Leto LXXII., Št. 35 LJubljana, ponedeljek lj. fes Cena Din lznaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje m praznike. — InaeratJ do 80 petlt vrst a D m 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3, večji Inaeratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« Valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UP*A VNldTVO LJUBLJANA. KnaHjeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 81-25 in 81-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica i. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani St. 10.351 Napetost med Rimom in Parizom: Hitlerjev nasvet Mussoliniju Nemški kancelar je svetoval italijanski vladi« naj zahteva v pogafanjili s Francijo samo to, kar je v danih razmerah dosegljivo PARIZ, 13. febr. o. Pariški listi, ki razpravljajo o mednarodnem položaju, pišejo o veliki diplomatski aktivnosti med Berlinom in Rimom. Med drugim poročajo, da je nemški kancelar Hitler podvzel nujne korake pri italijanskem min. predsedniku Mussoliniju in mu predlagal, naj ne postavlja napram Franciji kakih pretiranih zahtev. Čeprav italijanski list »Relazioni In-ternazionali« zelo ostro piše proti Franciji, menijo zato francoski diplomatski krogi, da bo Mussoliniju mnogo več na tem, da doseže vsaj nekaj s pogajanji, kakor pa da bi se spuščal v drago in tvegano borbo z orožjem. Sodijo, da je kancelar Hitler sporočil v Rim, naj se italijanske zahteve omeje samo na one točke, za katere obstoji možnost sporazuma, in da naj se izogne vsem zahtevam, ki jih je Francija že v naprej jasno odklonila. Zato se pričakuje, da Italija ne bo postavila Franciji nobenih teritorijalnih zahtev. Razen tega smatrajo, da je Hitler svetoval Rimu naj umakne vse zahteve, ki nimajo praktične vrednosti in ki bi mogle za vleči rešitev dosegljivih zahtev v nedoslednost. Govore, da je francoski poslanik Cou-londre v Berlinu pri svojem sedanjem obisku v Parizu obvestil o teh Hitlerjevih nasvetih italijanski vladi zunanjega ministra Bonneta in ministrskega predsednika Daladiera. Kakor znano, je te dni italijanska revija »Relazioni Internazionali« ponovno objavila oster članek o italijansko-francoskem sporu. Med drugim pravi, da bo Francija odgovorna za usodne posledice, če bi odklonila italijanske zahteve. Obenem opozarja, da se italijanske zahteve ne tičejo samo Džihuti- | ja, Sueškega prekopa in Tunisa, tem-j več tudi Korzike in Niče. Italijanski narod bo znal te svoje zahteve uvelja-I viti in če ne bo šlo zlepa, bo kakor en mož nastopil z orožjem proti Franciji ne glede na to. kdo bi jo podpiral. Bonnet povabljen v Berlin PARIZ, 13. febr. r. Obisk francoskega zunanjega ministra Bonneta pri nemškem zunanjem ministru Ribben-trapu bo dal priliko za razpravo splošnem položaju Evrope, zlasti pa v srednji Evropi, v Španiji in o italijanskih zahtevah. Francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre je svoji vladi sporočil, da želi Ribbentropp, da bi bil sestanek Čim prei kot logična posledica nemško-francoskega pakta. Ribbentropovo povabilo na sestanek je izročil v Parizu nemški poslanik grof Wenczek. Poziv vlade v Madridu za obrambo republikanske Španije Madrid, 13. febr. Republikanska vlada je hnela včeraj v Madridu sejo, po kateri je izdala komunike, v katerem poziva vse prebivalstvo, vojsko, ženske in otroke, organizacije in tisk, naj podvojijo svoje napore za obrambo republikanske Španije, ki pomeni svobodo. Ne dajte, da naša domovina tone v krvi. sovraštvu in preganjanju, ne dopustite, da bo oholi tujec vladal nad našo prelepo Španijo, se končuje komunike. Negrinova izjava Madrid, 13. febr. AA. Negrtn in Del Va-yo sta imela včeraj sejo z generalom Miško in M a tal lanom. Negrin je izjavil, da se je republikanska vlada kljub vojaškemu neuspehu odločila do kraja braniti načela narodne neodvisnosti. Letalski napadi na Francova mesta Madrid, 13. febr. i. Včeraj so Francova letala zopet bombardirala republikanska mesta in sicer Madrid, Valencijo. Jatino in Alicante. Bombardiranje je zahtevalo več človeških žrtev. V Madridu je bilo ubitih 16 ljudi in 23 ranjenih. Včeraj je tudi Francovo topništvo močno obstreljevalo Madrid, danes ponoči pa je bilo mirno. \alencija, 13. febr. V soboto zvečer je petič bombardiralo okoli 40 Fnancovih letal valencijsko pristanišče. Od včerajšnjega jutranjega bombardiranja je bilo ubitih 8 ljudi, 25 pa ranjenih. Razdejanih je bilo 45 his. ABMto 13 febr. AA. Francova letala ~ tvrSla na Alicante 50 bomb. Ubitih Je bBo 3 ljudi, 12 pa ranjenih. Mnogo po-alopu je poškodovanih, posebno gledališče. Vprašanje priznanja Francove vlade London, 13 febr. AA. (DNB). Listi trdijo, da bosta Francija in Anglija v najkrajšem času priznali vlado generals Franca v Španiji. »Times« poudarja, da je v zvezi s tem treba rešiti več važnih vprašanj, kakor n pr. vojnega prava, vprašanje umika tujih prostovoljcev in nekatera pravna vprašanja. Med tem: je rudi vprašanje, ali se more zahtevati priznanje republikanske Španije. »Daily Telegraph« pravi, da se francoski zunanji mmister Bonnet zelo prizadeva, da bi obe državi izkazali zaupanje generalu Francu in priznali njegovo vlado. List smatra dalje, da nadaljuiejo republikanci v Španiji svoj odpor predvsem zaradi tega, da bi dosegli čim boljše mirovne pogoje. Delavski listi naglašajo, da obstoja vprašanje, ali bosta Francija in An-Clija priznali izključno vlado generala Franca v Španiji, ali pa bosra priznali enakopravnost nacionalistične in republikanske vlade. V krogih Foreigen officea izjavljajo, da so kombinacije tiska v zvezi s priznanjem vlade generala Franca še prezgodnje Zdi se. da diplomatska pogajanja z Burgosom niso potekala tako lahko, kakor so to pričakovali. Treba je še počakati na poročilo angleškega diplomatskega agenta, ki je včeraj prispel v Burgos. nakar bodo šele sklepali. Ali v prvi vrsti je treba osvetliti nekatere točke, med katerim* se omenja izjava generala Franca o »nevtralnosti«, kakor tudi gotove obljube, ki so v zvezi z umikom tujih prostovoljcev. V splošnem smatrajo, da je priznanje Francove vlade v glavnem odvisno od tega, koliko časa se bodo republikanske čete šc upirale. Irska priznala Francovo vlado London. 13. febr. i. Irska vlada je včeraj na svoji seji sklenila, da prizna vlado generala Franca kot legalno špansko vlado. Dosedanji zastopnik Irske, Corncil, bo imenovan za prvega poslanika Irske pri generalu Francu. Franco se je za to imenovanje brzojavno zahvalil. Pogajanja o narodnih manjšinah med Poljsko in Nemčijo Povečana nacistična propaganda — Pomnožitev nemškega prebivalstva v vzhod, krajih Poljske Varšava, 13. febr. L Danes se bo v Berlinu sestala mešana poljsko-nemška komisija za ureditev položaja poljske narodne manjšine v Nemčiji in nemške na Polj; skem. V zvezi s tem se na poljski strani opaža precejšnja nervoznost, zlasti zaradi aktivnosti nemških manjšin na Poljskem. Poljski listi se zlasti razburjajo zaradi poročanja nemškega tiska, ki navaja, da živi oa Poljskem 1.265.000 Nemcev, dočrm jih uradna poljaka statistika navaja samo 755 tieoč. »Ilustrovani Kurier Polski« ugotavlja, da se je število nemškega prebivalstva v nekaterih okrajih vzhodne Potiske res pomnožilo za 54Vo, ponekod pa celo za 100%. To gre na račun aktivnosti in delovanja nemških nacionalističnih organizacij in nemških pastorjev na Poljskem. V zvezi s tem zahtevajo poljske nacionalne organizacije, naj se raznim organizatorjem in propagator jem nacistične ideje na Poljskem posveča večja pozornost. Povečanje romunskega v Anglijo _ Zgraditev nove rmminsfce rone 13 febr. w. Angleški gospodarski strokovnjak lord Se m pil je po več dnen bivanja v Bukarešti odpotoval nazaj v London Pred svojim odhodom je izjavil, da je bil v petek v avdijend pri kralju Karolu in da se bo zopet vrnil v Bukarešto, kjer bo imel nadaljnja posvetovanja S zastopniki rumunskega gospodarstva o Izpopolnitvi gospodarskih zvez jbrnamljo in Anglijo. V Irfttrtrmn pričakujejo, da bo prinesel s seboj predloge o dobavah rumunakega lesa in žita Angliji ter angleških industrijskih izdelkov Rumuniji >Dsily Telegraphc pile tudi o možnosti zgraditve nove rumunake luke severno od Ko ris tance. Ta nova luka naj bi služIla predvsem trgovskim namenom, ni pa izključeno, da bi se izpopolnila s sodelovanjem angleških strokovnjakov am oporišče vojne mornarice, Pogreb Pija XI. bo jutri Vatikan, 13. februarja. AA. Kardinalski kolegij je sklenil, da bo pogreb papeža Pija XI. jutri ob 16. Japonski odgovor na francosko demaršo Tokio. 