imajo tablice. Tu nastopi še ena veja višje matematike. Imamo prikrito brezposelnost in izbrisane brezposelne. Nekaj podobnega poznamo pri proračunu in celo v šolstvu.
V zadnjih mesecih se je nasploh izkazalo, da z višjo matematiko ne moreš pokriti vsega, kar bi želel. Zatika se predvsem na mednarodni ravni. Tako je v nasprotju z domačimi strokovnjaki v začetku maja mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta ugotovil, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti vidno padla. Ko je ta ustanova navedla še razloge za nižjo konkurenčnost, je domača partija izjavila, da gre za neko nepomembno mednarodno ustanovo, ki premalo pozna naše razmere. Pivi teden v avgustu je nemška Deka-Bank objavila podatek, da je Slovenija za vlagatelje najmanj privlačna novinka v evropski povezavi. Tovrstne ugotovitve, še zlasti če jih sliši tudi domača javnost, niso najbolj v skladu z. višjo matematiko vladnih mož.
Vse to pa v tem trenutku sploh ni pomembno. Glede na bližajoče volitve je treba na novo postaviti partijo. Še prej pa poskrbeti za cigane. Včasih so za posebne priložnosti z ljubljanskih ulic umaknili berače. Zdaj so na vrsti cigani, vsaj za nekaj časa. Verjetno jih je v Ljubljani največ, so pa tudi drugod. To so vsi tisti, ki so premalo pazljivo uporabljali višjo matematiko, in preveč očitno ociganili sicer pohlevne volilce. Na Dolenjskem so jih nekaj že poslali v rezervne službe, drugod pa tudi ne bodo prav dolgo čakali. Sicer bodo ociganjeni volilci iz SIB banke, Zbilskega gaja, Oriona in vrste drugih ciganskih poslov spregledali. Partijski vrh skoraj vsak dan govori o kakem strokovno in poslovno zelo dejanju. Krivcev seveda ni. Le cigani se previdno farno in čakajo na novo priložnost.
S petkom, 20. avgusta je začel veljati zakon o javni rabi slovenščine, ki ga je Državni zbor (parlament) sprejel 15. julija. Zakon uvodoma določa, da mora v slovenščini potekati govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Sloveniji.
Izjema so območja, kjer je poleg slovenščine uradni jezik še italijanščina ali madžarščina ter primeri, ko za Slovenijo zavezujoče mednarodne pogodbe posebej dopuščajo tudi rabo drugih jezikov. Med drugim morajo v skladu z zakonom imeti ime v slovenščini vsi državni organi, organi lokalnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja ter druge osebe javnega prava ter politične stranke, v slovenščini pa mora biti tudi poimenovanje političnih funkcij, poklicev ter strokovnih in znanstvenih naslovov posameznikov.
V slovenščini morajo biti med
drugim napisani vsi splošni akti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, s slovensko deklaracijo, navodili za uporabo in vsemi potrebnimi podatki pa morajo biti opremljena vsa živila, zdravila in fitofarmacevtska sredstva, določa zakon. V slovenščini morajo biti poimenovani tudi obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ter poslovni prostori, firma oziroma ime pravnih oseb zasebnega prava ter fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, pa se v sodni register vpiše le, če je v slovenskem jeziku, še določa zakon.
Javna obvestila, navodila, časnikarske konference, izjave za medije, oglaševanje, spletno predstavljanje in poimenovanje različnih javnih prireditev so še nekatere stvari in dejavnosti, za katere zakon o javni rabi slovenščine predpisuje obvezno uporabo slovenskega jezika.
Zakon predvideva še inšpekcijski nadzor nad njegovim pravilnim izvajanjem. Inšpektor lahko z globo od 1,5 do 15 milijonov tolarjev kaznuje pravne osebe ali samostojne podjetnike, z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev pa odgovorno osebo pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika. Globe bodo sicer nekoliko milejše v prehodnem obdobju, to je do 1. januarja 2005. V tem času bo kršitelj - pravna oseba kaznovana z denarno kaznijo od enega do deset milijonov tolarjev, posameznik v zvezi z opravljanjem dejavnosti s kaznijo od enega do pet milijonov tolarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo med 150.000 in 500.000 tolarjev.
V roku dveh let po uveljavitvi zakona o javni rabi slovenščine mora vlada državnemu zboru predložiti tudi nacionalni program jezikovne politike, še določa zakon.
Sedaj še srebro in dva brona
Olimpijske igre v Atenah so ponovno prinesle veselje Slovencem, ko so njihovi predstavniki izbojevali nove medalje.
ČOP IN ŠPIK SREBRNA
Slovenska veslača Iztok Čop in Luka Špik sta na olimpijskih igrah v Atenah osvojila srebrno medaljo v dvojnem dvojcu. Zlato sta bsvojila Francoza Vieilledent in Hardy.
Po dobrem štartu sta Italijana ušla najprej za polovico čolna, Francija je bila druga, Slovenija pa takoj za njo. V drugi četrtini je postalo jasno, da se bodo samo omenjene tri posadke borile za zmago. Italija je medtem prednost suvereno povišala na celo dolžino in napovedala nadaljevanje serije tekem brez poraza. Vsi ostali, v finalu je bilo tokrat kar sedem posadk, ker je Norveška uspela s protestom na fotofiniš, kjer naj bi v malem finalu zaostala za Češko, a to ni bilo razvidno, veslala sta še Američana in Estonca, pa so se v ozadju borili le za četrto mesto.
Takoj po polovici se je začel slovenski juriš: Čop in Špik
sta z napadom celo prehitela Francoza, a tudi svetovna prvaka Sevastien Vielle-dent in Adrien Hardy nista popuščala. Prednost Italijanov je kopnela in po treh četrtinah proge sta bila Francoza le še 37 stotink za Italijo, Blejca pa natančno sedem desetink. Ubijalski ritem se je nadaljeval in Rossano Galtarosso ter Alessio Sartori nista zdržala pritiska posadk poleg njiju. Francija in Slovenija sta počasi zdrsnila mimo Italije, Francoza pa nista popustila niti za milimeter in na koncu sta se zasluženo veselila prvega mesta.
„Francoza sta nas vse presenetila. V finišu sva računala, da bova strla njun odpor, a sta bila v premočnem naletu in ušla. Mogoče bi v zadnjih 10 zavesljajih lahko šla še hitreje, a uvrstitve ne bi spremenila. Zadovoljna sva, da sva prehitela Italijana, mislim pa, da oboji nismo pričakovali Francije na prvem mestu. Dala sva vse od sebe, tekma je bila zelo težka, ker se je obrnil veter, pa tudi nekoliko daljša,", je izjavil Čop.
ŽBOGAR BRONAST
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je osvojil tretjo slovensko medaljo na olimpijskih igrah v Atenah. Naslov olimpijskega prvaka je pripadel Brazilcu Robertu Scheidtu, srebro pa Avstrijcu Andreasu Gerit-zerju.
Slovenski olimpijec, bivši evropski prvak, se je v zadnji etapi, ki jo je tudi prenašala televizija, odločil za nekoliko tvegano taktiko - pokrivanje Britanca Paula Goodisona, edinega resnega tekmeca za bronasto medaljo. Do drugega obrata mu je to dobro uspevalo, ko pa sta obrnila tretjič, je bil Britanec že pred njim. "Vse se mi je v trenutku podrlo, ko sem videl, da je Britanec pred menoj," je po dirki pojasnil Žbogar. Toda odločil se je za pravo taktiko. "Na desni strani so nad regatnim poljem krožili helikopterji in Britanec je verjetno misli, da bo dobil nekaj dodatnega vetra, jaz pa sem tu veliko treniral in vedel, da popoldan veter potegne po levi stranici." In res. Žbogar je na naslednji boji obrnil pred Britancem in ga do konca regate ni več izpustil predse. Osvojil je 13. mesto, Britanec 17., tako da ga je v skupnem seštevku prehitel za 5 točk.
TUDI JOLA BRONASTA Jolanda Čeplak pa je v ponedeljek 23. v popoldanskih urah, v teku na 800 m Sloveniji priborila tretjo bronasto odličje na teh olimpijskih igrah in skupno četrto medaljo za Slovenijo.
Olimpijska zmagovalka je po razburljivem teku in predvsem finišu postala Britanka Kelly Holmes, srebro je po fotofinišu pristalo v rokah Maročanke Hasne Benhasi, tretji bron za Slovenijo v Atenah pa je s časom 1:56,43 pritekla slovenska rekorderka Jolanda Čeplak.
Do sedaj največja tekmica Velenjčanke, Mozambičanka Maria de Lurdes Mutola, je ostala brez olimpijske medalje in končala četrtem mestu.
na
Radio Ognjišče
GLEJ...
