Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri delta Libertž (Ul. Commerdale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Poit. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40.— lir A: NAROČNIN četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. St. 447 TRST, ČETRTEK 2. MAJA 1963, GORICA LET. XI PO DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH KAKŠNA BO NOVA ITALIJANSKA VLADA? Za izid nedeljskih državnozborskih voli-tej je predvsem značilno dvoje: občutno nazadovanje Kršč. demokracije in znatno napredovanje It. komunistične stranke. Za dosedanjo vladno in po številu prejetih glasov še vedno največjo italijansko stranko se je sicer pričakovalo, da bo zaradi sredinsko - levičarske politike zgubila svoje desničarsko usmerjene volivce, vendar "o mnogi mislili, da bodo to zgubo poravnali glasovi novih volivcev, zlasti iz kmečkih in delavskih vrst. To pa se ni zgodilo. Kršč. demokracija je pri volitvah za senat prejela 572 tisoč manj glasov kot leta 1958, pri volitvah za poslansko zbornico pa 755 tisoč. V senatu bo imela 133 predstavnikov, to je 10 več kot doslej, a pri tem je treba upoštevati, da so tik pred razpustom zadnjega parlamenta povečali število senator-!ev od 246 na 315, kar pomeni, da je KD kljub večjemu številu senatorjev zgubila absolutno večino v tem zakonodajnem organu. V poslanski zbornici bo Kršč. demokracija imela 260 poslancev, namesto prejšnjih 273. To nazadovanje se bo tembolj občutilo, ker se je celotno število članov poslanske zbornice v tej zakonodajni dobi zvišalo od 596 na 630. KD bo torej imela 37,2% vseh poslancev, medtem ko jih je prej bilo 41,2%. It. komunistična stranka pri volitvah za senat prejela 1 milijon 59 tisoč več glasov kot leta 1958 in bo (tudi zaradi večjega števila članov senata) imela 85 senatorjev, namesto prejšnjih 59. Pri volitvah za poslansko zbornico pa je za KPI glasovalo 1 milijon 292 tisoč volivcev več kot leta 1958, tako da bo imela v poslanski zbornici 166 svojih predstavnikov, medtem ko jih je prej bilo 140. Poleg komunistov so znatno napredovali liberalci, ki so več kot podvojili število svojih glasov, in socialni demokrati, ki go tudi dosegli lep uspeh. Iz volilnega boja so izšli kot največji poraženci monarhisti, NOVI PARLAMENT Senat Posl. zbornica Stranke 1963 1958 1963 1958 DC 133 123 260 273 PCI 85 59 166 140 PSI 44 35 87 84 PLI 19 4 39 17 PSDI 14 5 33 22 MSI 15 8 27 24 PDIUM 2 7 8 25 PRI - 6 6 SVP 2 2 3 3 UV 1 I 1 1 ki bodo imeli v obeh zbornicah skupno komaj 10 predstavnikov, medlem ko jih je bilo prej 32. Na njih račun so se verjetno največ opomogli liberalci in novofašisti, ki so tudi tudi nekoliko napredovali. Republikanci so sicer ohranili svoje predstavništvo v parlamentu, čeprav so pri volitvah za poslansko zbornico zgubili več kot tretjino glasov. Neokrnjeno število svojih poslancev in senatorjev sta ohranili tudi stranki južnotirolske (SVP) in francoske manjšine (UV). Kot zadnjo omenjamo It. socialistično stranko, ki tudi predstavlja presenečenje letošnjih političnih volitev. Splošno mnenje je namreč bilo, da se bo ta stranka, ki je eden glavnih činiteljev sredinsko - levičarske politike, krepko uveljavila, zlasti pri delavskih množicah. Volilni izidi pa kažejo, da so socialisti komaj obdržali svoje postojanke in celo za malenkost nazadovali (za 0,4% v poslanski zbornici in 0,1"/« v senatu). Italijanska in tudi mednarodna javnost sedaj z radovednostjo pričakuje, kakšne j posledice bodo presenetljivi izidi volitev imeli v notranji in zunanji politiki Italije. , V ospredju zanimanja je predvsem nova j vlada. Katere stranke jo bodo sestavile? Glede na razmere sil v obeh zbornicah in glede na nekatere slovesne izjave ter obveznosti največje stranke — KD — pred in med volilnim bojem, bi upravičeno smeli trditi, da bo ponovno sestavljena sredinsko-levičarska vlada, kar pomeni, da se bo nadaljevalo sodelovanje med demokristjani, socialdemokrati, republikanci in socialisti. Takšna vlada bi tudi imela trdno večino v obeh zbornicah (191 glasov v senatu