13. febr. AA. I radno objavljajo, da je francoski veleposlanik obiskal včeraj japonskega zunanjega ministra Ari to in ga zaprosil za pojasnila o namenu in trajanju zasedbe otoka Hainan. Arita je zagotovil francoskemu veleposlaniku, da je zasedba otoka Hainana strogo vojaški ukrep, ki ima namen, da se okrepi blokada južne Kitaij .ke in da se na ta način pospeši padec kitajske vlade v Oungkingu. Zasedba otoka Hainana ne bo trajala dalje kakor dotlej, ko bo dosežen ta namen. Izgredi v Indiji London, 13. febr AA. Po vesteh iz Indije je prišlo do velikih neredov v zedi-njenih provincah Indije in v Burmi. Doslej je znano, da je pri teh neredih izgubilo življenje 31 ljudi 219 pa jih je bilo hudo ranjenih. Policija je zaprla več sto mani-festantov. V Kaunpuru trajajo neredi že več dni. Ljudske množice so ropale po trgovinah. Do neredov je prišlo, ker so mu-s'imani smatrali, da je bila onečasčena neka džamija, pred katero so svirali Indi. Takoj se je zbialo več tisoč ljudi. Policija je šestkrat streljala v ljud3ko množico in je bilo pri tej priliki ubitih 20 ljudi, 200 pa ranjenih. Proglašen je bil preki sod, položaj pa se kljub temu še ni pomiril. Volitve v Podkarpat ju Chust, 13 febi. \v. Udeležba pri včerajšnjih volitvah v deželni zbor je bila po prvih poroči'ih zelo velika ter pomeni zmago nacionalne enotne ukrajinske stranke. V mnogih krajih so že dopoldne glasovali vsi volild za vladno stranko, nakar so izobesili na voliščih bele zastave, ker ni bilo nobenega nasprotnega glasu Proglasitev končnega izida volitev se pričakuje za popoldne. Praga, 13 febr A A. Prt včerajšnjih volitvah v Podkarp-atski Rušiti za novi red je glasovalo 75% volilnih upravičencev. Vladna stranka je dobila 90^ glasov, razen v mestu Chtrstu in še-nekaterih drugih mestih, v katerih prevladuje madžarska manjšina. Podrobni izid volitev bo objavljen danes. Železniška zveza meti Prago in Podkarpat]em Chust, 13. febr. z. Včeraj je dospel prvi ekspresni vlak iz Prage v Chust po novi železniški zvezi. S tem je bil po monakov-skem sporazumu prvič vzpostavljen železniški promet med Podkarpatsko Rusijo ki Prago. eija v čftl. republiki Praga. 13. febr. A A. Predsednik vlade Rudolf Beran je v gospodarskem odboru ministrov razložil gospodarski položaj države. Poudaril je, da s« bo izvršila decentralizacija gospodarstva, posebno industrije, m naglasil, koliko koristi bo imelo narodno gospodarstvo od decentralizacije. Prva posledica tega ukrepe bo, da se bo zmanjšal dotok podeželskega ljudstva v mesta._ Postani in ostani član Vodnikovo dfoibti Otvoritev zasedanja banskega sveta Predlog proračuna za dravsko banovino izkazuje 136,298*000 din izdatkov ter je skoraj za 6,300.000 večji kakor sedanji Ljubljana, 13. februarja Ob 10. dopoldne je ban dr. Marko Natlačen otvorU deseto zasedanje banskega sveta dravske banovine. Izročil je novo imenovanim banskim svetnikom, ki jih je 21. dekrete in je s kratkim govorom počastil spomin pokojnega papeža Pija XI. Na poziv podžupana dr. Vladimir ja Ravnih ar ja so svetniki z odobravanjem sprejeli predlog, da se odpošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru n., Nj. Vis. knezu namestniku in predsedniku vlade Cvetkoviču. Nato je ban začel čitati svoj nad 80 strani obsegajoči ekspoze. Čitanje ob za-ključitvi redakcije Se ni bilo končano. Proračun dravske banovine za 1. 1939*40 Novi proračun, ki je bil predložen banov skhn svetnikom, izkazuje 136.2Q8.930 din izdatkov in prav toliko dohodkov: Za posamezne oddelke so določeni naslednji izdatki: Občni oddelek in glavna pisarna 7.186.260 din, upravni oddelek 1.318.520 din, kmetijski oddelek 9.797.180 din. prosvetni oddelek 25.568.860 din, tehnični oddelek dinar-jev 40,074.880, oddelek za socialno politiko in narodno zdravie 12,936.700 din, finančni oddelek 18,909.500 din, oddelek za trgovino, obrt tn industrijo 3,221.395 din, prispevek banovinskim ustanovam in zavodom 16,285.655 din, proračunski rezervni kredit 1.000 000 din. Dohodke aH kritje tvorijo naslednje postavke: Doklade 68,342.500 din, delež pri skupnem davku na poslovni promet 2,900.000 din, trošarine 39,550.000 din, davki in takse 19.000.000 din. odkupnina za osebno delo 100.000 din, razni dohodki 2 956.450 din. Za kritje izdatkov novega proračuna, ki je za 6,296.000 din večji kakor za L 1938-39, bo uprava dravske banovine dobila od 50% občne banovinske doklade 42.500 000 din« od 5,J'o banovinske cestne doklade dinarjev 4,250.000. od 5% banovinske zdravstvene doklade 2.500.000 din in od 35°/o banovin- ske šolske doklade 19,092-500 din. Banovinske doklade bodo dale -kupai 68.342.500 dinarjev. Delež pri skupnem davku na poslovnn promet bo dal 2.900.000 din dohodkov. Banovinske trošarine bodo dale naslednje dohodke: Na alkoholne pijače 18.000.000 din, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače 150.000 din. na mineralne vode 150. tisoč din na kvas 2 000.000 din. na bencin 2,500 000 din, na električno energijo 2 milijona din, občne banovinske trošarine po uredbi o .skupnih banovinskih trošarinah 9,500.000 din, na pnevmatike 2.300.000 din. na jedilna olja 2.300 000 din. Dohodki od trošarine so skupaj proračuna ni na 39 milijonov 550.000 din. Banovinski davki in takse bodo dali: 40% doklada k državni taksi na vstopnice 1.000.000 din. na lovske karte 200.000 din. na lovišča 500.000 din, 2% taksa od prenosa nepremičnin 10,800.000 din, 50% doklada k dopolnilni prenosni taksi 9SO 000 din, taksa na zavarovalne premije 700.000 din. na dediščine 6S0.0OO din, izkupiček na banovinskih kolkih, taksa na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure, na šoferske legitimacije, na posest in nošenje oroz-ja, na prenos lastništva, na živinskih potnih listih, banovinska administrativna taksa in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah skupaj 4,200 000 din. Davki in taks« so proračunani skupaj na 19.000.000 din. Odkupnina za osebno delo bo dala 100 tisoč din, terjatve iz prejšnjih let, to so banovinske davščine in obveznost države po zakonu o bolnicah, skupaj 3.450.000 din (od te<*a obveznosti države za bolnice din 2.900.000). Razne dohodke tvorijo v novem proračunu obresti naložene glavnice 150.000 din. dohodki od kazni 325.000 din, prispevki interesentov za urejanje hudournikov 75000 din, prispevki interesentov za agrarne operacije 100.000 din, dohodki najemnin 150.000 din, plačila države za oskrbne stroške po zakonu o bolnicah 1,400.000 din in drugi razni dohodki 756.450 din, skupaj iz naslova raznih dohodkov 2,956.450 din. Metaxas pride v Beograd Solun, 13. febr. r. Predsednik grške vlade Metaxas bo odpotoval v sredo v Bukarešto na zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze. Metaxas bo ostal v Solunu dva dneva, nato pa bo odpotoval s posebnim vlakom preko Beograda v rumunsko prestolnico. Minister Cincar-Marković prispel v Beograd Beograd, 13. febr. AA Minister za zunanje zadeve CincaT-Marković jc prispel včeraj v Beograd. Na postaji so ga sprejeli rn pozdravili nemški poslanik Heeren, šef pisarne Nj. Vel. kralja Krstić, pomočnik ministra za zunanje zadeve dr Ivo Andrić ter načelniki zunanjega ministrstva Vuko-tić. Smiljanič, Danic, Lazarevič in Jovano-vić, šef protokola dr. Marinović, šef Centralnega presbiroja dr. Lukovi ć ter mnogi domači in tuji novinarji. Reden letalski promet med Ameriko in Evropo \ew York, 13. febr. z. Ameriška družba za letalski promet je vložila prošnjo na pristojnih mestih za podelitev dovoljenja za uvedbo rednega letalskega prometa med Ameriko in Evropo. Po dosedanjih načrtih bi prekooceanska letalska proga vodila od Ne\v Yorka do Baltimora m bi bili s to progo zvezani Amerika in Anglija, druga proga pa bi vodila od New Yorka do Lizbone, s čimer bi biki Amerika zvezana s Francijo. Progo do Anglije bodo letala preletela v 35 urah, progo do Francije pa v 25 urah. Nova tranoosfca brezžična postaja Limoges. 