RAZSTAVA SLOVENSKE ARHITEKTURE .. 2 35. PEVSKO GLASBENI VEČER.........3
NOVI SVETOVNI RED........................4
V tej številki pričenjamo z objavo globoke analize razvoja, ki pelje svet v smeri novega svetovnega totalitarizma.
RECEPTI MIRE ECKERJEVE...................4	Članek	izpod peresa dr. Marka Kremžarja
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT _______________________
Razstava sodobne slovenske arhitekture
v Buenos Airesu
,SIX:PACK - SODOBNA SLOVENSKA ARHITEKTURA IN PERSPEKTIVE OBLIKOVANJA'
v Kulturnem centru Recoleta
Veleposlaništvo Republike Slovenije organizira razstavo sodobne slovenske arhitekture šestih mladih slovenskih arhitekturnih praks z naslovom ,,SIX:PACK- SODOBNA SLOVEN-
3BS-
iagiiMffflS
Razstava v Rimu v letu 2003
SKA ARHITEKTURA IN PERSPEKTIVE OBLIKOVANJA" (SIX:PACK — arqui-tectura contemporanea eslovena y DESIGN PERSPECTIVES — diseno es-loveno contemporaneo, video presen-tacion de 9 productos innovadores).
Otvoritev razstave bo v petek, 3. septembra 2004 ob 19. uri v dvorani 1 in 2 Kulturnega centra Recoleta, Junin 1930, Buenos Aires.
Razstava bo na ogled do 26. septembra 2004.
SIXPACK je naslov mednarodne potujoče razstave, ki predstavlja 6 mladih slovenskih arhitekturnih praks. Namen razstave je pokazati kratek, a natančen prerez dela teh 6 arhitektur-
nih birojev, ki trenutno delujejo v Sloveniji in so v zadnjih nekaj letih pritegnili precej medijske pozornosti, tako lokalno kot mednarodno. Vsi si delijo mednarodno izkušnjo, saj so pred ustanovitvijo birojev v Sloveniji svoje znanje dopolnjevali v različnih arhitekturnih centrih - Architectural Association, London, Berlage Institute, Rotterdam in UCLA, Los Angeles. SIXPACK so:
Bevk Peroviž arhitekti (Matija Bevk, Vasa Peroviž)
Dekleva Gregorič arhitekti (Aljoša Dekleva, Tina Gregorič)
Elastik (Mika Cimolini, Igor Kebel) Maechtig Vrhunc Arhitekti (Tomaž Maechtig, Urša Vrhunc)
Ofis architects (Rok Oman, Špela Videčnik)
Sadar Vuga Arhitekti (Jurij Sadar, Boštjan Vuga)
Organizacija:	Galerija	DESSA,
Ljubljana v sodelovanju z Veleposlaništvom republike Slovenije v Buenos Airesu, s pobudo in podporo Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za zunanje zadeve RS.
Razstava je bila novembra 2003 v Genovi, decembra 2003 v Rimu, februarja 2004 v Firencah, marca na Architectural Association v Londonu, 6. maja 2004 pa je bila otvoritev razstave v Dublinu na The Royal Institute of Architects.
V sklopu razstave je izšel tudi obširen katalog z naslovom SIXPACK - CONTEMPORARY SLOVENIAN ARCHITECTURE. Vključuje arhitekturna dela omenjenih praks in tekste slovenskih in mednarodnih arhitekturnih kritikov (Andrej Hrausky, Neil Leach, Stojan Pelko, Ilka in Andreas Ruby, Roemer van Toorn).
Eden izmed projektov Maechtig Vrhunc
Za čiste račune
Zbor za Republiko
V Kopru je 17. avgusta potekala zadnja predvolilna tribuna Zbora za Republiko z naslovom „Narod v nacionalni državi: za Slovenijo enakih možnosti". S tem se je končala vrsta razprav o nacionalnih interesih, ki jih je pripravila omenjena pobuda.
Koprska tribuna je privabila dobrih 300 udeležencev. Peter Jambrek je v uvodnem nastopu poudaril, da je mimo čas nenačelnih koalicij in bolj ali manj prikritih goljufij volivcev. Dodal je, da mora Slovenija urediti svojo strankarsko parlamentarno demokracijo po vzoru evropskih demokracij z močnimi koalicijami in opozicijami.
Tudi drugi govorci so se strinjali, da je čas za spremembe in da Slovenija potrebuje novo energijo ter nova politična jadra. Na tribuni so se med drugim dotaknili tudi odnosov med Slovenijo in Hrvaško, meje na morju, ustanavljanja evroregije ter položaja Slovenije znotraj Evropske unije. Glede odnosov z južno sosedo je Dimitrij Rupel vladi za reševanje vprašanj meja med državama predlagal ustanovitev mešane slovensko-hrvaške komisije, sestavljene iz pravnikov in zgodovinarjev, ki bodo pregledovali zgodovino držav med leti 1918 in 1992. Predlog je podprl tudi Janez Janša. Janez Podobnik pa je poudaril, da so meja na morju in celovitost Piranskega zaliva ter prost dostop na odprto morje naša zgodovinska, formalno-pravna in moralna pravica. Slovenija mora zato vztrajati pri teh dejstvih, ki vključujejo tudi ustrezno mejo na kopnem.
Janša je v nadaljevanju razprave poudaril, da bi bilo treba Slovenijo sprostiti, saj brez tega v prihodnje ne bo zaživela. Po njegovih besedah je treba sprostiti šolski sistem, gospodarstvo in medijski prostor. Govorniki na tribuni so večkrat poudarili tudi pomen ustanavljanja evroregije, ki jo je že pred časom predlagal predsednik deželne vlade furlanije Julijske Krajine Ricardo Illy. Po Ruplovih besedah je za Slovenijo sprejemljiva le, če bo imela naša država v njej osrednjo vlogo. Jambrek pa je poudaril, da je najpomembnejše, da je v evroregijo vključena vsa Slovenija. Zbor za republiko je s to javno tribuno zaključil svoje potovanje po slovenskih mestih. Septembra bodo člani pobude pripravili shod v Ljubljani. Z delom pa bodo nadaljevali tudi po jesenskih volitvah.
Organizatorjem volilne kampanje pred volitvami v državni zbor se je v četrtek, 19. avgusta iztekel čas za odprtje posebnih računov. Kot določa zakon o volilni kampanji, mora namreč organizator volilne kampanje vsake stranke v Sloveniji najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja odpreti poseben račun z oznako „za volilno kampanjo" in pri tem navesti tudi volitve, za katere organizira kampanjo. Prav tako se isti dan iztekel tudi rok, do katerega morajo javna glasila določiti in objaviti pravila za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.
Zakon o volilni kampanji določa, da mora organizator volilne kampanje vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih ali fizičnih oseb za financiranje volilne kampanje, zbrati na posebnem računu. Vse stroške volilne kampanje mora organizator volilne kampanje poravnavati izključno iz tega računa, ki ga je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najkasneje v treh mesecih po dnevu glasovanja.
Zakon o volilni kampanji tudi določa, da morajo organizatorji volilnih kampanj enajsti dan pred dnem glasovanja, torej 22. septembra, državnemu zboru predložiti vmesno poročilo
o financiranju volilne kampanje. Vmesno poročilo med drugim vsebuje podatke o višini zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo. Vmesno poročilo mora vsebovati tudi podatke o prispevkih organizatorju volilne kampanje, ki presegajo trikratno povprečno mesečno plačo na delavca v Sloveniji po statističnih podatkih za to leto. Prav tako pa morajo navesti tudi podatke o posojilih, ki so odobrena organizatorju volilne kampanje, če višina odobrenega posojila presega trikratno povprečno mesečno plačo na delavca v Sloveniji, ter podatke o odloženih plačilih organizatorju volilne kampanje. Končno finančno poročilo o volilni kampanji pa morajo organizatorji volilne kampanje državnemu zboru in računskemu sodišču predložiti v tridesetih dneh po dnevu glasovanja.
Skladno z omenjenim zakonom morajo javna glasila zagotavljati enakopravnost kandidatov ter političnih strank in drugih predlagateljev kandidatov pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov. Informativno-politična javna glasila, ki so pretežno v javni lasti, morajo vsem organizatorjem volilne kampanje zagotoviti enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil. Zagrožena kazen za tiste medije, ki omenjenih pravil za izrabo programskega časa oziroma časopis-
nega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov ne bodo pravočasno objavili oziroma ne bodo v
celoti spoštovali zakonskih določb, je najmanj 200.000 tolarjev, za odgovorno osebo pa še najmanj 20.000 tolarjev.
Vprašanje varnosti je znova postalo najbolj žgoč problem sedanje Argentine. Ni zato, ker bi se položaj sploh kaj spremenil, temveč ker vlada spoznava, da najbolj trpi na priljubljenosti in ugledu predvsem zaradi stanja na tem področju.