in 386 v poslanski zbornici). Toda preden bi prišlo do takšne vlade, bi prizadete stranke morale rešiti več starih in predvsem nekaj novih vprašanj. Eno starih vprašanj je program bodoče vlade, novo vprašanje pa je predvsem sorazmerno velik porast komunističnih glasov. Eden glavnih ciljev politične operacije, katere odraz je bila zadnja Fanfanijeva vlada, je bila prav osamitev ali izolacija (Nadaljevanje na 2. strani) Izjava Svata Skupne slovenske liste ČASTNI IN SPODBUDNI USPEH Svet Skupne slovenske liste nam je poslal v objavo tole izjavo: »Svet Skupne slovenske liste se globoko zahvaljuje vsem zavednim Slovenkam in Slovencem na Tržaškem, ki so pri! političnih volitvah izpolnili ne samo svojo demokratično, ampak. tudi svojo narodno dolžnost s tem, da so glasovali za Skupno slovensko listo. Kljub najrazličnejšim težavam in oviram z vseh strani je Skupna slovenska lista dosegla lepo število 5.679 glasov. Leta 1958 je zbrala takratna Slovenska lista pri pokrajinskih volitvah 4.794 glasov. Letos smo torej napredovali za okrog tisoč glasov, ali za 18% glasov, kar je vsekakor lep uspeh. Število glasov Skupne slovenske liste bi bilo znatno večje, če volivci ne bi naleteli na težave zaradi belih glasovnic, kar je povzročilo, da je bilo precej glasov neveljavnih, odnosno so bile bele glasovnice večkrat po pomoti oddane ne samo za senat, ampak tudi za poslansko zbornico. Ni treba pripominjati, kaj bi šele bilo, če bi skupno nastopili res vsi Slovenci v Italiji, kar je bila naša želja in kar ostane naš cilj. Beseda tople zahvale in priznanja naj bo izrečena vsem tistim, ki so razumeli pomen in pravi smisel našega nastopa pri sedanjih volitvah. Skupna slovenska lista je ponosna, da lahko računa na zdravo jedro prepričanih in zavednih slovenskih volivcev, ki verujejo v našo narodno bodočnost in so razumeli, kako nujno je bilo, da smo Slovenci kot narodna manjšina izpričali svoj obstoj tudi pri političnih volitvah. Naše narodno zavedno jedro se ni razpršilo, ampak je v zvestobi do slovenstva ostalo združeno, da bo lahko na tem trdnem in neokrhanem temelju vodilo nove bitke za naše cilje in naš program pri prihodnjih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitvah, ko bomo v okviru slovenske skupnosti in ne v okviru italijanskih strank izbirali lastne zastopnike v omenjene samoupravne organe. Ni odveč opozoriti, kako je edino Skupna slovenska lista med volilno borbo s slovensko besedo, s slovenskimi lepaki in g slovensko pesmijo pogumno opozarjala na slovensko navzočnost povsod po Tržaški pokrajini od Milj do Štivana, zlasti pa v središču samega Trsta. Skupna slovenska lista je postala dokaz o navzočnosti slovenske narodne manjšine v Italiji, njena pristna predstavnica, pa tudi naš narodni simbol, naš politični narodni dom, ki ga je treba za vsako ceno čuvati in očuvati. (Nadaljevanje na 4. strani) RADIO TRST A o NEDELJA, 5. maja, ob: 9.30 Slovenske zborovske .skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Jusla; 11.15: Oddaja za najmlajše: »Dvanajst resnic«, pravljica (Desa Kraševec) - Igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor »Slovenske Marijine družbe« iz Gorice; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sodem dni v svetu; 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi; 18.30 ''oklici in razvedrila: »Šah« (Modest Sancin); 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.30 Sodobna simfonična glasba. o PONEDELJEK, 6. maja, ob: 12.00: I/. slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.00 Flavtist Boris Čampa - Janez Komar: Koncertantni duo, Nokturno; 18.30 Vabilo h glasbi, pripravil Pavle Merku; 19.00 Radijska univerza. Aljoša Vesel: Avtomobil: »Barvanje karoserije in električna napeljava«; 20.30 Peter Iljič Čajkovski: »Pikova dama«, opera v treh dejanjih in sedmih slikah. Orkester Narodne Opere iz Beograda vodi Krešimir Baranovič. Približno ob 21.40: Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). o TOREK, 7. maja, ob: 12.00 Pomenek s poslušav-kami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Iz