13. febr. i Francoski postni minister je včeraj položil temeljni kamen za novo radiooddajno postajo, ki bo imela 120 kilowatov. Ob tej priliki je poudarjaj važnost radia v kulturnem in tudi narodno-obrambnem pogledu, poudarjajoč, da mu bo država v bodoče posvečala še večjo pozornost. Svetovno prvenstvo v drsanju Praga, 13. febr. Angležinja Megan Tayioc si je rudi tokrat osvojila svetovno prvenstvo za dame v umetnem drsanju 9 373-20 točkami, za njo pa se je kot druga plaai-rala Američanka Hady Stanov a 328.09 toč- (P Mitični oigotuti „Katolički tiednih", HotharyMub in frančiškani V Rotarskem klubu v Zagrebu je inwi bivSi minister dr. Tugomir Alaupović pradavan je »Naši franjevci« o delovanju in zaslugah očetov frančiškanov zlasti v Bosni. To predavanje je deloma objavil »Ju-goslovenskf Rotar«, službeno glasilo rotar-skih organizacij v naši državi, ki $e tiska v Ljubljani. V predavanju je dr, Alaupović posebno poudarjal: »Franjevci so bili vsikdar omanjevalci ljubezni, bratstva in miru med enokrvnimi brati. Njihov učitelj sv. Frančišek je ljubfl orla v oblakih in črva v mraku, pa kako bi naj potem človek sovražil brata svojega iste krvi in Jezika, s skupne grude zemlje, ki ga tarejo iste muke in nadloge, isto trpljenje v prošlosti, skupni interesi v sedanjosti in to za to, ker je nas zla usoda razcepila in ločila v tri vere. Franjevci niso nikdar podpihovali verskih borb. Čuvali to in branili M mečem in peresom svoje svetinje in navezovali najbolj prijateljske stike z ostalimi brat t druge vere. Zato so jih preganjali In sovražili oni, ki mislijo na njtvi setve mri-nje in prepira žeti svoie osebne izdajalske koristi...e — »Katolički tjednike, ki Je\ kakor znano, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Sariča, Je članek »Naši franjevcu ponatisnil, seveda tudi z odstavkom, ki smo ga pravkar citirali, na koncu pa je dostavit to-le pripombo: »Našim Je čitateljima aigurno dobro poznalo, šio Je nama katolicima držati o Rot ary-klubovima t rot ari-janclma,« m—* n t ira1 na 'sto tnt*w^. - J- s časo.n • 0" r Za niim je fai 10 tekmovalcev, med njuni tudi Hvim, ki ■e Ml s časo 4:08.3 na 32. mestu. Gristi Oranž (Nemčija) v 3:25.2 pred svojima rojakinjama Reschovo 3:39.1 in Gdld-lovo 3:40.7. V ŠVICI so dokončali s hokejskimi tekmami za svetovno prvenstvo. V finalnih tekmah v Curinu in Bazlu je Kanada po vrsti premagala Svioo 7:0, Češkoslovaško in Ameriko pa po 4:0 in si tako že desetič priborila naslov svetovnega prvaka. Drugo mesto je zasedla Amerika, naslov evropskega prvaka pa bo podeljen Sele 6. marca, ko se bosta ponovno srečali Češkoslovaška in Švica, Id sta včeraj kljub podaljšku igrali 0:0. Peto mesto je.zasedla Nemčija, naslednja pa Poljska. Madžarska in Anglija. DOMAČI DOGODKI Na drsališču Ilirije je belo včeraj zjutraj tekmovanje ca drtavno prvenstvo v umetnem drsanju. Nastopili so ctani prireditelja in dva Zagrebčana, ki pa našim nista bela kos. Dosedanji drsava! prvak dr. Polo Scbvab je nastopa samo v drsanji parov in je tako doni naslov driavnega senior-skega prvaka trsa muka njegov večni tekmec lDmamiei Tirana, ki je dosegel 390 točk. 2. Biber (oba Ilirija) 286 točk. Državno prvenstvo seniork je pripadto Savi Palmetovi (Ilirija) m 142 točkami prsd Do-rico SheUovo (Sirija) ■ 120 točkami. Pri juniorjih Je srnagal lfiDan Betetto s 146 točkami pred Harangom (ZAflK) s 90. pri Juniorkah pa sigurno Dorioa trfh^ffiPi s 46 točkami pred Dresjuso Ftaoevo (oba Ilirija), ki je doaagia 89 točk kakor ....." " * x tova in dr. Gorenjski podsaves Je na Ornem vrhu izvedel svoja prvenstvo v alpski kombinaciji m si je naslov prvaka priboril AJojs avnn, član Oorenjea ki je smagal v smoku m slslomu in dosegel aa kombinacijo 100 točk. 2. Bruno KMn (Skala) 94.35, S. Kobler Stanko (Skala) OT.58. Juniorski prvak v slalonai pa je Bertoncelj Jože, član Gorenjca, ki je sploh dosegel najboljši čas Naši kakači, seveda bres onih v Zakopanem, so nastopili včeraj na mednarodni prireditvi v Celovcu m je Albin Jakopič (Mojstrana) zasedel dobro peto mesto za tremi Nemci in znanim Norvežanom So-rensenom. Med 24 tekmovalci je od ostalih (Bratstvo) 10, sustersič (Ilirija) 18," Fkjrjancič (LJubljana) 20. Nov-sak je pri sadnjom skoku padal in zasedel zaradi tega sale 28. mesto. Skakači bodo dnnoe nastopili na skakalni tekmi pod Do-bračsm. Nogometaši so izrabili lepo nedeljo in so imeli več prireditev. Ligasko moštvo Ljubljane je gostovalo v Mariboru, kjer je nastopilo proti Železničarju ki je komaj izsililo neodločen rezultat 1:1. V Zagrebu so igrali sa dr. Torbarjev pokal in je varaždinska Slavlja premagala Ooncordijo 3:2, Gradjanski in Hašk pa sta igrala 1:1. V Beogradu je Jugoslavija premagala Hun-garijo 5:3. Lep uspeh je dosegla Švica, ki je v Lizboni porazila Portugalsko 4:2. Krasna akademija Sokola Ljubljana II Ljubljana, 13. februarja Marljivo sokolsko društvo Ljubljana II, j ki si je v dobi sokolske Petrove petletnice zastavilo nalogo, da si postavi lasten dom, ki bo v njem lahko še boljše m uspešnejše delovalo v smislu Tyrševe ideje, je priredilo v soboto ob 20. v realč-ni telovadnici izvrstno uspelo telovadno akademijo. Kljub mnogim prireditvam, ki so bile ta večer, smo bili prijetno iznenađeni nad tolikšno udeležbo sokol-stva in njemu naklonjenega občinstva Dokaj prostorna telovadnica je bila zasedena do kraja Akademijo so posetili L nam. staroste SSKJ br. Gangl, starosta Ljublj. Sokola br. Kajzelj, Sokola Tabor br. inž. Bevc in zastopniki bratskih društev Sokola IV, z Viča in Šiške. Nekaj minut po 20. je prikorakala četa deklic s korajžno harmonikarko, igrajoč »Le naprej, brez miru —« v telovadnico med toplim odobravanjem gledalcev. Pred deklice in zbrano občinstvo je stopil starosta br. Vinko Kocijan, ki je uvodoma iskreno pozdravil vse navzočne, potem pa omenil naloge Sokola n za moralno in telesno vzgojo mladine. Da se mladina pravilno vzgaja v sokolskih telovadnicah naj bo dokaz nocojšnja akademija, ki se žal mora vršiti še v premajhnih prostorih na realki, upajmo, da bo prihodnja akademija že v lastnem domu v Trnovem Naša dolžnost je, da delamo vsi na tem, da zberemo še potrebna denarna sredstva, da bo naš ponosni dom čim prej dograjen in izročen svojemu namenu. Po govoru brata staroste so deklice s spremi j evanj em harmonike ubrano zapele štiri otroške pesmice in bile deležne viharnih ovacij. Po deklicah je 13 dečkov skladno opravilo društvene proste vaje, potem pa je 16 deklic ljubko in graciozno izvajalo rajanje, ki je občinstvu zelo ugajalo. Na bradlji so zatem nastopile tri vrste dečkov, naraščaj nikov in članov. Posebno so ugajale dobro izvedene vaje narr?čajnikov na visoki bradlji. Odlične so bile proste vaje 8 naraščaj nic. Moška deca je izvajala skoke čez vrvico z jurišno desko in skozi obroč. Mladi telovadci so bili predmet toplih ovacij občinstva. Krasna je bila naslednja točka vaje deklic s kiji, ki so jih morale ob navdušenem odobravanju ponoviti Igre moške dece so zbudile mnogo zabave in smeha, vaje članic (8) na dveh gredeh pa so pokazale, da članice rudi tega orodja ne zanemarjajo in pridno vadijo na njem. Lepe in skrbno sestavljene vaje so članice izvajale skladno in strumno. Po Članicah je nastopilo osem Uboj v šobru Maribor, 13. februarja V dobru je bila snoči do pozne ure veselica, ki so se je poleg domačih fantov in sosedov udeležili tudi drvarji iz Ruš. Okoli 22. je nenadoma nastal hud pretep, sredi katerega je obležal na tleh v mlaki krvi, zaboden v glavo in prsa posestnikov sin Anton J are iz šobra, ki je kmalu nato izdihnil. Pretep so povzročili trije drvarji, ki jih zdaj iščejo orožniki. Med pretepom so napravili pravo razdejanje v gostilni, kjer so vse razbili in polomili ter razbili tudi vsa okna. Danes bo obdukcija trupla nesrečnega mladeniča. V listnjaku posestnika Josipa Pučka od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah so našli mrtvega 381etnega posestnika Jakoba Stelcerja. Dan popre je je prišel k Pučko-vim in ker je bil pijan, so ga poslali v listnjak, da bi se tam prespal. Drugo jutro se je Puč k ovim