Politizacija se veča. Za ta četrtek je bila napovedana nova manifestacija pred parlamentom. Kot prejšnjo pot, jo je sklical Juan Carlos Blumberg, oče ugrabljenega in ubitega Axela. Vlada se je na vse načine trudila, da bi do tega izraza ljudske nejevolje ne prišlo. Pretekli teden so v parlamentu tudi izglasovali zakon, ki omogoča, da se razne kazni združijo, s čimer se najvišja doba zapora poveča z dosedanjih 25 na 50 let. Potem so še izjavili, da so s tem ugodili „skoraj vsem zahtevam", ki jih je Blumberg predstavil v teku prve manifestacije.
Od aprila do avgusta. Prejšnja manifestacija meseca aprila je bila po številu udeležencev največja v dobi od predvolilnih manifestacij leta 1983 pa do danes. Težko, da bi sedanja imela isti obseg. A jasno je tudi, da je tudi vsebina drugačna. Vlada sama je poskrbela, da se je vprašanje politiziralo. Ko je notranji minister pred dnevi napadel srednji sloj, češ da spoznajo bolečino kadar njih same zadene", je postavil pregra-jo med vlado in družbo. Res je sicer, da tudi na tem področju obstojajo socialne razlike. Kadar se govori o ukrepih proti raznim zločinom, ima vlada na vidiku predvsem severni del Velikega Buenos Airesa. Tam se dogajajo najbolj zveneče ugrabitve in od tam prihajajo najbolj glasne kritike. Nevarnost pa je razpasena povsod in stanje je po številu zločinov verjetno hujše na zahodu in na jugu, le da je ta del prebivalstva revnejši in politično ter medijsko nima iste moči, kot na severu. A to bistva ne spremeni.
Ukrepi in neznanka. Lahko se vprašamo tudi, kaj se je spremenilo od aprila do danes. Kaj malo. Vlada je medtem napovedala vrsto ukrepov. Na področje so poslali tudi nove oddelke žendarmerije in rečne policije (Prefectura). Ustanovili so koordinacijske odbore, napovedali nove formacije varnostnih organov. A dejstvo je, da se ugrabitve nemoteno nadaljujejo, da skoraj nobenega teb zločinov niso razčistili, ne prijeli krivcev, ne zaplenili denarja odkupnin. Potem, ko so žrtve po plačilu odkupnin izpuščene, je vrsta objav o aretacijah domnevnih krivcev, a končno se izkaže, da je vse neuspešno. Tudi sedaj, v bližini nove manifestacije, vlada napoveduje razne ukrepe, o katerih uspešnosti upravičeno dvomi prebivalstvo.
Pod novo oznako. Vpra-
šanje varnosti je bilo zadnje čase na skrbi ministrstva za pravosodje. Ta je bil eden razlogov, zakaj je padel minister Beliz. Sedaj pa je s posebnim dekretom celotno področje varnosti znova v sklopu notranjega ministrstva in pod direktnim predsednikovim nadzorstvom. To je jasen dokaz, kako Kir-chnerja skrbi to vprašanje in kaj mu ugled in priljubljenost pomenita. V tem sklopu so ustanovili tudi enotni register za podatke o ugrabitvah. V provinci Buenos Aires pa so ustvarili sto novih mest za tožilce, da pospešijo sodne postopke. Vse to v neposredni bližini napovedane manifestacije. Guverner province Buenos Aires je ob tem izjavil, da se „zločinci ne bojijo shoda". Res je, shoda se boji le vlada. Zločinci se pa tudi vlade ne bojijo.
Druga fronta. Težave na področju varnosti pa niso vzrok, da bi zamrznilo delovanje na političnem odru. Nasprotno, kolikor bolj se bliža doba volitev, bolj mrzlično se vlada pripravlja. Glavna pozornost je osredotočena v prestolnem mestu in delno v provinci Buenos Aires. Provinca jih ne skrbi toliko. V povezavi z Duhal-dejem je zmaga zagotovljena. Še več, da bo mera polna, bo zelo verjetno predsednikova žena na čelu seznama poslanskih kandidatov. Njena priljubljenost lahko pritegne tudi neodvisne glasove in zagotovi ogromno število poslancev (v provinci jih bodo volili kar 35). Prestolnica je bolj zapletena. Tukaj prednjači Elisa Carrio. Se v vladi bojijo, da bi lahko premagala celo Cristino Kirchner? Niti ne, a priznajo, da bi medla zmaga (kakih 30% glasov) izzvenela enako kot poraz. Tega pa si ne vlada ne gospa Kristina ne moreta privoščiti. V prestolnici bo peronizem izvedel normalizacijo (je interveniranj in notranje volitve. Predviden datum je 23. novembra, ko bodo volili tudi v peroniz-mu province Buenos Aires, kot predhodni korak do ustoličenja Kirchnerja kot predsednika stranke.
Gospodarska vprašanja. Na gospodarskem področju tudi ni miru. Razmerje z Mednarodnim denarnim skladom (FMI) se je zapletlo. Ker ni bilo soglasja za potrditev dosege ciljev preteklega trimestra, dogovora sploh ne bo. Argentina je sklenila, da svoje obveznosti plača iz devizne rezerve, kar so v Skladu pozitivno sprejeli. Te dni pride Buenos Aires novi predsednik mednarodne ustanove, Španec Rodrigo de Rato. Pogovor bo potekal direktno s Kirchnerjem, da se najde nek izhod za srednjeročno obdobje. Sicer pa ostaja nenehno odprto vprašanje zunanjega privatnega dolga. To pa je svojevrstna povest — brez konca.
• •
n&.n VSKO GLASBENI
večer
SLOVENCI	V
35. PEVSKO GLASBENI VEČER
Edinstvenost človeka je najpomembnejša značilnost, ki jo vsak izmed nas ima. Odločitve v življenju, značaj, nadarjenost za to ali ono in poklic, ki si ga sami izberemo, sestavljajo našo istovetnost. Umetništvo je poseben dar, dar ki najbolj odgovarja čustvom. Oder za umetnika pomeni posebni košček sveta, kjer naj pokaže in dokaže znanje ter deli s tujimi ljudi ljubezen do izbrane umetnine. Letos so se 14. avgusta, kot že 35 let, zbrali v Slovenski hiši mladi umetniki glasbe.
Otroški zbor Zarja mladosti
Zanimiva se nam je zdela zamisel, da je besedilo slonelo na ideji, da je oder oseba, ki misli, čuti in sodeluje. Duh slovenskega odra, v glasu Danija Kocmurja, in napovedovalka večera, Andrejka Zupanc, sta predstavljala točke festivala.
Otroci pevskega zbora ,,Zarja mladosti" pod vodstvom prof. Marjane Jelenc, so odprli večer. V spremstvu prof. Lučke Marinček Kastelic na klavirju in Sašike Ayerbe Rant na prečni flavti, so zapeli ,,Zvonček", ,,Lastovičke" in „Slovenski nagelj".
Sledili sta Silvija Žnidar na prečni flavti in Saši Podržaj na klavirju. Njun repertoar so sestavljale Mozartovi „Alle-gro Kochel, Vers. N°3" in „Gavotte", Mendelssohnova „Andante" ter Sinatrova svetovno znana „My way".
Skupina B.A. Blues je zvesta rock'n rollu zaigrala ,,The first love", „Blowing in the wind" in Smolarjevo „Ta-ga-da".
Mešani pevski zbor San Justo
in negro spiritual „Ride the chariot".
Za zaključek prvega dela je stopil pred publiko Toni Podržaj in na kitaro zaigral „Minuet" in „Sons de Carrilho-es".
Občinstvo se je po odmoru zopet posedlo v dvorano. Zastor se je odprl in prišla je na vrsto skupina Baruc. Zapeli so lastni pesmi „Atrapado" in „Hay que luchar". Za to priložnost so se naučili akorde slovenskih otroških pesmi, ki jih je zapela publika.
Nato je Tatjana Gričar sedla za orgle in zaigrala ,,Air" in „Los siete magnfficos".
Lepo presenečenje je bila skupina mladih muzikantov pod imenom Charlies T.: Marko, Pavel, Boris, Kristina in Marjan Mehle so zapeli v izvrstni angleščini „Dixieland Delight" in „Against the wind" ter Šifrerjevo „Hiti počasi".
Marko Štrubelj je pogumno stopil na oder, da bi zapel
Skupina Baruc
,,La era de las catedrales" in „Luna" („Notre Dame de Paris") ter Mežkovo Julija".
Prišli sta na vrsto Marjanka Ayerbe Rant na čelu in Saši Podržaj na klavirju. Zaigrali sta narodno „Marko skače", Bachovo „March in G" in Maraisovo ,,Two old French dances, Lagreable".