del dunajskih klasikov - Ludwig van Beethoven: Leonora, uvertura št. 3, op. 72 b; Franz Joseph Haydn: Koncert za rog v D-duru; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi: »Razgovor med Zemljo in Luno« - prevod Alojz Rebula, uvod Boris Tomažič; 22.00 Znanost in tehnika: Slavko Andree: »Podmorski roboti«, o SREDA, 8. maja, ob: 12.00 Brali smo za vas; 18.30 Jugoslovanski 'kladatelji - Primož Ramovš: Simlo-nietta - Scherzino za klavir in godala - Orkester Slovenske filharmonije vodita Samo Hubad in Bogo Leskovic; 19.00 Higiena in zdravje, s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Dekle na balkonu«, radijska komedija (Edoardo Anton . Martin Jevnikar). Igrajo člani RO; 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Rimska filharmonična akademija« (Claudio Casini - »Komorna instrumentalna glasba«) o ČETRTEK, 9. maja, ob: 1200 Giacomo Leopardi: Moralni spisi »Razgovor med Zemljo in Luno«, prevod Alojz Rebula, uvod Boris Tomažič; 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Sirimo obzorja: »Kako gojijo bisere na Japonskem, pripravila Mara Kalan; 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Rima. Po koncertu: Knjižne novosti: Josip Tavčar: »Fulvio Tomizza in njegova knjiga ,La ragazza di Pelrovia’ (Dekle iz Petrovič). o PETEK, 10. maja, ob: 12.00 Pomenek s poslušav-kami; 18.00 Basist Danilo Merlak . Na sporedu so samospevi Mokranjca in Simonitija; 18.30 S koncertov »Camerate Musicale Triestine« - Triglasne in štiiriglasne pesmi avtorjev Beneške šole 17. stolelja. Poje zbor »Publio Carniel« pod vodstvom Lucia Ga-gliardija; 19.00 Radijska univerza. Widar Cesarini Slorza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini »Pravica in pravičnost«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Antologija Ivana Tr.inka: »Hiša, ki ga je vzgojila« (Rado Bednarik); 21.15 Koncert oporne glasbe. “^SOBOTA, II. maja, ob: 12.00 Po širnem svetu; 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke; 15.30 »Pekel je vendar pekel«, fantazija v dveh dejanjih (Josip Tavčar) Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Adrijan Rustja; 17.20: II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik; 20.40 Zbor »Kras«, ki ga vodi Pavla Komel; 22.00 Bohuslav Martinu: Koncert za violončelo in orkester. TBDENSRI KOLEDARČEK 5. maja, nedelja: Miran, Irenej 6. maja, ponedeljek: Janez, Mladen 7. maja, torek: Stanislav 8. maja, sreda: Miha 9. maja, četrtek: Gregor 10. maja, petek: Izidor 11. maja, sobota: žiga SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 5. maja, ob 17.30 v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah ARTHUR MILLER SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Kakšna bo nova (Nadaljevanje s 1. strani) skrajne desnice in skrajne levice, kar naj bi dovedlo tudi do omejitve njune moči in vpliva. Fanfani in njegovi zavezniki so bili namreč mnenja, da se la cilj more doseči, če vlada in parlament sprejmeta in izvedeta določene programske točke komunistične in socialistične stranke, katere zadevajo Socialno, gospodarsko ter upravno življenje v državi. Te točke so predvsem podržavljenje elektrarn, načrtovana politika v gospodarstvu, zvišanje prejemkov državnih uslužbencev, enotna srednja šola, ustanovitev avtonomnih dežel ild. Več teh točk je bilo v zadnjem času tudi izvedenih, zaradi česar bi se morali že pri teh volitvah pokazati določeni uspehi. Toda zgodilo se je prav nasprotno; komunisti so okrepili svoje vrste in tudi skrajna desnica ni zgubila svoje moči. Nič čudnega ne bo torej, če bosta vodstvo KD in Fanfani izpostavljeni tudi napadom desničarjev v okviru lastne stranke, ki bodo na osnovi volilnih rezultatov gotovo napeli vse sile, da ne pride do ponovne sestave sredinsko-levičarske vlade. Nekaj podobnega se bo verjetno doga- Castro v Moskvi V nedeljo popoldne so na moskovskem letališču Vnukovo nadvse slovesno sprejeli kubanskega ministrskega predsednika Fidel Castra. V ameriški vojaški uniformi in z kučmo na glavi je Castro objel Hru.