čudno zdelo, da ga ni na spregled. Ko so sli v listnjak, so ga našli mrtvega. Na tleh so bili sledovi krvi. Zdi se, da je Pučko umrl na posledicah zastrupljenja z alkoholom. Pokojnik je bil doma iz Sanitincev. Sodna komisija je odredila obdukcijo njegovega trupla. Tekmovanje godb Kranj, 10. februarja Kranjsko glasbeno društvo hoče prirediti v juniju tekmovanje godb na pihala V ta namen je že razposlalo številna vabila vsem godbam v dravski banovini iz-vzemši vojaškim in eventuelno obstoječim poklicnim godbam, ki k tekmovanju niso pri puščene. Na razposlana vabila se je odzvalo z delegatom ali pa s pismeno prijavo 15 godb. Na sestanku delegatov je bilo sklenjeno, da se rok za prijave podaljša še za en mesec in sicer do 1. marca S tem naj bi bilo omogočeno poslati prijave Še godbam, ki jih Kranjsko glasbeno društvo še ni vabilo. Razpošiljanje vabil je bilo tudi otežkočeno, saj je veliko godb zlasti na našem podeželju, za katere sklicatelj tekmovanja ne ve. Na sestank ugodbenih delegatov je bilo tudi sklenjeno, naj se vrši tekmovanje v treh skupinah. Vsaka godba si izbere skupino po lastnem preudarku. Z deljenjem v skupine pa je obenem podana možnost sodelovanja vsem godbam ne glede na uvežbanost. Tekmuje se z eno koračnico In enim koncertnim komadom, ki pa ne sme prekoračiti 10 minut. Enoten sklep sestanka je bil, da naj se izvaja predvsem slovanska oziroma slovenska glasba. Vse tekmujoče godbe so obvezane izročiti pred tekmovanjem komisiji partituro izvajanega komada. Namen tekmovanja je vzbuditi pri godbenikih m Urokih plasteh ljudstva večje zanimanje za glasbo, obenem pa razviti propagando za glasbo na pihala Zamisel Kranjskega glasbenega društva je treba poadraviU in podpreti, saj naraščajnikov s prostimi vajami skoro brezhibno, zato zaslužena pohvala ni izostala. Najlepša točka večera pa so bile gotovo vaje naraščajnic s palicami. Težka in skoraj predolga vaja je bila dovršena in skladna Po naraščajnicah, ki jim je občinstvo priredilo tople ovacije, so nastopile članice v okusnih svilenih oblekah s krasnimi vajami po valčkovem taktu. Izvedba je bila prav dobra, prav tako skladnost in ravnanje. Za zaključek pa so nam člani pokazali pestenje (boks), ki je bil skoro brezhibno izveden. Po akademiji se je zahvalil za prelepo udeležbo brat starosta. Telovadna akademija je pokazala velik napredek Sokola II, kar je gotovo zasluga obeh vaditeliskih zborov, posebno pa br. načelnika in s. načelnice. Vrlemu Sokolu II. naše iskrene čestitke! Sokolski prosvetarji so zborovali Ljubljana, 13. februarja Prosvetni odbor sokolske župe Ljubljena je sklical včeraj v lutkovno dvorano na Taboru sejo zbora društvenih in četnih prosvetarjev, ki je bila zadovoljivo obiskana. Predsednik ZPO br. prof. Lojze Merčun je uvodoma pozdravil vse navzočne, potem pa kratko orisal delovanje 2PO. Predvsem je omenil dobro uspeli prosvetni tečaj, ki pa bi morale vanj poslati edinice večje število udeležencev. Omenil je lansko proslavo 1. decembra, ki je po večini prav dobro uspela, pozval pa je edinice, ki še niso poslale poročila, da to takoj store, ker potrebuje 21*0 za župno in savezno prosvetno poročilo. Prav tako naj edinice nemudoma pošljejo letna prosvetna poročila za leto 1938. Glede župnega glasila je bilo sklenjeno, da se skuša pridobiti vse župe dravske banovine za skupno izdajanje in naj o tem predlogu sklepa tudi župna glavna skupščina. Za tekoče leto bo ZPO deloval po smernicah SPO, priredil pa bo tekom leta obči prosvetni tečaj, dramski in lutkovni. Referent za sokolsko Petrovo petletnico br. inž. Lado Bevc je pozval navzočne brate, da čim preje pošljejo župi poročila o dosedanji izvedbi SPP in pa načrte za drugo polovico Petrove petletnice. Ko so bratje še odobrili kandidate za savezno prosvetno šolo, je bil soglasno izvoljen za župnega prosvetarja br. prof. Lojze Merčun, ki bo skušal izpopolniti prosvetni odbor z novimi marljivimi delavci. tako tekmovanje nima le pomena za godbe oziroma ljubitelje glasbe, ampak bo prav privlačna svojevrstnost za pritegnitev tujcev v mesta tekmovanja. Zastopniki godb so tudi izrazili željo, da bi se tekmovanja vršila vsako leto. Vprašanje časa pa je seveda, ali se bodo tekme vršile vedno v Kranju in če bo glasbeno društvo finančno zmoglo organiziranje tekmovanj. Da bo že prvo tekmovanje godb pokazalo čim verne j šo sliko zmožnosti naših godb, prosimo vse godbe, ki še niso prejele vabila, da se obrnejo na Glasbeno društvo v Kranju, Savski breg 9. Nesreče Ljubljana, 13. februarja Včeraj in danes so sprejeli v splošni bolnici več ponesrečencev z dežele. Na Igu je neki avtomobilist podrl 581etnega delavca Janeza Keršiča iz Strahomera. Keršič je dobil hude poškodbe na glavi in po životu. Prvo pomoč so mu nudili domačini, ki so ga prenesli v bližnjo hišo, popoldne pa so ga prepeljali v Ljubljano. Angela Zaplotnikova iz Šenčurja pri Kranju se je včeraj zjutraj odpeljala s kolesom proti Tržiču, ko pa se je vozila čez železniški prelaz pri Naklem, jo je dohitel vlak, ki jo je odbil s proge, da je nezavestna obležala kraj železniškega tira. Na pomoč so ji priskočili dornačini, ki so opazili nesrečo. Spravili so jo v bližnjo hišo, kamor so pozvali zdravnika iz Kranja. Zdravnik je odredil takojšen prevoz v bolnico, kamor so jo prepeljali reševalci iz Kranja. Zaplotnikova ima poškodbe na glavi in po životu. Druga nesreča na železniški progi se je pripetila blizu Trzina. Tam se je peljal čez nezavarovan železniški prelaz posestnik Jože Hace iz Smartna v Tuhinju. Baš ko je bil Hace z vozom na prelazu pa je privozil vlak, ki je zadel zadnji konec voza in ga odbil vstran. Hace je od-letel z vosa in obležal težko poškodovan na glavi in po rokah. 201etno Marijo Dimnik iz D. M, v Polju je na cesti podrl neki kolesar. Dim-nikova se je poškodovala na glavi in po životu. Kristina Rozman, 91etna hči cestarja iz Šenčurja na Gorenjskem se je včeraj skobacala na voz, ko pa so konji potegnili, je omahnila in padla. Zlomila si je levo nogo. Posestnikovega sina Antona Resnika iz Sv. Križa pri Litiji je odbila sora na vozu, da je padel in sl zlomil levo roko. Hudo nesrečo je doživel včeraj tudi 451etni posestnik Pavel Keršič z Ižanske cesta. Msd vožnjo proti mestu so se mu zaradi prihoda avtomobila splazili na Ižanski cesti konji, ki jih Je skušal obrzdati. Pri tem pa eo se mu zapletle vajeti in ga potegnile pod vos, ki je Sel čezenj. Keršič je obležal hudo notranja in sunanje poJkodovsjL (faeCegnica KOLEDAR ki Ponedeljek, 13. februarja katoličani: Gregor DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Moda in Sonja Henie >Polarna svetlost« Kino Sloga: Ljudje brez vesti Kino Union: Monika Kino Moste: 3-Ko topovi umolknejo« in »Kri ni voda« Kino SUka: Rasputin DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. S$ped sita V petek in soboto zvečer smo gledali v operi javansko plesno skupino, za Ljubljano res posebnost s\*oje vrste. Gledališče je bilo natrpat\c kakor ni 6C 6i7o pri najbolj imenitni premieri. Plesi, ki jih je izvajala skupina, niso bili kdo ve kaj posebnega, zanimali so zgolj zaradi eksotike. Med plesnimi so bile tudi nekatere glasbene točke, prava muzikalna limonada, ki z ja\>ansko folkloro ne more imeti nič skupnega. Zanimivo pa je, da so gledalcem in poslušalcem najbolj ugajali prav ti glasbeni kiči in so morali gostje zaradi vztrajnega ploskanja vse pesmi pona\'l]ati. Vprašam: kdo ima vso to mizerno glasbeno vzgojo Ljubljančanov na vesli? Naše gledališče DRAMA ZaCetek ob 20. uri Ponedeljek, 13. februarja: Hlapci. Red A Torek, 14. februarja: zaprto Sreda, 15. februarja: Potovanje v Benetke. Premiera. Premierski abonma četrtek, 16. februarja: Dobrudža 1916. Red Četrtek Petek, 17. februarja: zaprto. (Gostovanj©, v Cedju: Upniki — na plan M Sobota, 18. februarja: Potovanje v Benetke. Izven OPERA ZaCetek ob 20. url Ponedeljek, 13. februarja: zaprto Torek, 14. februarja: Lohengrin. Red B Sreda, 15. februarja: FVa^quita. Red Sred* četrtek. 16. februarja: Cavalleria ruatl- cana, Glumaći. Debut gdčne Labosove in Polajnar je ve. Rsd A Petek, 17. februarja: Prodana nevesta. Gostovanje Jarmile Novotne. Izvon Sobota. 