Jermanovi so znani v naši skupnosti po nežnosti njihovih glasov in talentu za glasbo. To sta tudi potrdili
Naše romanje v Lourdes
Prav na praznik Vnebovzetja Device Marije, ko je sveti oče Janez Pavel II romal v Lurd v Franciji, smo tudi Slovenci romali v naš argentinski Lourdes v Santos Lugares. K lurški Materi Božji romamo Slovenci že mnogo let. Letos smo se zbrali v spodnji cerkvi romarskega svetišča. Ob vhodu smo prejeli spominske podobice z molitvijo za uspeh 10. evrharistič-nega kongresa v Argentini.
V cerkvi smo najprej molili rožni venec, nato pa peli litanije Matere Božje. Sledila je romarska maša, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, dr, Jure Rode. Somaševala sta dr. Mirko Gogala in g. Marjan Vid-
mar, ki je tudi pridigal. Govoril je o Mariji in sicer o njeni popolni predanosti božji volji, tudi v trenutkih, ko ji še ni bilo jasno, kaj to pomeni. Z besedami: „Glej, dekla sem Gospodova", je sprejela božje materinstvo in spremljala Jezusa vse življenje do smrti na Križu.
Slovesnost romanja je povzdignilo mogočo ljudsko petje, ki ga je vodila priložnostna skupina pevcev. Na orglah je spremljal petje lic. Janez Žnidar. Med romanjem je bila priložnost za sveto spoved. Veliko število rojakov pa je prejelo sveto obhajilo.
S prelepo pesmijo „Ma-rija skoz življenje" smo zaključili naše letno lurško romanje.
Nato sta stopila na oder Luka Somoza Osterc in Silvina Bouille. Zapela sta „Cinque, died..." („Le nozze di Figaro"), „La ci darem la mano" („Don Giovanni") in slovensko narodno „Bratci veseli vsi". Na klavirju ju je spremljaj Carlos Britez.
Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar se je za to priložnost naučil slovensko „Štirje fantje špilajo", argentinski tango „Volver"
Skupina Charlies T.
Magdalena in Marjana, v spremstvu Tomaža na kitari, ko sta zapeli „FJoy", „Ti si ta luč sveta", „Better your heart than mine" in „A new day has come".
Večer je hitro minil. Prišel je trenutek zahvale vsem
Levo: Marjanka Ayerbe Rant in Saši Podržaj
Spodaj: od leve: Toni Podržaj; Tatjana Gričar; Silvija Žnidar in Saši Podržaj; Marko Štrubelj; Luka Somoza Osterc in Silvina Bouille.
Jermanovi nastopajo
tistim, ki so pomagali pri izvedbi programa. Aplavza so bili deležni: Aleks Šuc s pomočniki za luči in zvok, Damijan Rozina za obdelavo programa, Cecilija Stanovnik in Tonči Pavlič za sceno, Vera Podržaj, Andrejka Zupanc ter Danijel Kocmur za zamisel in besedilo povezave in Tone Mizerit za lektoriranje in nasvete.
Da v neki emigraciji že tretja generacija sama pripravi in izvede tak večer pesmi, zasluži vso pohvalo. Saj so bile pomanjkljivosti - kje jih pa ni. A v organizacijo je bilo vloženega mnogo truda, dela, idej in sanj, ki zaslužijo vso pohvalo.
Vsakoletno snidenje mladih glasbenih umetnikov je prišlo do konca. Večeru sta kraljevala petje in glasba. Zastor se je počasi zapiral in v dvorani je postala tema, a verjetno je naš slovenski oder pogrešal najljubšo pesem: Mladinsko himno. Morda se mu bodo prihodnje leto uresničile sanje in bo zopet slišal „Slovenska smo mladina...", kot se za vsako mladinsko prireditev spodobi.
KA
Anketa TVS: Parlamentarne volitve bi pripadle LDS
Če bi bile volitve preteklo nedeljo, bi LDS dobila 11,4 odstotka glasov, za SDS bi glasovalo skoraj 10 odstotkov volivcev, NSi pa bi tretje mesto zasedla s 6,4 odstotka glasov. ZLSD bi s 4,7 odstotka glasov zasedla četrto mesto, sledila pa bi ji SNS s 4,5 odstotkov glasov in SLS s tremi odstotki. SMS bi volilo odstotek in pol vprašanih, DESuS pa 0,6 odstotka vprašanih. Ostale stranke bi dobile odstotek glasov, kar 37 odstotkov vprašanih pa je neopredeljenih, je poročala TV Slovenija.
Parlamentarnih volitev, ki bodo 3. oktobra, se namerava udeležiti 62,9 od-stotkov sodelujočih v anketi. Skoraj 20 odstotkov vprašanih se omenjenih volitev ne bo udeležilo, 17,3 odstotka pa tega še ne ve ali pa niso želeli odgovarjati.
Javnomnenjsko raziskavo, v kateri je sodelovalo 342 ljudi, je opravila družba za trženjske, medijske in družbene raziskave Cati. Koliko pa lahko zaupamo tem anketam, so pokazale pretekle volitve v evropski parlament. Tam so stranko Novo Slovenijo (NSi) postavljali nekam v rep, na volitvah pa je potem prepričljivo zmagala. Bo sedaj tudi tako?
Ustanovljena Zveza seniorjev NSi
SKRBIMO	ZA	ZDRAVJE Iz	zapuščine	Mire	Ecker
Vitamin E proti prehladu
Stranka Nova Slovenija je v petek, 20. avgusta v Ljubljani ustanovila Zvezo seniorjev NSi (ZS NSi), ki je bila ustanovljena z namenom, da bi seniorji več prispevali k delovanju stranke. Kot je pred ustanovnim zborom povedal predsednik NSi Andrej Bajuk, imajo v stranki poseben posluh za potrebe starejše generacije, ki pa je v Sloveniji v zadnjih letih velike težave. Njihove težave želimo kolikor je mogoče odpraviti, je ob tem dodal Bajuk. Na zboru so udeleženci izvolili tudi organe zveze, medtem ko bodo predsednika izvolili na svoji prvi redni seji, ki bo predvidoma septembra.
Na ustanovnem zboru so po uvodnem pozdravu
in nagovoru predsednika iniciativnega odbora Jožeta Strgarja sledila izvolitev delovnega predsedstva in volilnih organov, sprejem pravil Zveze seniorjev Nove Slovenije, izvolitev organov Zveze seniorjev NSi. Udeležence pa je pozdravil tudi predsednika NSi Andreja Bajuka.
Zveza seniorjev NSi je prostovoljno, nepridobitno, stanovsko-interesno, humanitarno in dobrodelno združenje članov NSi, ki so starejši od 55 let. Zveza pa ima naslednje organe: občni zbor, ki je tudi najvišji organ zveze, izvršilni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče, predsednika in tajnika. Zveza seniorjev NSi je sicer strankina notranja organizacijska enota.
Kohl dobitnik nagrade
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je prvi dobitnik italijanske nagrade za graditelje Evrope, ki se imenuje po nekdanjem predsedniku italijanske vlade Alcidu De Gaspe-riju, je poročal spletni bilten EUbusiness. De Gasperi velja skupaj s Francozom Jeanom Monnetom, Luksemburžanom Robertom Schumanom in Nemcem Konradom Adenauerjem za enega izmed očetov današnje Evropske unije.
Znanstveniki so sporočili, da lahko uživanje vitamina E pri starejših osebah preprečuje prehlade in s tem tudi vnetja zgornjih dihal, ki so pri tej starostni skupini lahko usodna.
V raziskavo je bilo vključenih 617 oseb starih nad 65 let. Tisti, ki so vitamin E užili vsak dan, so bili precej manj prehlajeni od tistih, ki vitamina niso užili. Tveganje za prehlad naj bi bilo pri prvi skupini kar za 20 odstotkov nižje kot pri drugi.
V poskusnem obdobju enega leta se je izkazalo, da so osebe iz prve skupine redkeje obolele za vnetji zgornjih dihal, vendar pa jemanje vitamina ni pomagalo pri vnetjih spodnjih dihal.
Avtor raziskave, Simin Meydani iz univerze Tufts v Bostonu trdi, da lahko bolezni dihal resno ogrozijo zdravje starejših oseb in nemalokrat celo povzročijo smrt.
„Zavedamo se, da ima prehrana pomembno vlogo pri povečevanju odpornosti na bolezni. Meydani je s sodelavci že prej dokazal, da uživanje vitamina E kot dodatka k prehrani pripomore k boljšemu delovanju imunskega sistema. Ta raziskava pa prikaže njegov učinek z dejansko pogostostjo obolenj," je povedala Annette Dickinson, predsednica združenja za odgovorno prehrano, ki se ukvarja s trženjem dodatkov k prehrani.