ščova in sovjetskega predsednika Brežnjeva. Skozi množico, ki je štela en milijon oseb in mahala s sovjetskimi in kubanskimi zastavicami v pozdrav, so se prvaki peljali na ploščad pred Kremelj. S tribune nad Leninovim mavzolejem je Hruščov imenoval Kubo »svetilnik, ki kaže pot vsej latinski Ameriki«. Imperialisti da hočejo zadušiti kubansko revolucijo, toda Sovjetska zveza da ne bo nikdar pustila Kube na cedilu. Še večje navdušenje je izzval Castro s svojim nepripravljenim govorom. Sovjetsko ljudstvo je imenoval »ljudstvo orjakov«. ki je pomagalo, da niso ameriški osvojevavci z lakoto zadušili kubanske revolucionarje. Castro in Hruščov sta že imela dolge razgovore, ki so v prvi vrsti gospodarskega značaja. Sov. zveza bo zgradila na Kubi velike termoelektrične centrale in dobavila tehnične surovine. Po vsej Moskvi odmevajo iz zvočnikov kubanske popevke. Po izložbah pa strmi v plcdavca bradati obraz kubanskega revolucionarja. Castro bo ostal v Sovjetski zvezi več dni, ker bo šel tudi na oddih na Krim. UMRL JE DR. ANTON SOVRE' Tik pred zaključkom lista smo zvedeli, da je 1. maja zjutraj umrl v Ljubljani član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, klasični filolog dr. Anton Sovre. S svojimi sijajnimi prevodi iz antične grške in latinske književnosti je zelo obogatil slovensko prevodno književnost in slovenski jezik. Bil je med najmarkantnejšimi osebnostmi slovenske kulture. italijanska vlada? jalo tudi v socialistični stranki. Njena levica bo pritiskala na avtonomistično večino, naj demokristjanom postavlja takšne pogoje za morebitno skupno sodelovanje, da jih ne bodo mogli sprejeti. Vse to pa z namenom, da se ponovno omogoči zavezništvo s komunisti. Pričakovati je vsekakor treba oster notranji boj v obeh strankah, kar bo gotovo imelo svoje posledice na celotno italijansko politiko. Za sestavo nove vlade pridejo seveda v poštev še druge možnosti, kot sta na primer obnovitev sredinske politike (sodelovanje med KD, socialdemokrati, republikanci in liberalci) ter enobarvna vlada. Prva možnost obstaja za sedaj samo na papirju, ker so se socialni demokrati in republikanci pred volivci svečano obvezali, da ne pojdejo v skupno vlado z liberalci. Druga možnost pa predstavlja le začasno rešitev, ker KD ne razpolaga v parlamentu z absolutno večino. Spričo vsega tega je jasno, da iso te državnozborske volitve sprožile vrsto novih in starih problemov, ki se verjetno ne bodo mogli v kratkem času rešiti. Kennedy v Milanu Ameriški predsednik Kennedy bo prišel proti koncu junija, najbrž 22. in 23., na politični oziroma lako imenovani »delovni« obisk v Italijo. Uradni, slovesni obiisk kot državni poglavar bo pa imel šele prihodnje leto, ker ne more s predsednikom na pot tudi njegova žena, ki pričakuje tretjega otroka. Letošnji politični razgovori bodo zato v Milanu ali v kakem drugem kraju gornje Italije. Govori se, da se bo ob tisti priložnosti sestal Kennedy s Hruščovom, ki se bo prav takrat mudil na obisku pri Titu na Brionih. Volitve v številkah POSLANSKA ZBORNICA Stranke 1958 1963 "/» "/» DC 12.519.207 11.763.854 42,4 38,3 PCI 6.704.454 7.763.854 22,7 25,3 PSI 4.206.726 4.251.966 14,2 13,8 PLI 1.047.081 2.142.053 3,5 7 PSD1 1.345.447 1.874.379 4,5 6,1 MSI 1.407.718 1.569.202 4,8 5,1 PD1UM 1.436.916 536.652 4,8 1,7 PRI 405.782 420.746 1,4 1,4 SVP 135.491 135.444 0,5 0,4 Un. Vald. 30.596 31.748 0,1 0,1 Druge stranke 319.851 240.807 1,1 0,8 SENAT Stranke 1958 1963 "h, "/» DC 10.780.954 10.208.524 41,2 37,2 PCI 5.700.952 6.993.604 21,8 25,5 PSI 3.695.741 3.856.088 14,1 14 PLI 1.009.013 2.059.452 3,9 7,5 psdt 1.164.280 1.739.880 4,4 6,3 MSI 1.150.051 1.694.832 4,4 6,2 PDIUM 1.285.037 428.167 5 1,6 PRI 367.340 223.421 1.4 0,8 Druge stranke 355.782 253.028 1.3 0,9 Koroški Slovenci za pravice v Cerhvi V eni naših prejšnjih številk smo citirali nekaj izjav iz spomenice Narodnega sveta koroških Slovencev o razmerah na Koroškem, kjer celovške škofijske oblasti ustvarjajo s svojim nerazumevanjem hude težave slovenskim katehetom in dušnim pastirjem sploh, med zavednim slovenskim prebivavstvom