18. februarja: Jesenski manevrL Premiera. Premieraki abonma P. n. občinstvo, ki je rezerviralo vstopnice za gostovanje gdčne Jarmile Novotne, prosimo, da dvigne rezervirane vstopnice najkasneje do srede do 12. ure. Kdor ne dvigne, nima pravice do rezerviranega sedeža. Prosimo torej, najkasneje v sn-edo, dne 15. t. m. do 12. ure. Iz Trbovelj — Predavanje o vzgnji doraftčajočih deklet. Tukajšnje Kolo jugoslovenskih sester priredi v torek 14. t. m. ob 4. uri popoldne v okviru poljudno-izobraževalnega tečaja v svojih društvenih prostorih v »Giažuti« predavanje o temi »Vzgoja do-raščajočega dekleta v današnjih socialnih prilikah«, predavala bo priznana pedagoška delavka profesorica ga. Anica Če majeva. Predavanje je namenjeno Široki javnosti in so povabljeni vsi, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja. Iz Celja —c Mesini odbor Aerokluba »Naša kri* la« v Celju je imel v petek zvečer v Celjskem domu občni zbor. na katerem 90 bili izvoljeni v upravo naslednji gg.: predsednik mag. ph. Andro Posavec, podpredsednik kapetan Marko Mrkela, tajnik Leo Vi-čar, blagajnik Čiro Sadar, odborniki dr. Čerin, prof. dr. Gantar, dr. Ivić, dr. Mi-kuletič in Ladislav Ropaš. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. podpolkovnik Kras-nik kot predsednik ter kapetan Živković, Tuigomer Prekoršek Četina in Ce*rgol kot člani. Mestni odbor je priredil lani 18. septembra v Levcu pri Celju velik letalski miting, ki je sijajno uspel Zelo marljivo in uspešno se udejstvuje jadralna skupina celjskega mestnega odbora. Glavna skrb mestnega odbora je posvečena vprašanju gradnje modernega aerodroma v Celju in nabave motornega letala. Gradnja aerodroma je izvedljiva samo s pomočjo vojaške uprave ter banske uprave in mestne občine celjske. —c Zanimivo predavanje na ljudskem vseučilišču. V risalnici meščanske sole bo predaval drevi ob osmih univ. prof. dr. Boris Zamik o temi: »Ali so potrebni za na3 narod evgenski ukrepi?« Aktualno in zanimivo predavanje bodo ponazo rovale skioptične slik©. —c Atletiki : Jugoslavija 6 : 2 (2 : 1J. Na igrišču pri »Skalni kleti« je bila v nedeljo popoldne prijateljska tekma med SK Jugoslavijo in Atletiki. Atletiki so zmagali zasluženo, glede na potek igre pa je rezultat nekoliko prevKok. Jugoslavija je nudila solidno igro. napad pa je bil premalo prodoren in odločen. Atletiki so predvedli nekaj lepih kombinacij in so imeli v napadu boljše strelce nego Jugoslavija. Prvih 15 minut je bila igra izenačena, nato pa so prešli Atletiki v lahno premoč. Po odmoru se je Jugoslavija kmalu znašla in je za nekaj Časa prenesla igro na polovico Atleri-kov, potem pa je popustila, kar so Atletiki dobro izkoristili. V 25. rmnutj prvega polčasa se je levi branilec Jugoslavije Jože Cajnko pri startu težko ponesrečil. Zadel je s tako silo v nasprotnika, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Cajnka so takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Gole za Atletike so zabili: Krcm-puš tri. Primožič dva io Coh enega, gola za Jugoslavijo pa Steblovnik 1 in Ž ager. Sodil je g. Preeinger. —c Olimp : Laško 5 ; 2 (3 . 1). SK Olimp je na svojem igrišču v nedeljo v prijateljski tekmi zashiieno premagal ena j stori co SK Laškega. Olimp je predvajaj dobro tehnično igro in je bil skoraj ves ča& v promoči. Moštvo Laškega, ki je nastopilo v novi postavi, je igralo požrtvovalno, a je pokasalo samo povprečno ananje, Tekma je trajala samo dvakrat po 35 minut. Sodil je g. Dobnih štev. Velesenzacija ! Od danes naprej dobite vstopnice v predprodaji! SVENGALI in izbranim sporedom! KtUA »i MI Ali v »Hrt* 1». i« petek 17. t. 1 « U UNION vsakokrat ob 21. ari DNEVNE VESTI — Lep razvoj našega poštnega avtomobilskega prometa. Avtomobilski poštni promet se je začei pri nas razvijati šele 1. 1923, ko je bil uveden lokalni poštni promet z avtomobili v Zagrebu in Ljubljani ter potniški poštni promet na nekaterih progah v savski, drinski in primorski banovini. L. 1924 je bil ustanovljen potniški poštni promet v vardarski banovini. L. 1929 je pošta prevzela avtomobilski promet v zetski banovini, kjer je bil prej v režiji državnih železnic. Istega leta je poštna uprava vzdrževala promet na številnih progah v skupni dolžini 3.183 .cm. Ko se je raz v., avtobusni promet zasebnih podjetnikov, je poštna uprava postopno reducirala promet na mnogih progan in lani so poštn: avtomobili vozili le še na H progah v dolžini 813 km, razen na kratkih progah v lokalnem prometu v Beosrradu. Zagrebu, Ljubljani. Splitu in Skoplju Pošto prevažajo avtobusi zasebnih podjetnikov na 127 progah v skupni dolžini 5.558 km. Avtomobili, ki služijo pošti, prevozijo na leto 4.5 milijonov km. — 10 let Združenja akademsko izobraženih žen. Združenje akademsko izobraženih žen Jugoslavije je imelo včeraj v Beogradu svoj drugi letni kongres in obenem je proslavilo lOletnico svojega marljivega dela. Ta ženska organizacija je vedno postavljala zahtevo po izenačenju in enakopravnosti žen z moškimi v vseh državljanskih pravicah, dolžnostih in odgovornostih Razen tega si je prizadevala dvigniti ugled naših intelektualk. Ljubljansko sekcijo je zastopala na kongresu profesorica ga Vlasta Pahainer. Danes dopoldne se je kongres nadaljeval. — Jadranska straža v Žalcu. V nedeljo 5. t. m. se je vršil šesti redni občni zbor Jadranske straže, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi letos je imel g. prof. L. Bizjak zelo zanimivo predavanje. Poročila funkcionarjev so bila mnogo bolj ugodna, kakor prejšnja leta, pa so jih navzoči z zadovoljstvom vzeli na znanje. Navzoče članstvo je poverilo dosedanji odbor z nalogo, da vodi društvo tudi v tem letu. — Tečaj za mizarsko luženje, politira-nje in kalkulacijo v Železnikih. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi za mizarske mojstre in pomočnike tečaj za luženje, pol i tiran je ter kalkulacijo v Železnikih. Tečaj se prične v soboto 18. t. m ob tričetrt na 8. zjutraj ter traja do nedelje popoldne. Nato se nadaljuje prihodnjo soboto dne 25. februarja. V nedeljo 26. t. m. bo posebno predavanje o kalkulaciji za mizarske mojstre in pomočnike. Tega predavanja se morejo udeležiti tudi mojstri in pomočniki, ki niso obiskovali lužilnega in politurnega tečaja. Prijave za tečaj je treba vložiti pismeno z navedbo točnega naslova in poklica do 24. februarja t. 1. pri skupnem združenju obrtnikov v Železnikih, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila, zlasti o tem. kakšen in kako pripravljen les naj prinese s seboj vsak udeleženec. — Gradnja palače OUZD v Sarajevu. Zastopniki OUZD iz Sarajeva so se mudili te dni v Zagrebu, kjer so se z upravo SUZOR-a domenili, da bo 1. junija razpisan natečaj za gradnjo velike palače OUZD v Sarajevu. Stroški so računani na 8 mili ionov din. — Z modernim avtobusom na pogrebne svečanosti sv. Očeta papeža Pla XI. v Rim. Izlet traja 6dni, od katerih je dva dni postanka v Rimu, vožnja je znižana in stane din 680.—. Potovanje se vrši preko najznamenitejših krajev v Italiji. Prijave sprejema in informacije daje Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana. Frančiškanska ulica. Tel. 22—50. 83-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo \-reme. Včeraj je zna?ala najvišja temperatura v Dubrovniku 21, v Splitu 19, v Kumboru 18, v Zagrebu, Sarajevu in na Rabu 16, v Mariboru 15.2, na Visu 15, v Beogradu 13, v Ljubljani 11.