HRVAŠKA
Mešane patrulje
Na slovensko-hrvaški kopenski meji so na območju Policijske uprave (PU) Koper in istrske PU iz Pulja začele delovati mešane policijske patrulje, sestavljene iz po dveh domačih policistov in enega policista iz sosednje države. Prve tri mesece bodo mejo varovale dvakrat na teden po šest ur, in sicer enkrat v Sloveniji in enkrat na Hrvaškem. Njihova naloga bo krepitev varnosti na obeh straneh meje, preprečevanje nedovoljenih migracij, čezmejne kriminalitete in drugih nevarnosti, kakovostnejše ocenjevanje varnostnih razmer ter okrepljeno policijsko sodelovanje.
Sodelovanje med policisti PU Koper in njihovimi kolegi iz Pulja je med policisti že več kot deset let tradicionalno izredno dobro, prijateljsko in profesionalno, skupne mešane policijske patrulje pa so le nadgradnja tesnega sodelo-
vanja. Slovenija in Hrvaška sta pred dvema letoma podpisali sporazum o čezmejnem policijskem sodelovanju, sredi junija pa sta notranja ministra, kot tudi direktorja obeh policij, v Rovinju podpisala protokol o izvajanju mešanega patruljiranja ob državni meji.
Slovenski in hrvaški policisti so se za mešane patrulje odločili na podlagi pozitivnih izkušenj mešanih slo-vensko-italijanskih patrulj, je pojasnil načelnik uniformirane policije Policijske postaje (PP) Koper. Povedal je, da imajo policisti pooblastila za patruljiranje na območju do desetih kilometrov z obeh strani meje, vendar so ugotovili, da to ni potrebno in se bodo zaenkrat gibali v območju, ki je od meje oddaljeno največ tri kilometre.
Uporabljali bodo predvsem cestne povezave, občasno pa bo v patrulji tudi policist s psom.
PIŠČANEC V POMARANČNI OMAKI
Sestavine:
4 piščančeva prsa (belo meso) brez kože, sol in poper 2 žlici masla in 1 žlica olivnega olja 1 Šilce likerja Grand Mariner sok 6 pomaranč in 1 žlica Maizene
1 kg olupljenega korenja in zrezanega na rezine,
100 gr. masla, vejica rožmarina
Priprava;
1. Belo meso potresi s soljo in poprom in ga popeči 3 minute na vsaki strani v 1 žlici masla in 1 olja. Dodaj liker in zažgi (kadar se med kuhanjem flambira se okus omake zboljša).
2. Opečenega piščanca naloži v pomaščeno pekačo, pokrij z aluminijevim papirjem ter peči v pečici 8 do 10 minut.
3. Ostružke daj za 2 minuti v vrelo vodo. S to vodo in pomarančnim sokom zalij omako, ki je ostala v ponvi in še kuhaj približno 8 minut. Dodaj Maizeno zmešano z 2 žlicama mrzle vode in kuhaj, dokler se ne zgosti. (Stalno mešaj)
4. Serviraj z korenjem, ki si ga kuhala v vodi, kateri si dodala 90 gr masla in sol (približno 15 minut). Odstavi in dodaj še ostalo maslo.
5. Piščanca polij z pomarančno omako, ob strani daj korenje in okrasi v vejicami rožmarina.
POLLO A LA NARANJA
Ingredientes:
4 pechugas de pollo sin piel sal y pimienta a gusto
2 cucharadas de manteca
1 cucharada de aceite de oliva
1 copita de Grand Mariner
jugo de 6 naranjas y 1 cucharada de Maizena
1 kg de zanahorias peladas y cortadas en rodajas
100 g de manteca
ramitas de romero
Preparacion:
1) Salpimentar las pechugas y saltearlas en una cucharada de manteca y una de aceite, 3 minutos de čada lado. Agregar licor y flambear (cuando se flambea durante la cocion, el alcohol ayuda a „desgrasar": es decir, remover el fondo pegado a la olla y enriquecer el sabor de la salsa).
2) Acomodar el pollo en la fuente enmantecada. Cubrir con papel aluminio y hornearlo de 8 a 10 minutos.
3) Sumergir la ralladura 2 minutos en agua hirviendo (ralladura en hilos). Retirarla y mezclarla con el fondo de coccion reservados y el jugo de naranja. Cocinar hasta que se reduzca unos 8 minutos. Agregar la maicena diluida en 2 cucharadas de agua frfa, mezclar y cocinar hasta que espese, sin dejar de revolver.
4) Para la guarnicion cocinar las zanahorias en abun-dante agua con 90 g de manteca y sal unos 15 minutos. Retirar y condimentar con la manteca restante.
5) Servir el pollo con salsa de naranja y las zanahorias y decorar con ramitas.
D-ova
V smeri novega totalitarizma?
MARKO KREMŽAR	(!)
Sredi devetnajstega stoletja je Karl Marx s pozivom: 'Proletarci vseh dežel združite sel' pričel novo zgodovinsko obdobje. Ta klic je povzročil v dvajsetem stoletju vrsto revolucij, totalitarnih držav in nad sto milijonov žrtev. Ljudje, ki so mu sledili, so opravičevali svoje nasilje z zahtevo po socialni pravičnosti in enakosti.
V dvajsetem stoletju ni sicer noben mislec zakričal v svet: 'Kapitali vsega sveta, združite se!', a je kljub temu postala, nekaj desetletij po drugi svetovni vojni, to ideja, ki skuša oblikovati svet in ki pridobiva na moči z izredno intenzivnostjo.
Kaj se je zgodilo, da je ta, sicer ne nova tendenca, postala v zadnjih letih aktualna? Kot navadno, je tudi v tem primeru prisotnih več faktorjev. V demokratičnih državah so nad sto let združevanje kapitala omejevali zakoni, ki so preprečevali monopole. To je držalo posebno v ameriških Združenih državah (ZDA), kjer so se od vsega začetka tudi liberalni misleci in politiki zavedali, da monopolna praksa lahko uniči tržno gospodarstvo, končno pa tudi
demokracijo. Evropske države so pričela jemati resno preprečevanje monopolov šele po drugi svetovni vojni in tako okrepile svoj demokratični sistem. Tudi nevarnosti vojn in revolucij v tem času, posebno pa še ekspanzivnost Sovjetske Zveze, so povzročile, da so celo mednarodna podjetja potrebovala podporo demokratičnih držav. Kolikor so mogla, so seveda uporabljala državne vzvode za doseganje svojih ekonomskih ciljev, a so, vsaj na videz, obdržala podrejeno vlogo. S koncem mrzle vojne in z izbruhom informatike, ki je skoraj čez noč izbrisala vrsto omejitev in skrčila svet, pa so se razmere spremenile. Pričela se je doba tehnološke globalizacije. Gospodarsko-politično, sicer nestabilno ravnovesje industrijske dobe, ki jo Alvin Toffler enači s svojim 'drugim civilizacijskim valom', se je podrlo. Nova produkcijska sredstva potrebujejo odprte trge. Zaprte državne meje, zasnovane v devetnajstem stoletju, niso več odgovarjale novi gospodarski stvarnosti.
Protimonopolna zakonodaja, ki je omejevala združevanje kapitala v mejah posameznih držav je postala zastarela in
neuspešna. Nova doba je oslabila meje držav in kapitali, ki so bili v njihovem okviru omejevani, so dobili v mednarodnem prostoru neomejeno prostost. Nevarnost koncentracije kapitala, ki so se je demokratične države v preteklosti uspešno obvarovale, je postala naenkrat realna možnost. Kapitala, ki je bil do neke mere vedno nevidna, mednarodna sila, zdaj ne omejuje več uspešno nobena zakonodaja.
Kot znano, sta gospodarska in politična realnost ne le nujno povezani, marveč se medsebojno pogojujeta. Dosedanje družbene strukture so posledica idej pa gospodarsko političnih odnosov, kot so se medsebojno oblikovali v zadnjih stoletjih. Nova gospodarska realnost pa išče novo ravnovesje, s pomočjo nove, zdaj še nedoločene, politične družbene strukture, katero hoče bogati del človeštva oblikovati po svoji volji, v skladu s svojimi interesi. Vendar tokrat ne gre za spremembe le v tej ali oni državi, marveč za globalno družbeno preosnovo, ki pa nikakor ni predetermi-nirana, niti ni še dokončno oblikovana. Lahko pa opazimo, da sledijo tehnološki globalizaciji že nekaj časa vedno močnejši poizkusi ekonomske, kulturne in končno politične globalizacije, kar že povzroča
spremembe na področju družbenih struktur. Vendar se pojav globalnosti pri tem verjetno ne bo ustavil.
Že nekaj časa je mogoče opaziti, da posveča družba večjo pozornost odnosom, kot vsebini subjektov. Teoretična primarnost akcije postavlja osebo pa tudi družino in narode, v podrejen položaj. Tako mišljenje lajša delo interesnim skupinam, ki hočejo prilagoditi človeka novim gospodarskim odnosom. Pri tem segajo oblikovalci 'novega sveta' na področje kulture in etike ter končno na področje verovanja, ker hočejo poleg gospodarskih, obvladati tudi duhovne silnice, ki vplivajo na družbo. To pa je ena od značilnosti totalitarizmov.