pa vzbujajo nevoljo, kar spet vpli va na celotno miselnost slovenske manjšine, kot je tudi razumljivo. O teh razmerah na Koroškem smo se dokumentirali tudi sami in zvedeli še nekaj značilnih podrobnosti. Kot smo že poročali, se je zgodilo na Koroškem nekaj takega, kot najbrž še nikjei na svetu, da so se cerkvene oblasti v svoji mržnji do slovenskega pouka zvezale s svetnimi šolskimi oblastmi proti vorouči tel jeni. Tako je n. pr. značilno, kar se je zgodilo v Dobili vesi. Tam je kaplanu sploh prepovedano prestopiti šolski prag, ker je poučval otroke krščanski nauk v slovenščini. Šolski upravitelj mu je prepovedal dostop v šolo gotovo ravno po pooblastilu škofije oziroma generalnega vikarja Kadrasa, o katerem celo govore, da je rojen Slovenec, na kar bi kazalo tudi ime. Podobno kot v Dobrli vesi je še marsikje drugje. Odvisno je le od učiteljev, če ponekod še ni prišlo do tako ostrih nastopov proti slovenskim duhovnikom. Izgovori, da celovški škof sam ni tako radi kalno protislovensko usmerjen kot njegov gene- Južnotirolski parlamentarci Na nedeljskih volitvah je stranka južno-tirolske manjšine (Siidtiroler Volkspartei -SVP) ponovno dosegla prodorno zmago a-ko v poslanskem kot v senatnih okrožjih. V bocenski pokrajini je prejela 132.217 glasov ali 56.60% vseh oddanih glasov in tako poslala v poslansko zbornico 3 svoje Predstavnike. Ti so dr. Karl Mitterdorfer, ^r- inž. Karl Vaja in podpredsednik SVP Hans Dieti. Od prejšnjih poslancev je bil ponovno izvoljen le dr. Mitterdorfer, medtem ko ostala dva — dr. Ebner in dr. Riz — sploh nista kandidirala. Za senatorja sta bila izvoljeni dr. Luis Sand in Hans Saxl. Dosedanji senator dr. Raffeiner, ki je kandidiral proti volji stranke, ni prodrl in je v obeh okrožjih nabral skupno le okrog 15 tisoč glasov. SVP je torej kljub vsemu na splošno ohranil^ svojo enotnost. Spor je le povzročil, da je stranka pri teh volitvah nekoliko nazadovala, in sicer za 4,10%. MIROVNI NAGRAJENEC Kulturna organizacija »Centro accademi-co« v Braziliji je v nedeljo predlagala, naj se podeli letošnja Nobelova mirovna nagrada papežu Janezu XXIII. Organizacija kulturnikov podčrluje v svojem predlogu, da je papeževa zadnja okrožnica »Pacem in terris« utrla po vsem svetu pot za trajni mir. Brazilski predlog, kateremu se pridružujejo tudi druge južnoameriške države, je Nobelov odbor na Norveškem že vzel v pretres. TOMAJ NA KRASU Zvedeli smo, da je apostolski administrator msgr. Albin Kjuder že pred časom hudo obolel. Zato se tudi ni mogel udeležiti sprejema pri republiški vladi. Apostolskega administratorja sta precej zmučili skrb in delo za obširno koprsko administraturo, Pod katero spada velik del primorske zem-!je. Visoki cerkveni dostojanstvenik je pa Zadnje dneve že toliko ozdravel, da bo mogel spet s prejšnjo gorečnostjo opravljati svoje posle, kar vsi njegovi verniki in znanci prisrčno želijo. ralni vikar, zadovoljijo le do neke mere. če bi to držalo, zakaj potem dopusti, da njegov generalni vikar ravna tako na lastno pest? Katoliškim Slovencem na Koroškem je tež!ko zagovarjati škofa pred takimi očitki in se pogosto znajdejo v zadregi. Zlasti mladina, doraščajoči fantje in dekleta, so zagrenjeni nad takim zadržanjem cerkvenih oblasti in se ne dajo odpraviti s takimi opravičili. Hočejo videti jasno v vsej zadevi. Posledica vsega tega je, da verni in zavedni Slovenci ob škofovskih vizitacijah po vaseh iz protesta iin užaljenosti, pa tudi zato, ker čutijo, da niso dobrodošli, ne pridejo v škofovo bližino. K. škofu pa rinejo nemčurski, t. j. »vindišarslki« ali že ponemčeni elementi liberalnega in celo prcti-cerkvenega mišljenja, ki drugače sploh ne hodijo v cenkv. Škof je seveda zadovoljen, 'ker jih toliko vidi okrog sebe, a ne ve, da gre le za neikako politično potegavščino. Na spomenico Narodnega svela koroških Slovencev je objavil celovški škof v cerkvenem slovenskem tedniku »Nedelja« z dne 5. maja posebno »Izjavo«, v kateri se sklicuje na določila cerkvenega prava proti tistim, ki žalijo in vzbujajo mržnjo proti cerkvenim oblastem. Na zborovanju krajevnih zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev dne 16. aprila so sprejeli naslednjo resolucijo: »Koroški Slovenci, zbrani na zborovanju Narodnega sveta koroških Slovencev, dne 16. aprila 1963 v Celovcu, pozdravljamo okrožnico svetega očeta »Pacem in terris«, ki se zavzema za zaščito narodnih manjšin v svetu. To tembolj, ker jezikovni predpisi celovškega ordinariata glede poučevanja verouka ne upoštevajo jezika družinske molitve in družinskega bogoslužja, v katerem vidimo izraženo tozadevno voljo staršev.