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 0.8. — Pobegli jetniki. Iz zaporov v Murski Soboti so pred dnevi pobegnili 31-letni Josip Herič, doma iz okolice Štrigove, 281etni Milan Kosi z Moravskega vrha. 19-letni Frnnce Mulec, doma od Sv. Benedikta, 27-letni cigan Matija Horvat in Vsi so bili v preiskavi zaradi raznih tafc vin in razbojstev. — Vlomi v Dobrniču. Oni dan Je bilo vlomljeno v Dobrniču pri Mirni peči kar na treh krajih. Iz gostilne Minke Blat-nikove je vlomilec odnesel hleb kruha, več gramofonskih plošč, par čevljev in steklenico žganja. Iz prostorov Zadružne mlekarne je tat ukradel nekaj sira, še več pa ffa je stresel po tleh Nazadnje pa je vlomilec vdrl še v krojaško delavnico mojstra Ludvika Slaka, kjer je ukradel za okrog 4000 din raznega manufaktur-nega blaffa. Orožniki so vlomilcu na sledu. — Oče s sekiro ubil zapravljivega sina. V vasi Pod^ševu blizu Varaždina je kmet Josir, Sekačič v petek zvečer s S9kiro prerekal elavo svojemu sinu DragoHnu. ki je čez dve uri izdihnil. Sin je bil pijanec in znpravljivec. Vse. kar ie cČe prihranil, je sin pognal po grlu ali za-kvartal. Domači prepiri in pretepi so se kar vrstili. Končno oče ni mogel več prenašati neznosnega življenja in je sina ubil, nakar se je javil orožnikom. — Lipski pomladni sejam 1939 se vrši tokrat od 5. do 13. marca, in sicer vzorčni sejem od 5. do vključno 10. marca, veliki teimični sejem z gradbenim sejmom od 5. do vključno 13. marca. — Zgorel avto in 20.400 din. Na cesti pri Meterizi v Dalmaciji se je vnel tovorni avto Iv Feriča iz vasi Poljane. Peric se je peljal proti Šibeniku. Ogenj mu je uničil motor in del karoserije, razen tega mu je pa zgorelo 20.400 din v bankovcih. — Samomor slovenskega delavca v Zagrebu. V noči od petka na soboto «e je obesil na Pantovčaku pri Zagrebu delavec Anton Uršič iz Šmarja, star 35 let. Mučil ga je tudi hud revmatičen* in zato ni mogel delati. Tako ^e obupal nad življenjem. — Samomor železniškega strojevodje. V Bjelovaru so našli v petek zjutraj obešenega upokojenega železniškega strojevodjo Fran j a Benedika. Kaj ga je pognalo v smrt. ni znano. Star je bil 69 let in bil je kronski upokojenec. Najbrž je obupal nad življenjem zaradi težkih gmotnih razmer. — Med predstavo v kinu so se vsi onesvestili. V Vlasotincib se je pripetila v soboto zvečer v kinu čudna nesreča. Tik pred predstavo je dal lastnik kina zakuriti peč v dvorani, pozabil pa je odpreti dimnik. Posledica je bila, da se je med predstavo nad 100 ljudi onesvestilo. Samo kakih 10 se jih je še držalo na nogah, vsi drugi so pa popadali po tleh in le malo je manjkalo, da se niso zadušili. — Zopet pretresljiva ljubavna tragedija. V Zemunu se je odigrala predsnočnim pretresljiva ljubavna tragedija. Mesarski pomočnik Peter Martin je zaklal z mesarskim nožem 151etno Stefico Polinger. Zabodel jo je 15-krat, potem si je pa z nožem prerezal vrat in se zabodel še v srce. Prenesli so ga v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Pri njem so našli pet poslovilnih pisem, v katerih pravi, da je šel s svojo izvoljenko v smrt, ker njeni starši niso dovolili, da bi se poročila. — Nov grob. Po dolgi težki bolezni je umrla danes v Ljubljani ga Neža Vovko. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Bodi ji lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Iz Ljubljane —lj Someščani. V torek dne 14. t. m se bodo vršile po ljubljanskih cerkvah žalne slovesnosti za Nj. Svetostjo papežem Pijem XI. Vabim someščane, da obesijo ta dan žalne zastave na svojih poslop. jih v počaščenje spomina vrhovnega poglavarja rimske cerkve. Župan mesta Ljubljane dr. Adlešič s. r. —lj Popis davčnih zavezancev se je pričel in prav mnogo davčnih zavezancev je že prvi dan oddalo popisne pole. Čeprav je na vsaki popisni poli debelo tiskano, da je popisno polo in izjavo treba oddati od 13. do vštetega 19. februarja od 8. do 13. ure mestnemu poglavarstvu na Mestnem trgu 27., takoj v pritličju na desni v vratarjev! sobi, vendar davčni zavezanci hodijo z listinami okrog in povprašujejo ne samo po vsem rotovžu temveč tudi po drugih poslopjih, kjer so mestni uradi, kje je treba oddati popisne pole. Zato opozarjamo davčne zavezance še enkrat, da ne bi imeli nepotrebnih potov in bi tratili časa z iskanjem, naj oddajo svoje pole takoj v levem poslopju magistrata v pritličju v prvi sobi na desni strani, torej v magistratnem poslopju za Robbovim vodnjakom. Davčni zavezanci lahko oddajo popisne pole vsak delavnik od 8. do 13 ure, prav tako pa tudi še v nedeljo 19. februarja, toda samo od 9. do 11. ure. Pariz-Ljubljana-Tabarin SOKOL VIO---18. II. ob 20. url. —lj »Slavčeva maskarada, ki bo na pustno soboto v veliki dvorani hotela »Me-tropol-Miklič«, bo po svoji neprisiljenosti in domačnosti nadkrilila vse slične letošnje prireditve. Najodličnejši posetniki lanske prireditve in pa mnogobrojni poset, so jasen dokaz, da je »Slavčeva« maskarada res popularna prireditev, na kateri se lahko prav vsak prijetno zabava in to proti mali vstopnini 10 din. prijavljene so že zdaj lepe posamezne maske in v skupinah. Zanimanje za to prireditev pa je v Ljubljani zelo veliko, tako obeta biti ta maskarada res odlična. Društveni odbor je zagotovil sodelovanje priznanega plesnega orkestra 40 pešpolka ljubljanskega, ki bo poleg lepe dekoracije povzdignil razpoloženje vseh udeležencev. Odločite se že danes, da se gotovo udeležite »Slavčeve« maskarade in tako preživite lep in prijeten večer na tej predpustni prireditvi. Po volitvah izbrane najlepše maske bo Mestni pogrebni uvod Občina Ljubljana f Brez posebnega obvestila. Tužnim srcem sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mati, babica, prababica in taiča. gospa VOVKO NEŽA dne 13. t. m. po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 14. februarja 1939 ob 4. pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Sv. masa zadušnica se bo brala v sredo, dne 15 februarja 1939 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 13. februarja 19S9. Žalujoči ostali. princ Karneval tudi nagradil s lepimi darili, ki bodo nagrajencem trajen spomin. Zato ne pozabite! » Slavce vac maskarada bo nepreklicno na pustno soboto 18. t. m. v hotelu »Ifetropol-MDche«. 84-n —lj Pomladni Izleti so se ie zaceli... Včeraj je bila Ljubljana te prazna kakor v počitniški sezoni. Večina meščanov, ki odhaja ob lepem vremenu na izlete, je mesto zapustila že zjutraj. Na šmarni gori in Sv. Katarini je bilo včeraj toliko izletnikov kakor o veliki noči. Izredno mnogo meščanov je bilo popoldne tudi v bližnji mestni okolici in zavzeli so skoraj vso tlakovano cesto proti d t. Vidu, kakor da so na promenadi — V naravi so se že začeli pojavljati prvi znanilci pomladi. Ptiči se oglašajo, kakor da je ie april. Letajo tudi že citrončki, medtem ko prvo pomladno cvetje cvete ie več tednov. —lj Svengali pride v Ljubljano. Naš znameniti tele pat, grafolog in mojster okultnih ved pride po daljšem odmoru v Ljubljano ter priredi v prostorih kina Unio na dne 16. in 17. t. m. dva eksperimentalna večera s svojim najnovejšim sporedom. Svengali je danes na višku svoje slave, kar bodo dokazale vse točke njegovega izbranega, zanimivega in obsežnega sporeda. Celo na polju fakirstva ima pomembne uspehe kar bodo pokazali njegovi poskusi s medijem Mme Elis. Cene vstopnic, ki se bodo dobile v predprodaji pri blagajni kina U ni o na že od danes naprej, znašajo od 6 do 20 din. Začetek sporeda odnosno predstav je vsakokrat ob 21. uri. 529-n —lj Večerjo primorskih In drugih spe. ciaiitet priredi svojim članom in prijateljem pododbor društva : Kneginje Zo-rke; na debeli četrtek, 16- t. m, v dvorani Trgovskega doma. Prireditev bo v korist društvenemu dijaškemu domu in se odbor. nice mnogo trudijo, da bi uspela in zadovoljila posotnike. Vst<^xnine ni. Servirati se začne ob pol 8. zvečer. Prireditev gotovo zasluži pozornost in odličen obisk. —lj Za zavetišče bednih v cukrarni so v počastitev spomina pok. brata ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča darovale organizacije mestnih uslužbencev in posamezni uslužbenci 2.087 din, prav tako je pa za ta novi mestni socialni zavod podaril g. Avgust Agnola, trgovec na Tvrševi cesti 10, 500 din. Dobrotnikom najbednej-ših izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo. —lj Banovinska skupščina Jugoslovan, ske unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani se bo vršila v nedeljo 26. februarja v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti ob pol 10. Z banovinsko skupščino bo združena tudi revija 201etnega razvoja mladinske zaščite v Sloveniji. Tozadevni pregled bo podan v obliki referatov, obenem pa bo razviden tudi iz grafičnih ponazoritev, ki bodo razstavljene v dvorani. O tem obveščamo članstvo, kakor tudi ostalo javnost. Odbor. —lj Ljubljanski Zvon priredi v petek 17. t. m. spominski koncert v počastitev skladateljev dr. Benjamina in Gustava Ipavca. Oba zdravnika, prvi v Gradcu, drugi v flent Juriju ob južni železnici, sta izšla iz znane muzikalne rodbine in z lepimi deli obogatila našo glasbeno literaturo. Pred desetletji so se ravno Ipavče- vi zbori največ peli in so tudi najbolj navduševali naše prednike k nacionalni zavesti. Pomen obeh bratov skladateljev je izredno važen, posebno še dr. Benjamina, ki je eden najboljših naših skladateljev sploh. Vrsto njihovih del bomo slišali na petkovem koncertu Ljubljanskega Zvona v veliki Filharmonični dvorani. Začetek 1 Danes ob 16-, 19. in 21. uri * tV-—m___tj Po romanu »Da* PREMIERA velikega filma aU]1IO]€ DfCZ VCSU Haue to Nebei«, od Kuberja Glasmona V gL vL: Rochelle Hudson, Eduard Norris ln Cesar Romero. KINO SLOGA — Tet 27-30 _ J 1 MODA HENIE SONJA CBm v tehnikoloru.nePrekoslJiva v filmu »POLARNI SIJ«. Njena fenomenalna Prvič v Ljubljani.tevai*nJa ledu vsakogar navdušujejo. Danes ob 16-, 19. In 21. url. KINO MATICA 21-24 MARI A ANDER6AST in SVETISLAV PETROVIČ ZABAVA v filmu HUMOR! PREDSTAVE ob 16.. 