Proces, o katerem govorimo, se je pričel skoraj neopazno v prejšnjem stoletju in je danes v razmahu. Kljub temu ne smemo malodušno verjeti v neizogibno uspešnost takih načrtov. V svetu, kjer soživijo ljudje različnih kultur in večkrat nasprotujočih si koristi, je silno težko predvidevati obliko in stopnjo reakcije, ki jo lahko povzročijo poizkusi te vrste. Skoraj gotovo pa je, da polarizacija sveta na bogate in revne predele/ no bo doprinesla k tako zaželenemu miru.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVICE IZ		PISALI SMO P		ESLOVENIA,
ŠTEVILO ŠTORKELJ RASTE
Rezultati popisa bele štorklje v Sloveniji kažejo, da število teh priljubljenih ptic pri nas ne upada. Vendar pa k temu bolj kot dobra reprodukcija domačih parov pripomore priseljevanje iz drugih populacij. Poleg tega raziskava kaže, da se širi tudi naselitveno območje bele štorklje v Sloveniji, in sicer proti jugu in zahodu.
POČITNICE NA KMETIH
S povečevanjem števila turističnih kmetij v Sloveniji se v zadnjih letih počasi povečuje tudi število obiskovalcev, predvsem pa se izboljšuje ponudba. Na kmetije se odpravijo gostje, ki iščejo nekoliko drugačen način preživljanja počitnic, privabijo pa jih mirno podeželsko okolje, čista in lepa narava ter tradicionalna kmečka, v zadnjih letih pa vse bolj tudi ekološko pridelana hrana. Med obiskovalci slovenskih turističnih kmetij je več domačih kot tujih gostov, letos pa kmetije med drugim beležijo predvsem povečan obisk gostov iz Velike Britanije.
AVTOCESTA PROTI OBALI
Krajani krajevne skupnosti Žusterna in prebivalci izolske doline Pivol, združeni v Komisijo za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo hitre ceste Koper-lzola ter civilno iniciativo Gibanje za Izolo, so javnost opozorili na probleme gradnje omenjene ceste. Prebivalci Zusterne nasprotujejo predvsem predvideni gradnji tunela pod Markovcem, ki naj bi po načrtih potekal le nekaj metrov pod njihovimi hišami. Izolani pa opozarjajo, da bi izhod tunela in cesta, ki bi ga povezala s sedanjo obalno cesto, za vedno uničila dolino Pivol, ki je edina še nepozidana obmorska dolina, namenjena samo kmetijstvu.
PO SVE
SPOMIN NA HESSEJA
Več tisoč neonacistov se je zbralo v mestu Wund-siedel, kjer je Hess, ki je leta 1987 naredil samomor, pokopan. Po navedbah policije naj bi se na pohodu zbralo okoli 2000 neonacistov, kakih 200 ljudi pa se je zbralo, da bi protestirali proti njihovemu spominskemu pohodu. Ob tem je policija pridržala 53 skrajnih desničarjev, pri katerih je pred začetkom pohoda odkrila orožje in razpršila.
V VENEZUELI POTRDILI CHAVEZA
Venezuelski predsednik Hugo Chavez je zmagovito prestal referendum, s katerim je konservativna opozicija hotela doseči njegovo odstavitev. Chavez, ki uživa podporo revnejših slojev prebivalstva, je po objavi prvih izidov v ponedeljek že razglasil zmago in obljubil, da bo nadaljeval svojo revolucijo za revne.
Opozicija pa je zaradi poneverb in velikih manipulacij zahtevala ponovno ročno štetje glasov. Po njenih podatkih naj bi namreč za predčasno odstavitev Cha-veza na sicer rekordno obiskanem referendumu glasovalo skoraj 60 odstotkov volivcev.
Vendar je revizija rezultatov referenduma zavrnila obtožbe opozicije o poneverbi rezultatov in potrdila Chavezovo zmago.
CENA NAFTI NE POZNA MEJA
Na naftnem trgu v New Yorku je cena za sod nafte prvič presegla mejo 49 dolarjev. Za nafto vrste light sweet crude je bilo treba odšteti 49,40 dolarja, kar je 70 centov več kot prejšnji četrtek. Na londonski borzi je cena severnomorske nafte brent presegla 45 dolarjev. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se je zopet zvišala in zabeležila nov rekord.
Poševni stolp v Pisi rešen za nadaljnjih 300 let
Po mnenju strokovnjakov je znameniti poševni stolp v Pisi po spektakularni obnovitveni akciji izpred dveh let zaščiten za nadaljnjih 300 let. „Stolp je resnično varen", je po ocenil profesor Carlo Viggiani z univerze v Neaplju. Po njegovih besedah je najhujše, kar se lahko zgodi, to, da bo čez 300 let ta 58 metrov visoki stolp ponovno v takšnem stanju oziroma tako močno nagnjen, kot je bil pred začetkom obnove konec 90-ih let.
Stolp v Pisi, ki je sicer star celih 800 let, se od septembra 2003 praktično ni več premaknil, je potrdil
FLORIDA
Podpisani, Albin Avguštin se prisrčno zahvalim dragim rojakom v Floridi za lep poslovilni večer dne 14. julija. Zahvalim se ravnatelju g. Ivanu Prijatelju za občuteno podan govor in darilo; gdč Majdi Pahor za šopek nageljnov in poslovilne besede deklet; zahvala tudi g. Maksu Jesihu, ki mi je v imenu fantov in prijateljev poklonil prekrasno podobo Brezjanske Marije v spomin na nadaljno življenjsko pot. In končno sem zahvalo dolžan Šmajdovi družini, kjer sem našel svoj drugi dom in ki so priredili za slovo vsem tako lepo pogostitev. Zahvalim se za pozorno prisotnost č. g. direktorju A. Oreharju in za njegov govor; prihiteli so kljub slabemu vremenu še čč. gg. svetnik Alojzij Košmerlj, poddirektor Jože Jurak, Anton Smolič, Janez Markič in še več drugih znancev. Vsem prisrčna hvala.
ROMANJE K LURŠKI MATERI BOŽJI
V nedeljo je bil zopet slovenski dan. V svetišču Lurške Matere Božje v Lourdesu so se zbrali novi in stari slovenski naseljenci s področja Velikega Buenos Airesa. Prišli so v tako velikem številu, kakršnega do sedaj še niso bili dosegli. Sodijo, da jih je bilo nad 1800. Vsi so se zatekli k Mariji ter priporočili sebe in svoje družinske člane Njenemu močnemu varstvu.
BARILOCHE: POVRATEK DINKA BERTONCLJA
Dne 11. t. m. je SPD Bariloche priredilo prijateljski sestanek in večerjo na čast svojemu članu Dinku Bertonclju, ki se je 6. t. m. vrnil s Himalaje v Bariloche. Zbrali so se ne le člani društva temveč skoraj vsi naši rojaki, ki stanujejo v mestu samem. V imenu SPD je pozdravil Dinka tajnik V. Arko, predsednik Jermanpa mu je izročil spominsko ploščico, kot prvemu slovenskemu gorniku, ki je prekoračil 7.500 m. Vsi smo potem z zanimanjem poslušali, ko je naš himalajski popotnik v prijetnem kramljajočem razgovoru opisal podrobno svoje doživljaje, govoril o Indiji in Nepalu in razložil vse potankosti gorskega vzpona pri katerem je izgubil življenje poročnik Ibanez.
PRED RAZSTAVO SLOVENSKE IZSELJENSKE GRAFIKE
Prvič v zgodovini slovenskega izseljenstva se bo zgodilo, da bodo Slovenci — izseljenci iz raznih dežel, kamor jih je zaneslo, priredili skupno umetniško razstavo. Nastopili bodo štirje slikarji in en kipar, od katerih živi eden v Severni Ameriki, eden v Kanadi, ena v Evropi, ena v Argentini, kjer je peti tudi živel in umrl. So to kipar France Gorše ter slikarji Božidar Kramolc, Aleksa Ivanc, Bara Remec in — Marijan Koritnik. Niso to prav vsi v izseljenstvu živeči slikarji in kiparji, so pa to vsi tisti med njimi, ki so se in se z grafiko in risbo ukvarjajo in obenem tisti, ki se res zavedajo slovenske izseljenske skupnosti.
Zbornik-Koledar za leto 1955 bo izšel koncem meseca novembra.
V tiskarni ga že stavijo in klišarna že izdeluje klišeje.
Sodelujejo pesniki, pisatelji, publicisti, znanstveniki, kulturni in javni delavci iz vseh delov sveta, kjer prebivajo Slovenci.
Kljub izrednemu povišanju tiskarskih stroškov je cena v prednaročilu samo 43 pesov.
Svobodna Slovenija, št. 33, 29. avgusta 1954
Noč v stari Ljubljani
tudi vodja projekta obnove stolpa, profesor Michel Ja-miolkowski.