« »Koroški Slovenci kot v Avstriji živeča manjšina s hvaležnostjo pozdravljamo okrožnico sv očeta »Pacem in terris« kot bistven doprinos k ohranitvi miru v svetu z obljubo neomajne zvestobe katoliški Cerkvi tudi v bodoče.« Ostro in neprijazno stališče celovške škofije proti najosnovnejšim pravicam katoliških vernikov slovenske narodnosti, da dajo tudi svoje otroke vzgajati v krščanskem nauku v lastnem jeziku, je skoraj nerazumljivo za normalno mislečega človeka, saj te pravice nihče več ne zanika niti najprimitivnejšim ljudstvom in plemenom na svetu. Slovenski misijonarji Baraga, Čebulj in drugi so napisali prve knjige indijanskim plemenom v Severni Ameriki, da bi jih lahko učili prave vere v njihovem jeziku. Tako delajo vsi misijonarji še danes. Večina književnosti evropskih narodov je nastala prav iz zapisov molitev in obredov v jeziku narodov, ki so jih hoteli pridobiti za krščansko vero. Le celovški škofijski ordinariat se je postavil na nacionalistično stališče, da mora pre vladati nemščina, jezik večine. Naj razume, kdoi more razumeti. Nam se zdi, da se skriva v tem, gotovo nezavedno, zelo nekrščanski mit nacionalizma in nemštva, ki je bil tudi za podlago dobro znani ideologiji, ki je šele pred dvajsetimi leti z ognjem in mečem uveljavljala dozdevne pravice do nadvlade vsega nemškega v Evropi. Novi avstrijski predsednik V redeljo so bili tudi avstrijski volivci poklicani k žaram, da oddajo svoje glasove za novega predsednika avstrijske republike. Socialistična stranka je kandidirala dosedanjega predsednika dr. Scharfa. Avstrijska ljudska stranka se je borila za bivšega kanclerja Julija Raaba. Neodvisna stranka je imela tudi svojega kandidata v osebi orožniškega generala Jožefa Kimme-la. Za novega predsednika je izvoljen dr. •Schlirf s 55,41 odstotka glasov. Kandidat ljudske stranike je dobil 40,63 odstotka glasov, tretji pa le 3,96 odstotka glasov. Volitev se je udeležilo 95 odstotkov volivcev; vzdržanje od volitev se v Avstriji kazensko zasleduje. Zmaga socialistične stranke, s tolikšno večino, je presenetila tudi nasprotnike. Poraženi kandidat Raab je izjavil, da so glasovali za Scharfa tudi komunisti in napredna stranka. Bombe v Milanu V noči od sobote na nedeljo so na milanski železniški postaji eksplodirale tri bombe. Na kolodvoru se je drenjalo na stotine potnikov, ki so se peljali na volišča. Prva eksplozija je nastala, ko sta dva policista opazila dim iz nekega kovčka. Hotela sta ga odpreti, tedaj se je peklenski stroj, skrit v kovčku razletel in je težko ranil policista. Trenutek pozneje se je razletel v bližini stoječi drugi kovček, nato še s hujšim pokom tretji. Sedem oseb je bilo ranjenih. Popotnike je zgrabil strašen poplah, ker so se rušile stene in so popokale vse šipe na postaji. Policija je taikoj blokirala postajo, a atentatorji so v zmedi ušli. Preiskava je dognala, da so bile bombe pripravljene na isti način, kot so jih lani polagali po postajah tirolski atentatorji. V tej smeri je policija tudi uvedla preiskavo, zlasti ker se je v isti noči razletela podobna bomba nasproti policijske vojašnice v Comu in ena v Česano Maderno. Med razstreljenimi drobci so našli tudi električne baterije nemškega izvora. Policiji se je posrečilo izslediti na francosko - italijanski meji blizu Savone 16-let-r;ega mladeniča Janeza Kollerja z Dunaja v trenutku, iko se je skušal zmuzniti med množico čez obmejni blok. V fantovi prtljagi so našli revolver z naboji in precej plastičnega razstreliva. Sodijo, da