Glasnik SED 22 (1982) 3
93
fred bahovec: slovenec na aljaski
Fred Bahovec je bil rojen v Ljubljani leta 1389. Ob ko ncu stoletja je oče odšel v Združene države, družina pa mu je leta 1900 sledila v Chicago. Tam seje Fred zaposlil kot natakarski vajenec in obenem obiskoval večerno šolo iti Šolo za umetnost. Nato je delal v pralnici, lepil etikete na steklenice vina, postal strojniški vajenec, se prijavil v vojsko, kmetova! v zvezni državi Michigan, zgradil letalo in delal kot strojnik. Ko jo prihranit nekaj denarja, se je skupaj s prijateljem podal na Aljasko. Tu se je preživljal kot gozdni delavec, Žagar, ribič, lovec na kožuhe, divjad lr> medvede, iskal je zlato, imel je trgovino z dragimi in l^oldragimi kamni in po njem so celo poimenovali goro na Aljaski. Njegovi spomini bodo izšli v Knjižnici Glasnika SED teta 1983.
NIVES SULIČ
filmski kotiček
etimološki filmi goriških Slovencev v italiji
Kmalu po otvoritvi fotografske razstave Brda nekdaj 'n danes, v Števerjanu, 8. februarja 1982, sem imel ^r'ložnost v ožjem krogu spoznati tudi filmsko dejavnost vph glavnih iniciatorjev bodoče števerjanske muzejske fbirke. Silvan Pittoli bivši predsednik društva Briški grič} 'J1 Zdenko Vogrič (odbornik Zveze slovenskih kulturnih 'Lištev) sta mi pokazala nekaj svojih filmov, kijih lahko lotevamo k skupni filmski dokumentaciji slovenske )udske kulture.
Silvan Pittoli, Izdelovanje „kaštele", 1981, 15 m, S8 1r». barvni, nemi.
Film prikazuje zaključno fazo pletenja „kaštele", r jke pletene košare za prenašanje in shranjevanje sadja, ^kršno še danes uporabljajo v Goriških Brdih. Posebej za
'it m Ste.
Je ,,kaštelo" izdeloval Pavle Vogrič (77), doma iz
werjana.
Silvan Pittoli, Trgatev v števerjanu, 1980, 60 m, S 8 ^rtl, barvni, nemi.
Avtor je disciplinirano spremljal posamezne delovne stopke pri trgatvi, kot so; trganje grozdja, čiščenje °v, mletje, pretakanje in prešanje grozdja. Iskal je take 0rrle kote in materiale, da bi trgatev izgledala bolj :'Urinsko". Namesto plastičnih, ki jih danes uporabljajo, . dal trgačem lesene brente in škafe. Tudi čiščenje sodov - PfTkazal rekonstruirano — z „holidu", posebej pripravno vreto vodo za splakovanje sodov. Pri tem mu je rnagal Marko Hlede vinogradnik iz Steverjana, ki tudi Vstopa v fi|mu.
Zdenko Vogrič, Fulja tete Angele, Velika noč 1976, S 8 mm barvni, nemi. ¡■ril Prikazuje pripravo značilne goriške velikonočne 1 — fuije. Pripravlja jo Angela Pavlin (82), bivša goriška .stilničarka, v svoji kuhinj i v Gorici. Film do potankosti pripravo te specialitete in je kot lak eden 'ilmi s'0veriskih etnoloških filmov o prehrani. Razen Vzh ■ potJane recepture prikaže Vogrič tudi družinsko ^ ušje ob velikonočni pojedini, kar daje filmu dodaten r- Ker je izhodišče filma družinska kronika, film ni SDrreiJJe"'en z didaktiko in „strokovnostjo", ampak je in ist<ren dokument gastronomskih dimenzij * 'konočnega praznovanja slovenskih meščanov v Gorici.
Zdenko Vogrič, Pust 1972 (Dol, Vrh), 1972, 105 m, S8 mm, barvni, nemi.
Pustne šege doživljajo v našem času iz leta v leto izredno velike spremembe. Zato je eno desetletje oddaljeni pust pravi etnološki posladek, ki ga danes ne bi več zasledili v enaki podobi. Največ k temu pripomore improvizacijska domiselnost pustovalcev, ki niha z njihovim razpoloženjem, z vremenom, z življenjskim standardom, itd, Vogrič je odlično ujel pustovalsko „štimungo" v dveh kraških vaseh, V Ootu in na Vrhu vidimo značilni kraški šemski lik Pepeljuharja in njegove spremljevalce, ki se s pustnimi vozovi vozijo od vasi do vasi. Vidimo nabiranje darov, veseljačenje, pustno kosilo in pustni ples. Vidimo tudi sprejem fantov v fantovsko družbo, cel ritual, poln „težkih" šal na račun kandidatov. Vogrič je posnel tudi starega fanta, ki ima za pusta pravico plesati z vsemi dekleti. Film se konča na pepelnico, ko, že v mraku, pustovalci zažgejo Pusta.
Zdenko Vogrič, Pust v Doberdobu, 1975, 100 m, S 8 mm, barvni, nemi.
Spet prikaz pustnih dogodkov na goriškem Krasu. V Doberdobu pripravijo za pusta Pogreb strica Lovra. V torek nabiranje darov po hišah in razne norčije, v sredo pa velik pogrebni sprevod po vasi, stric Lovre na parah v gostilni, masa in sežig. Tudi v Doberdobu je Vogrič sproščeno ujel več posrečenih pustnih prizorov. Kljub vedno enakemu scenariju se pustovalsko dogajanje v Doberdobu spreminja in bogati v skladu z navdihom nosilcev pustnih vlog.
NAŠKO KflIŽNAR
4. mednarodni festival etnološkega in sociološkega filma cinema du reel, v parizu, od 27. februarja do 7. marca 1982
V svetu se vse bolj uveljavljajo vizualne predstavitve znanstvenih dognanj, bodisi s pomočjo fotografije, filma ali tefevizije. Vsaka znanstvena panoga razvija vizualiza-cijo po svojem okusu, glede na potrebe in možnosti. Vizualni prikazi lahko služijo znanstvenikom kot pripomoček pri njihovem delu, lahko pa obogatijo ustno ali pismeno posredovanje informacij v učnem procesu na vseh stopnjah šolanja in v različnih načinih izobraževanja. Najbolj so seveda naklonjene vizualizaciji tiste znanstvene panoge, katerih glavni raziskovalni predmet je sedanjost, nek sodoben družbeni ali materialni proces, ki ga ni potrebno rekonstruirati. Med njimi je na prvem mestu etnologija in v zadnjem času vsebolj tudi sociologija. Festival Cinema du reel (film realnosti, film stvarnosti) je gotovo ena najodltčnejših manifestacij ^a iskanje in potrjevanje novih tendenc etnološkega in sociološkega filma,
Francija ima na tem področju veliko tradicijo. Njena zelo razvita neevropska etnologija, zlasti afriška, se je že zelo zgodaj posluževala filma kot dokumentarnega pripomočka. Osrednja osebnost francoskega etnološkega filma je Jean Rouch, „izumitelj" posebne dokumentarne Šole „cinema verite", integralne sestavine francoskega novega vala v 60. letih. Pod Rouchevim vplivom je francoski etnološki film posvečal več pozornosti cineastičnemu pristopu, kot druge šole tovrstnega filma v Evropi (npr.
L