Znameniti zvonik so za javnost zaprli leta 1990, potem ko so ugotovili, da se pospešeno nagiba, in sicer s hitrostjo enega milimetra na leto. Obnovitvena dela, s katerimi so poskušali preprečiti, da bi se stolp dokončno prevrnil, so trajala skoraj dvanajst let.
Med zadnjo fazo obnove, ki je stala 28 milijonov evrov, so strokovnjaki zavarovali stolp z ogromnimi železnimi oporniki, medtem pa so utrdili njegove temelje in zmanjšali njegov naklon.
Tradicionalna prireditev Noč v stari Ljubljani, ki vsako leto popestri zadnje avgustovske dni ljubljanskega starega mestnega središča, bo potekala med 24. in 28. avgustom. Letos bo prireditev prvič trajala pet dni, dogajanje pa so organizatorji skušali uskladiti z ambien-tom stare Ljubljane - tako bo poudarek predvsem na renesansi in baroku, je na novinarski konferenci pou-
daril predsednik Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra.
Poleg daljšega programa so organizatorji v prireditev letos vključili tudi nova prizorišča, kot so Gornji trg, Reber, baročni balkon Lily Novy na Starem trgu ter plavajoče gledališče na Ljubljanici. Sprememba od prejšnjih let pa je tudi to, da so iz programa izpustili Kongresni trg in ognjemet.
Los comienzos de la revolucion comunista
Los comunistas crearon en Eslovenia, junto con varios politicos marginales, el frente antiimperialista. El frente estaba, fundamentalmente, en contra de la Europa demo-cratica.
El 22 de junio Hitler ataco a la Union Sovietica. Ese mismo dfa el Comite Central del Partido comunista publico un comunicado en el periodico, diciendo que la guerra de la Union Sovietica era tambien la de ellos. Cuando los alemanes, amigos de los sovieticos habfan ocupado nues-tro territorio no habia ningun problema. Pero desde el momento en que atacaron a la Union Sovietica pasaron a ser enemigos acerrimos.
Tito manifesto en Zagreb que habia que salvar a los sovieticos, „nuestro faro, nuestra esperanza" y que no habrfa perdon para los fascistas.
Stalin solicito que todos los partidos comunistas defen-dieran a los sovieticos y que gestaran una revolucion. El partido comunista esloveno fue muy obediente. Hasta fines del ano 1941 tuvo lugar la organizacion polftica y el reclutamiento de activistas. El esloveno Edvard Kardelj formaba el trfo del poder de Yugoslavia junto con Tito y Rankovič. En Eslovenia los mas importantes fueron Kardelj, Kidrič, Leskošek y Bebler. Dos de ellos habfan combatido en la guerra civil espanola.
Los partisanos funcionaban dentro del marco del Partido comunista. Empezaron a organizarse en los bosques. Los ex combatientes en la guerra civil espanola ten fan los cargos mas altos en las formaciones. El frente antiimperialista paso a llamarse Frente de liberacion (Esta es una tecnica harto conocida. En la Argentina tambien existio el tristemente celebre Frente de Liberacion).
Los partisaron siguieron el modelo sovietico: el saludo con el puho apretado, la bandera roja, la estrella roja, la hoz y el martillo, los gorros espanoles. Se apoyaron en la teorfa marxista leninista (Segun las declaraciones de Šun-derl). Bajo la mascara del Frente de Liberacion los comunistas se autoproclamaron como el unico representante valido del pueblo. Consideraron que cualquier accionar fuera de su orbita debfa ser sancionado duramente.
7. festival slovenskega filma v Ljubljani
Letošnji, že 7. festival slovenskega filma bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, in sicer od 6. do 10. novembra. Zmagovalni film tokratnega festivala slovenskega filma bo hkrati tudi otvoritveni film 15. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, so sporočili prireditelji Festivala slovenskega filma (FSF).
Vse podrobnosti bodo znane septembra, ko bodo potekali zaključeni dogovori med organizatorji Festivala slovenskega filma in gostiteljem letošnjega festivala.
Organizatorji FSF so se odločili, da bo v okviru letošnjega festivala potekala tudi okrogla miza o statusu Festivala slovenskega filma v prihodnosti, na kateri bodo predstavniki strokovne javnosti in organizatorji osvetlili in določili smernice nadaljnjega razvoja slovenskega nacionalnega festivala.
Festival slovenskega filma je prva leta potekal v Portorožu, nato je kot prizorišče sledilo Celje, v začetku julija letos pa sta direktor sklada Saša Jovanovič in direktor Festivala slovenskega filma Aleš Pavlin sporočila, da Celje letos septembra, kakor je bilo predvideno, ne bo gostilo festivala. Po njunem mnenju festivala v Celju ni mogoče organizirati zaradi neustreznosti dvorane Union in mestnega kina Metropol ter zaradi pomanjkanja nočitvenih zmogljivosti v Celju.
Kakor je tedaj za Radio Celje pojasnil Pavlin, kljub želji, da bi festival ostal v Celju, in trudu lokalnih soorganizatorjev slovenskim filmom v prenovljeni dvorani Union ne morejo več zagotoviti osnovne tehnične kakovosti projekcij. Mestna dvorna Metropol, ki je že lani gostila festival, pa zaradi velikosti opreme in izgleda ne more biti osrednje prizorišče nacionalnega filmskega festivala in je bila že od vsega začetka v načrtih organizatorjev mišljena kot dvorana za spremljevalne projekcije.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debel jak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marko Kremžar, Pavlina Dobovšek, Veronika Godec, Lučka Oblak, Metka Mizerit. Mediji: STA, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfiCOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
■■■■■■■
O
.E
<
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte,
ima
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudipasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek®perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar . dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Razstava Dolinar-Omahna
Adriana Omahna in Andrejka Dolinar bosta razstavljali olja, akrile, mešane tehnike in objekte v: Museo Municipal de Bellas Artes de Lujan od 28. avgusta do 14. septembra (urnik: od torka do nedelje od 13. do 18. ure) 9 de Julio 863 - Lujan.
Odprtje: 28. avgusta ob 19,30. uri.
Spominska
proslava
V nedeljo, 5. septembra ob 9.30 uri bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša v spomin na generala RUPNIKA, dr. HACINA ter njune sodelavce.
Po maši poklon pred spomenikom.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
24. avgusta 2004
1 EVRO 239,79SIT 1 U$S dolar 195,60SIT
OBVESTILA
SOBOTA, 28. avgusta:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
V Museo Municipal de Bellas Artes de Lujan ob 19.30 odprtje likovne razstave Dolinar Andrejke in Omahna Adriane.
NEDELJA, 29. avgusta:
V Rožmanovem domu obletnica: sv. maša ob 11,30 uri; nato skupno kosilo.
Družinska nedelja v Slomškovem domu.
Na Pristavi v Castelarju, po maši predavanje arh. Jureta Vombergarja o slovenskih priimkih.
Občni zbor Mutual Sloga ob 10 uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 4. septembra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Prva sobota z molitvijo za duhovniške, redovniške in misijonske poklice ob 18.30 v cerkvi Marije Pomagaj. Nato ob 19,15 sv. maša; po maši ura češčenja pred Najsvetejšim ob priložnosti X. Narodnega evharističnega kongresa.
NEDELJA, 5. septembra:
Dan Zveze slovenskih mater in žena, ob 9.30 v Slovenski hiši.
Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce, ob 9.30 v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Tombola v San Martinu.
SOBOTA, 11. septembra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justo.
NEDELJA, 19. septembra
Obletnica Slomškovega doma in 49° SLOVENSKI DAN.
XXVII OLIMPIJSKE IGRE
Praznik se nadaljuje
Resnično je to praznik športa in telovadbe. V pravem Babilonu ras, jezikov in mišljenja gori olimpijski ogenj in razsvetljuje bitke za lovorjevo slavo.
S pogleda uspehov je gotovo presenečenje teh iger dejstvo mogočne udeležbe Kitajske in pa, v primeri s preteklimi časi, pomanjkanje Rusije na vodilnih mestih.
A ni vse le šport, marveč je prisoten tudi duh. Predstavniki različnih krščanskih veroizpovedi in drugih verstev si na olimpijskih igrah v Atenah prizadevajo, da bi nudili ustrezno duhovno pomoč tako športnikom, ki si tega želijo, kot tudi gledalcem in drugim udeležencem tega največjega športnega dogodka na svetu. V olimpijskem naselju je tako na voljo center za duhovno oskrbo. Uporabljajo ga različne Cerkve in verske skupnosti.
OLIMPIJSKE IGRE IN SLOVENCI 17. AVGUST
Judo: Urška Žolnir (do 63 kg) je v prvem dvoboju premagala Kubanko D. Gonzalez, nato je bila boljša od Belgijke G. Vandecaveyeve. S pomočjo sodnikov so njen tretji dvoboj pripisali Avstrijki C. Heill, v boju za tretje mesto pa je premagala Kanadčanko M. H. Chisholm in osvojila bronasto medaljo.