je fant eden izmed članov teroristične skupine, ki je prišla čez mejo. Nedeljske bombe bodo prav gotovo poslabšale odnošaje med Italijo in Avstrijo. Osmo čudo sveta Prejšnji torek so v Španiji obhajali 400-letnico največjega gradu na svetu »Esco-riala«. Zaradi njegove razsežnosti, razkošja in staroslavne zgodovine, ki se je odigraya-'a za njegovimi zidinami, ga imenujejo li-ko šibak. I Roma vodi glavnino, pred Fiorentino, Laneros-si Vicenzo, Spalom, Alalanto in Torinom, torej pred moštvi nihajoče vrednosti. Izpada se bodo rešili, razen nepričakovanih porazov, Sampdoria, Catania in Mantova. V živahnem boju so še Morena, Napoli in Genoa. Ekipe so zelošibke in po vsej verjetnosti bo Napoli, in to na posledicah nedeljskih izgredov, moral zapustiti najboljše ita- I lijanske ekipe. Obsojeni na izpad sta še moštvi Palermo in Venezia. Lestvica je sledeča (do konca prvenstva manjkajo še tri kola): I. INTER 47, 2. JIJVENTUS 41, 3. BOLOGNA 40, 4. MILAN 39, 5. ROMA 36, 6. FlORENTINA 35, 7. VICENZA 33, 8. SPAL 31, 9. ATALANTA in TORINO 30, 11. SAMPDORIA 28, 12. CATANIA in MO-DENA 26, 15. NAPOLI 25 16. GENOA 24, 17. PALERMO 20 in 18. VENEZIA 19. V drugi ligi vodi še vednp Messina, ki ima še V di ugi ligi vodi še vedno Messina, .kii ima še tri točke prednosti pred Laziom, in pet pred dvojico Bari in Brescia; to so edine ekipe, ki lahko upajo, da pridejo v prvo ligo. Toda mest je samo troie. Messina in Lazio sta skoraj že v prvi ligi. Kdo bo tretji? Bani ali Brescia. Tako Lazio (2-0 z Udinese) kot Bresc;a (4-1 s Sirnmen-thalom) sta želi prenpričljivi zmagi. Bari pa j': lesno porazil Foggio (2-1). Messina pa se je zadovoljila z neodločenim izidom (0-0) proti Parmi. V lej ligi igra tudi Triestina, kii pa na ža’ost prevečkrat razočara in je tako v nevarnih vodah. Ce bo tržaško moštvo odigralo slabo še kakšno tdkmo,' se bo znašlo v nevarnosti za izpad. Do konca prvenstva druge lige manjka še sedem kol in v teh se da marsikaj popraviti, a tudi pokvariti. Iz kulturnega življenja Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra- vi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava POMEMBNA BIBLIOGRAFSKA NOVOST Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljub ljani izd:»ja že od konca zadnje vojne vsakoletne popise slovenskega tiska. Od leta 1945 (počenši od maja) pa do leta 1950 so te bibliografije prinašale le popise knjig, šele od leta 1951 dalje (zadnji zvezek za 1957. leto je izšel leta 1961) tudi člankov in leposlovnih prispevkov po časopisju. Zalaga Slovensko bibliografijo Državna zaiožba Slovenije. Zdaj pa je izšel v založbi Slovenske akademije znanosti in u-metn-osti obsežen zvezek na vec kot 550^ straneh večjega formata, ki prinaša to manjkajoče 'gradivo za obdobje 1945-1950. Gre za nič manj kot za 13.500 imen ali gesel z okrog 20.000 enotami kakih 5.000 avtorjev! Zares ogromna številka, ki priča o velikem in težkem delu sestavljavcev, obenem pa tudi o neverjetnem velikem bogastvu materiala, ki je zdaj dostopno vsem umskim delavcem z vseh področij človeškega udejstvovanja. Bibliografia, ki so jo sestavili Janez Logar, Štefka Bulovee in Ančka Posavec, je raz deljena na: abecedni pregled ekscerpiranega časopisja in zbornikov (skoraj 200 naslovov), pregled in nonis no strokah. ure'ffn no mednarodni decimalni klasifikaciji, zaključuje pa jo abecedno kazalo strok in piscev ter pre-vaiavcev. Bibliografija žal ni popolna. Opazili smo, da manjka v njej cela vrsta periodik z našega ozemlja, pa tudi več zbornikov in koledarjev, ki so izšli v Trstu, Gorici ali Celovcu,^ ni popisanih, razen redkih izjem. Tako bi se človek vprašal po čudnem kriteriju, ki je vodil sestavljavce pri odločanju in izbiranju. Dvomimo, da je bila temu vzrok nedostopnost tega gradiva. Ta bi bila razumljiva le, če bi delo izhajalo sproti. V 15 letih pa bi bilo moči marsikaj zbrati in pregledati ter seveda tudi popisati. N. J- ZBOR KNJIŽNIČARJEV Strokovno društvo slovenskih bibliolečnih delavcev je imelo v Novi Gorici dvodnevni plenum. Prvi del je bil posvečen razvoju knjižničarstva