Plavanje: Peter Mankoč je na 100 m prosto dosegel 10. čas in nastopil v popoldanskem polfinalu, kjer se je uvrstil na končno 13. mesto. - Emil Tahirovič je na 200 m prsno zasedel 36. mesto, Anja Klinar pa na 200 m delfin, 28. mesto.
Tenis: Maja Matevžič je izgubila v 2. krogu dvoboj proti Američanki V. Williams z 0:6, 0:6, Katarino Srebotnik pa je z 7:5 in 6:4 izločila Avstralka A. Molik. S tema porazoma Slovenija na teniškem turnirju nima več svojih predstavnic.
Kajak - kanu: Simon Hočevar se je uvrstil v polfinale slalomske tekme na divjih vodah.- Nada Mali je dosegla 19. čas in se ni uspela uvrstitvi v nadaljnje tekmovanje.
Veslanje: Davor Mizerit, ki je v predtekmovanju enojcev zasedel 3. mesto, se je s 1. mestom v repasažu uvrstil v polfinale. - V polfinalu pa bosta nastopila tudi Andrej Hrabar in Matija Povšič, ki sta v repasažu dvojcev brez krmarja osvojila 3. mesto.
20. AVGUST:
Plavanje: Sara Isakovič je v 50 m prosto pristala na 36. mestu, medtem ko je Bojan Zdešar (1500 m prosto) dosegel 20. mesto. Moška štafeta 4x100 m prosto pa je zasedla 14. mesto.
Rokomet: Še četrti poraz, to pot s Španijo: 28:41.
Kajak/kanu v divjih vodah: Uroš Kodelja je uspešno prešel polfinale z 8. mestom, v finali pa dosegel 10. mesto.
Strelstvo: Rajmund Debevec je za las zgrešil napredovanje v finalo: z malokalibrsko puško 60 leže je zasedel 9. mesto. *
Judo: V prvem krogu je bila izločena 19-letna Lucija Polavder (nad 78 kg): izgubila je s 50 kg težjo in bolj izkušeno Nemko S. Koeppen.
Atletika: Primož Kozmus si je z metom kladiva na 78,81 m zagotovil nastop v finali. — Marlene Ottey je na 100 m v 1. krogu v svoji seriji zasedla 2. mesto, v drugem krogu pa si s skupnim 11. mestom priborila pravico do nastopanja v polfinali. (Marlene je s svojimi 44. leti najstarejša atletinja na Ol). — Tega pa ni dosegel Boštjan Šimunič, saj je s troskokom 16,07 m končal na 37. mestu. — Tudi Rožle Prezelj (višina) ni napredoval. Začetno višino 2,20 m je opustil, palice na 2,25 m pa ni preskočil in tako končal svoje nastope. — Jolanda Čeplak (800 m) ni razočarala: v 1. krogu je prispela na prvem mestu, v drugem krogu pa zasedla skupno 5. mesto in bo še tekmovala.
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN vabi na
EFEKTIVNO TOMBOLO
(Tablice v predprodaji pri odbornikih)
V NEDELJO 5. SEPTEMBRA ob 15. uri.
12.30 uri družinsko kosilo (Prijave na: 4764-4289)
Clfnica ambulatoria de cirugia plastica y estetica
Dres. Rosati - Amallo - Štrfiček
Ambrosetti 228, PB / Caballito - Tel: 4901-0884 Lunes a viernes de 13 a 20 horas www.rosatiyamallo.com.ar
Žbogar jadra proti bronu
slalomu prispel kot 19 in 17. ter s tem dobil pravico do nastopa na polfinalah.
18. AVGUST
Judo: Raša Sraka je v kategoriji do 70 kg najprej izgubila v prvem krogu z Japonko M. Ueno, potem premagala Američanko C. Schutz, pa končno izpadla s porazom z Belgijko C. Jacques.
Plavanje:Blaž Medvešek je uspešno nadaljeval in se v polfinalah plasiral na 7. mesto, kar zadostuje za finalni nastop. — Sara Isakovič je obstala v kvalifikacijah za 100 m prosto in zasedla 26. mesto. — Isto je dosegla Alenka Kejžar v 200 m prsno; obstala je na 18. mestu.
Veslanje:V polfinalah sta si v dvojnem dvojcu Iztok Čop in Luka Špik zagotovila nastop v finali A, četverec brez krmarja (Pirih, Klemenčič, Pirih, Sračnjek) pa v finali B. Za mesto med 6. in 12. sta se uvrstila tudi dvojec brez krmarja (Pavšič, Hrabar) in enojec (D. Mizerit).
Rokomet: Rokometaši bodo kmalu doma, saj so že tretjič bili poraženi, to pot z Islandijo (25:30).
Kajak-kanu na divjih vodah: V kategoriji C-1 slalom je Simeon Hočevar najprej dosegel 8. mesto v polfinali, v finali pa prispel 6.
Atletika: V metu krogle je Miran Vodovnik v kvalifikacijah vrgel kroglo na 20,04 m, kar je zadostovalo za nastop v finali. Tu je popravil in stopil na 11. mesto, a s slabšim metom: 19,34 m. (Miran je na prvem mestu v človeški teži med vsemi olimpijskimi nastopajočimi: 160 kg!!)
19. AVGUST:
Plavanje: Peter Mankoč se je odpovedal nastopu 50 m prosto, v 100 m delfin pa je zasedel končno 29. mesto. -V 200 m hrbtno Alenka Kejžar ni nastopila, Anja Čarman pa je s sedmim mestom v skupini prišla do končnega 23. mesta. — In Blaž Medvešek je v edini finali, ki jo je plaval kak slovenski plavalec ali plavalka, osvojil v 200 m hrbtno osmo mesto.
Veslanje: vsi trije čolni — enojec ter dvojec in četverec brez krmarja, so v malih finalih zasedli iste stopničke: vsi trije so pristali na končnem 9. mestu.
Kajak/kanu na divjih vodah: Uroš Kodelja je v K-1
Slovenski navijači v Atenah
21. AVGUST:
Jadranje: v zadnji,
11. regati v ženskem razredu 470 je dvojica Vesna Dekleva-Klara Maučec zasedla 2. mesto. Čeprav sta bili v drugi polovici tekmovanja .yedno med 5. in 10. mestom, sta reflektirali
na kako medaljo. Kljub	Dchcvcu za /as ušb meda,-
dobrim rezultatom pa	’
medalje nista dosegli; plasirali sta se na skupno 4. mesto. — Ostali dve jadralni ekipi (kategorija 470 moški Davor Glavina-Tomaž Čopi in kategorija finn Gašper Vinčec) se nista mogla nikoli prebiti v ospredje. Glavina-Čopi sta zasedla po 11. regatah 14. mesto, Vinčec pa po devetih na 20. mesto.
Atletika: Jolanda Čeplak je uspela s 5. mestom na 800 m uvrstiti se v finale. — Marlene Ottey je obstala v polfinali z 10. mestom. — Med moškimi je Matic Osovnikar v prvem krogu na 100 m zasedel 3. mesto v skupini (skupno 9. mesto), a v drugem krogu ni mogel izboljšati in končal tekmovanje na 26. mestu. Kljub temu pa je izboljšal slovenski državni rekord: 10,15 sekund. - Tudi Matija Šestak ni napredoval: v polfinali na 400 m si je prislužil 24. mesto. — Isto mesto je zasedla Teja Melink v skoku s palico (obstala pri 4,15 m). — V disku je s 56,33 m Igor Primc zasedel 31. mesto,- Na 3000 m z zaprekami pa je Boštjan Buč v 1. krogu zaključil na 31. mestu.
Veslanje: Iztok Čop in Luka Špik sta si priborila drugo slovensko medaljo, to pot srebrno, v veslanju dvojnega dvojca. (V Sydneyu 2000 sta bila sicer zlata).
22. AVGUST:
Atletika: Primož Kozmus je v finali kladiva s 78,56 m zasedel sedmo mesto.
Jadranje: Vasilij Žbogar je po devetih regatah v kategoriji laser uspešno končal na tretjem mestu in priboril Sloveniji drugo bronasto medaljo. V kategoriji evropa pa je Teja Černe zasedla 17. mesto.
Strelstvo: Zlati Rajmund Debevec je odpovedal. V svoji specialiteti, streljanje z malokalibrsko puško 3x40, je zadnji strel bil pod njegovim povprečjem in izgubil skoraj doseženo medaljo (z dobrim strelom bi lah-ko tudi zlato) ter zasedel četrto mesto.
Rokomet:	Rokometaši	so se
poslovili od tekmovanja s prvo zmago in sicer proti Koreji 26:23.