in knjižnic na Goriškem v okviru sedanjih štirih občin '(Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin), drugi del pa organizacijski problematiki. Goriška je imela vedno veliko število aktivnih knjižnic, tudi skozi huda fašistična leta se je slovenska knjiga ohranila, skrita na vse mogoče načine; posebno pri posameznih zaupnih ljudeh, po župniščih itd. Prav in lepo bi bilo, da bi sedaj knjižnice našle nove vire za pomladitev in rast. m. b. EN Cvetje v vazah Posebno v lem letnem času ljudje radi gredo na izlete v naravo in nabirajo pisano cvetje, da z njimi okrasijo domove. Naj si bo cvetje natrgano po vrtovih ali kupljeno, ga ljudje želijo ohraniti čimdalj, kar sc jim bo s pravilnim ravnanjem tudi posrečilo, to je, cvetju bo s tem ravnanjem podaljšano življenje za nekaj časa. Pri nakupovanju cvetic moramo gledati tudi na 'pecelj in ne samo na cvet. Ce je rez na peclju rjav, pomeni da rastlina ni več sveža; tem manj sveža je, če so konci pecljev zelenkasto sluzavi. Take cvetice nas res ne bodo dolgo časa razveseljevale. Ni vseeno, kdaj cvetje trgamo. Najboljše je zgodaj zjutraj, ko je rastlina še sveža zaradi rose. ali pa pozno zvečer po rosi. V vročih dnevnih lirah nabrano cvetje kmalu uvene. Ljubitelji in poznavatelji cvetja vedo, da je treba vrtnico odrezati, dokler je še v popku, ker se bo v vodi lepo razcvela in ostala nekaj dni sveža, že razcvela roža pa se hitro osuje. Prav tako nam bodo gladiole dalj časa trajale, če jih bomo zarezale tedaj, ko bodo odpirale prve spodnje cvete, ker se ta cvetica razcvete od spodaj navzgor. Prve cvete lahko porežemo in jih iz visoike vaze predenomo v niziko. Natrganega ali kupljenega cvetja ne denimo takoj v vaze, ampak mu privoščimo osvežilno kopel in ga zato potopimo do cvetov v vedro vodo in ga pustimo tam nekaj časa. Tako osvežimo tudi cvetje, ki kaže že znalke venienja. Preden denemo cvetje v vaze, poglejmo Se peclje. Z ostrim nožem ali vrtnimi škarjami poševno odrežemo košček peclja, da rastlina laže srka vodo. Pri mlečkastih rastlinah je to posebno važno, ker se mleček na koncu peclja hitro posuši in lako zapira vodi pot. Pri cvetju z olesenelim stebclcem, kot so krizanteme, hortenzije, veje lepotičnih dreves, potolčemo konec stebelca s kladivom, da ga razceframo. Tako rastlina laže vsnka vodo. Vodo moramo večkrat menjati, da ne postane sluzava in smrdeča. Cvetic, ki močno dišijo, ne postavljamo v stanovanje, tem manj v spalnice. Iz spalnic umaknemo zvečer cvetje, ker nam sicer porabi preveč kisika. Cvetja nikdair ne natlačimo v vaze, ampak je bolje, da damo v posodo le nekaj cvetov. Drobno cvetje s kratkimi stebli spada v nizke posodice, z dolgimi pa v višje posode. Na mizo, za katero jemo, ne devamo nikoli visokih šopov cvetja, ker s tem oviramo pogled osebi, /ki nam sedi nasproti. Cvcllica je že sama po sebi okras, zato ji ni potrebna kričeča in našarjena vaza, ampak ji je dovolj enostavna steklena ali keramična posoda. rr/. ", r i V.. O) >0*5 C S O) >5*5 e1 c >N ^ > S ^ o O o -a ^rt ^ O 5 (3 TJ C TJ rt a3 1) D, to •r_J > «> * » a11 .-S Tj "to O rt >U 0) > rt 5 'O »S N rt o ^ DO C/) . P r- £ r- O *—H 1-4 rt M« O ■3 St •S "a TJ rz - P ^ rt •- Ji &% ” M « g | o G 73 to 2 ! >c-> rt | 5 H C -n U. "O P2 •-' 2 'E ”3 & « S1 P. 4-* D N 2 S is, »p (D D >W ^ ' N rt £ -* ■§^1 ^ - iž rt P TJ N 03 M rt ^ 2 « ->5 E .2, p $ P O rt OJ c/> N P N (J IT? .-a1« 3,8 rt - rt 2 f5 S .8* vd h p *h P > & : 6 1 o o a a Č - 1> C/5 o -\E p 5 p 5 aJ TJ D v oj ra •—. TJ >o P P TJ ^ . ^ O . iz' □ ( w >>*< W X Tj > r Pp> u > N ^ >u . H/) * ^^3 rt O ^ n G rt c o E a C _ / rt j .-h N ^ O rt Ji ° x> Jd a rt c/) O >Q OJ C nj .£ 60 .r- >o O T3 c'0 « •a 5 C rt P +- 2 ^ <5 ‘t/J SB.. rt rt ,-S TJ > rt 5 rt fJ >o r, rt p* n.^n 'C % o p gTJ > o r- '35 TJ .5 > I J V Tv OJ n ^ rt 9 _ _ P- E S .E M rt i* "—i /n a» » c O J-. CO Oli p rt rt TJ P N N O rt rt c/d rr ■—• r* - S S O Cfl N (U (O 'Tl 2 “ E IM M S c 1 F- ° fU - N D H w v o N fl« 'o o o ° « W wu -* rt oj tj ►> >cj rt (£) 00 60 P g ao PfDOJ^ffDD X-(U-ZVD 51 ANMIM« W, *S£!