19. in 21. uri. %^ ^y a mm Kino Union — tel. JM ONI K A ob 20. uri. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —lj Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in psaarjev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo 15. cm. ob 6-30 zvečer v sejni dvorani Združenja trgovcev v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 27. (Trgovski dom. visoko Dritličje, levo). 85—n —lj Društvo posestnikov novih bis v Ljubljani sporoča vsem posestnikom, ki imajo na svoji hiši hipotekami dolg, da si lahko znižajo obrestno mero na Tozadevne informacije dobe v društveni pisarni Tvrševa cesta 37b, (poštni dom) vsak dan od 3. do 5. ure popoldne, razen sobote. Sokoli! Posedajte in podpirajte Sokolski kino v Šiški! —lj Tabarin—Pariz—Ljubljana bo najelitnejša predpustna zabava Sokola na Viču na pustno soboto 18. t. m. ob 20. Razkošne dekoracije, bar, nastop opernega baleta itd. bo nudil vsem posetnikom nekaj ur razvedrila in zabave. Pridite v soboto v polnem številu na Vič. 82-n —lj V. natakarski ples v LJubljani. Dne 16. februarja t. 1. se vrši v veliki dvorani Kazine tradicionalni natakarski ples pod pokroviteljstvom predsednika Združenja gostinskih obrti g. Dolničarja Maksa, preskrbljeno bo za dobro postrežbo, pijačo in jedila Za ples bo skrbel Turniski jazz orkester ter g. Jenko. Posebni prostori bodo preurejeni v bar. Priče tek ob 20. uri. 79-n —lj pod okriljem Prirodoslovnegm društva bo predaval jutri v mineraloški predavalnici univerze g. docent dr. inž. Viktor Kersnič >0 nevarnostih in nesrečah v rudnikih«. Začetek ob 18. uri 15 minut. —lj Ne pozabite poset iti planinski pie* akad. skupine SPD na pustno soboto 18. februarja. Vneto se pripravljajo dekoracije, ki bodo spremenile Trgovski dom v pravo planinsko okolje. Domačnost plesa naj poudarijo planinske obleke, je pa tudi vsaka druga dobrodošla. Za častilce valčkov in polk bo skrbel šramel kvartet, a navdušeno mladino bo zabaval »New-Star jazzc z najnovejšimi plesnimi melodijami. Okrepčevalnica bo založena z vsemi posvetnimi dobrotami in izbranimi vini, tako da bo prišel vsak še tako razvajen sladokusec na svoj račun. Cene bodo zelo zmerne. Torej nasvidecje na pustno soboto v Trgovskem domu točno ob pol 21. da boste prisostvovali koncertnemu delu prireditve. 74-n —lj Tradicionalni »Pustni ples« priredi tudi letos Sokol II. na pustno soboto, 18. t. m. v Kazini Sodeluje priznani orkester vojaške godbe. Preskrbljeno je za zabavo starih in mladih in za solidno ter ceneno postrežbo. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride na Pustni ples! 60-n —lj Na lipsld sejem vozi posebni vlak. ki odpelje iz Ljubljane v petek dne 3. III. ob 16.20 uri in prispe v Leipzig v soboto dne 4. TU. dopoldne ob 9.32 uri. Ta posebni vlak poseduje tudi spalni in jedilni voz. Cena vožnje tja in nazaj znaša za II. razred 650 din, za H. razred 960 din. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1930 ZAČETEK: 5. MARCA 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH Vsa pojasnila dajejo: vSVANICM BIRO LAJPCISKOG SAJMA Beograd — Knez Mihajlova 33-1., ■C > ^ > In častni zastopniki: ING. O. TONNIES, LJUBLJANA, rvrševa 88. — Telefon 27-62 Ln JO S. BEZJAK — MARIBOR, Gosposka ulica 25. — Tel 20-97. i OGLASI ieseda 50 par. davek pv^.-i/tj Preklici, izjave beseda Din L— davek posebej. <5a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase os priznamo. POUK Beseda 5u par. daveK posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strofe pisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od do 8. In od Vfe8 do 9 ure. Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2645 SLUŽBE Beseda 50 par davek posebej. Najma nisi znesek 8 Din DVE SESTRI želita služoo. Natakarica, zmožna kavcije, druga k mali družini, vajena samostojne kuhe. Kregar — Maribor, Zrinjskega trg 9. _508 PEKOVSKEGA POMOČNIKA ki bi raznašal tudi kruh, mladega, sprejmem takoj. Pekarna štuklek, Zreče. UVEDEN ZASTOPNIK Išče seriozno zastopstvo tekstilne tvornice ali pa kratkega pletenega blaga za Zagreb. Vladimir Rosenberg, Zagreb, Tratin-ska 52. 523 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha. Žalec. 13.T GOSPODIČNA mirnega značaja, z nekaj gotovine, želi poročiti starejšega gospoda s sigurno bodočnostjo. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod »Skromna gospodinja«. PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BUKOVEGA PREGELNA suhega, prodam en vagon po nizki ceni. Germovšek, Ponikve, Trebnje. 509 AKO PRODAJAŠ, KUPUJEŠ OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK »SLOV. NARODA**! NAJCENEJŠI IZDATEK NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI p r e m o f 3£ brez praft o 'A KOKS, SUHA DRVA L POGAČNIK Bohoričeva 6 — Telefon 20-6b 24. L. POSESTVO na prometnem kraju prodam. 28 johov zemlje z gozdovi, travniki, sadonosniki, njivami, za 5 glav živine. — V hiši je bila dolgoletna gostilna. Električna razsvetljava. — Cena po dogovoru. Priložite znamko za odgovor. — Anton Vldovič, Planinska vas, Trbovlje H. 524 VENO IN SADJEVEC prvovrstno sortirano, od 60 1 naprej razpošilja: 'Posestvo »GRICc pri Mariboru. 18. T. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MEDARN A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkusenejsih čebelarjev po najnižji ceni Na debelo In na drobno. 12.T LEP, VELIK TRGOVSKI LOKAL v Celju na Glavnem trgu oddam v najem 1. aprila. — Vprašati: Faninger, Glavni trg 8, Celje. 507 OGLAŠUJTE male oglase v „Slovenski Narod44! Svete najfinejše norveško ribje olje ta lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam BHHHHjHHGja POCENILI smo znatno vsa zimska ohlartlla površnike, Hubertuse, perilo itd. P R E 8 K E R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 MODERNO IN KVALITETNO POHIŠTVO kuhinje, spalnice, jedilnice in drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice ln jedilnice, orehov les, žs od Din 1.500.—. Sprejemajo ss naročila po lastnih in danih načrtih. >Oprava«, Celovška c. 50. 6. T. 25 KLIŠEJE r" E N U IN l-ECBA&VNE ■ , KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. NalmantSl gnesek s Din PUŠKO TROCEVKO brezhibno, po možnosti z daljnogledom, kupim. Ponudbe na naslovi Kač Adolf, Stari trg pri Rakeku. 528 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaHjeva ulica *tev. s NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA \m NAS VAL BFOfUBDS •vropskm radijskih postaj oa roman, novela, modni pregled, norice is radijskega sveta, J Strma 4 »SLOVENSKI NAROIR IS. Jan Kubelik je prepotoval 3,000.000 km Razgovor čeSkoslovaikih novinarjev z Janom in Rafaelom Kubelikom — Kubelik in Paganini — Kubelikov adno« do glasbe Zadnja turneja CeSke filharmonije v Anglijo je prinesla navzlic neugodnim notranje političnim razmeram tako sijajen uspeh češki narodni umetnosti in obenem je bila tako učinkovita propaganda nove Češkoslovaške, da bo ostala tiajno zapisana v zgodovini češkoslovaške glasbe. Največjo zaslugo za to turnejo sta si pridobila dirigent Rafael Kubelik in njegov oče Josip Kubelik. CeSki novinarji so se obrnili na oba s nekaterimi vprašanji in njuni odgovori bodo gotovo zanimali tudi našo javnost, zlasti ljubitelje glasbe. Najprej so se okrnili na Jana Kubel.ka. Jan Kubelik —• Katere svoje turneje se najbolj sam jate, mojster f — Katere svoje turneje se najbolj spominjam? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Spominjam se rad vseh svojih turnej. Najraje one po Italiji, Japonski. Novi Zelandiji in sploh po orijentalakih deželah. Tam sem bil pa bolj turist nego umetnik. Včasih sem celo povsem pozabil na svojo umetnost. Toda ne čudite se temu. V tro-pičnih krajih človeku niti ni treba stornirati sklepov. Mišičevje je vedno pripravljeno k akciji, tako da naš človek raje hodi M fotografsk m aparatom in občuduje naravo. Rad se seveda tudi spominjam svoje prve turneje po Evropi in svojih začetkov. — Katera va&a koncertna točka je bila najuspešnejša ? — Tudi na to vprašanje je težko odgovoriti. V onih časih, ko sem lahko Igral virtuozne j še komade pred 35 do 36 leti, sem imel uspehe s Paganini jem, Ernstom m razen tega seveda tudi z Beethovnom. Koncem koncev: uspeh se doseže z vsakim komadom, važno je seveda kako se igra. Opetovano je postala navadna »večerna pesem« največja privlačnost večera, kajti večkrat pove par taktov pesmi več nego kdo ve kakšne simfonile. — Ali je vplival na vase umetniško Življenje Paganini? — Tudi to je zanimiva zadeva s tem Paganinijem. Ko mi je moj učitelj prvič predložil Paganini j evo skladbo, sem bil strašno razočaran, čudil sem se, da se tako glasba se da (1896) igrati. In to svojo misel sem tudi sporočil dvojemu profesorju. Odgovoril mi je mirno: In vendar se to še zdaj igra. Od tistega časa me je neprestano silil v te tvari, čeprav nisem imel smisla za nje. Sprejel sem pa kljub temu nekaj stvari v svoj repertoar in morda zato, ker takrat Pagar.ini ja nihče ni igral, se je izkazalo, da te skladbe mnogo pripomorejo k popularnosti in uspehu. Oči vidno en razlog več, zakij me je tudi moj hnpresario »lil igrati Paganinija. Tako sem dobil, čeprav po mojem mnenju povsem nezasluženo časten naslov »Paganini-jev naslednike. Zdaj seveda gledam na to drugače, ker Paganinija razumem. Pozneje, ko sem ga študiral, sem temeljito ocenil eek> njegovo genijalnost in obsežnost glasbenega dojemanja in še dane« trdim, da njegove fantazije, njegove virtuoznosti kot ▼iolinista in skladatelja ni nihče pred njim niti po njem tudi ne prekosil. Ce presojamo Paganinija s strogo glasbenega vidika in če analiziramo 20 njegovih skladb, da je bil bitt- moramo v polni meri priznati, genijeJen glasbenik. — Kak Ani so vasi nadaljnji načrti njo bodočnost? Ta čas nimam velikih načrtov. Nameravam najprej predstaviti javnosti svojo simfonijo, ki sem jo pravkar dovršil, potem pa nastopati na iavnih koncertih, izmed katerih bo eden posvečen skrbi za begunce. Na turnejo v inozemstvo v tej sezoni ne mislim. Čakam, da bo to kdo poleti odločil. Morda bo to celo Franco, čigar zmaga bo odločila tudi o usodi nas — glasbenikov. Od očeta so se napotili novinarji k sinu Rafaelu Kubeliku. — Ali sledite na svoji umetniški poti tradiciji svojega očeta, sli pav si sami utirate lastno, samoniklo pot? — Niti o tem. niti o onem as ne da dobro govoriti. Tradicija pri muzikantu ... V prvi vrsti je to strast do glasbe. To sem podedoval po očetu, — Slišali smo. da pišete opero. AS J» to res? — Da. Nekaj renice je na tem. V imam res opero na libreto treh Andei novih pravljic. Zaenkrat pa delo samo skiciram, ker za drugo nimam časa. Sem pač tako zaposlen. SIcer na dokler stvar ni gotova, je najbolje molčati o nji. Vsa ugibanja o neustvarjenem delu mu lahko samo škodujejo. — Kakšen uspeta pričakujete od tega dela? — Komponista si mislim kot človeka, ki sploh ničesar ne pričakuje, ker piše iz strasti. To je ljubezen do glasbe. To je notranji boj ... To je stvar talenta. Resnični umetnik ne misli na to ali bo delo ljudem ugajalo ali ne. Piše enostavno pO svoji vesti. — Ali Iščete svoje umetniško izživljanje v dirigentskem aH skladatelja k em deloi njuf Hoje dirigentsko delovanje je cisto zunanji Izraz moje ljubezni do glasbe, docim je kompozicija moja tajna ljubezen! s katero ne stopam pred javnost ki ki jo smatram za svoj intimen, strogo zaupen odnos do glasbe. Jan Kubelik je ob slovesu se pripomnil smeje, da je prepotoval na svojih turnejah blizu tri milijone kilometrov. To je gotovo rekord, ki zasluzi priznanje, zlasti če pomislimo, da je opravil Jan Kubelik s svojo umetnostjo in s svojim imenom na teh turnejah tudi mnogo vsJnega propagandnega dela. Kongres Jadranske straže v Zagrebu Na njem se je zbralo nad lOO delegatov iz vse države — Pomemben govor predsednika dr. Tartaglie Zagreb, 13. februarja Včeraj dopoldne je bil tu svečano otvor-jen V. kongres Jadranske straže. Na njem se je zbralo nad 100 delegatov iz vse države. V soboto je bila predkonferenca delegatov. Svečani otvoritvi kongresa so prisostvovali poleg delegatov komandant mesta general Antić župan Peičić, podžupan Kaufmann, zastopnik bana načelnik ban. ske uprave Dubenik. zastupnik banske uprave dr. Aranickv. češkoslovaški konzul Resi. in drugI odlični gostje. Kongres je o tvoril predsednik JS dr. Tartaglia, ki se je najprej spomnil pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II. z zeljo, da bi srečno vladal napredni, bogati, složni in zadovoljni Jugoslaviji, ki bo naslonjena na Jadran, črpala iz njega vse 3ilc, dobrote in koristi, kai jih morje nudi obmorskim državam Potem se je predsednik zahvalil zastopnikom javnosti, da so s svojo prisotnostjo izkazali simpatije težnjam in ciljem JS. Pozdravil je delegate in funkcionarje JS, zbrane na petem kongresu in apeliral je nanje, naj bi teklo delo v bratski slogi in ljubezni do napredka JS, za napredek in srečo naše obale, za nas razvoj in procvit na morju, za naš Jadran. S tem, da je sklicala JS svoj kongres v Zagrebu, je hotela izkazati svoje spoštovanje Zagrebu važnemu gospodarskemu središču in prometnemu težišču na Jadran, ki je zelo zgodaj spoznal važnost morja za razvoj in blagostanje Zagreba in vse Hrvatske Obširno je govoril dr. Tartaglia o važnosti in vplivu morja na vse narode v gospodarskem in političnem pogledu, potem se je pa dotaknil vloge Sredozemskega morja !u njegovega sestavnega dela Jadranskega morja. Jadran je za nas velike zgodovinske, nacionalne, politične, kulturne, vojaške .t gospodarske važnosti Tu je zibelka hrvatske države, ki se je bila od primorske razvila v pravo pomorsko državo. Iz Jadrana so Hrvatje pozneje čr- pali moči za svoj obstanek na. njegovi obali, razvijajoč vedno bolj svoje pomorsko življenje. Naša jadranska obala leži na enem najzavidnejsih zemljepisnih in prometnih položajev na svetu. Ona je najkrajša pot v Srednjo Evropo in njene plovne reke. Po bogastvu zemlje, po svoji naravi, podnebju, rastlinstvu in živalstvu ter posebnostih prebivalstva, spada aaša jadranska obala med najznamenitejše in najvažnejše na svetu. Zato je v prvi vrsti potrebno, da sami spoznamo naš Jadran, da bomo vedeli, kaj vse nam more nuditi in dati. Z besedami: »Na delo za naš Jadran« je predsednik zaključil svoj govor. Potem je izročil dr. Tartaglia Zagrebu darilo JS, umetniško delo slikarja Barača, prikazujoče skupino ribičev v čolnu. Sve-čani otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi angleški viceadnilral Usborne, ki bo 3a-nes na Ljudski univerzi predaval o problemih angleške obrambe. Dr. Tartaglia ga je Še posebej pozdravil kot nosilca reda Belega orla z meči ki se je med svetovno vojno boril za ustanovitev nase države. V njegovi osebi jc pozdravil največji pomorski narod sveta, od katerega se lahko marsičesa naučimo. Viceadmiral Usborne se je vidno ganjen zahvalil za pcodrave rekoč, da smatra za veliko čast, da lahko prisostvuje kongresu JS. Angleška mornarica je gledala vedno z veliko ljubeznijo na ju-goslovensko mornarico sodelovala je pri njeni zgraditvi in jo tudi sicer podpirala. Po prehodu na dneni red so bili za podpredsednike kongresa izvoljeni dr. Pirk-majer iz Ljubljane ter grof Kulmer in dr. Jovan Markovič iz Beograda. Po kratkem odmoru je kongres nadaljeval svoje delo in bo danes zaključen. DOLGOČASEN PLES — Tango se zdi meni preveč dolgočasen ples. — Morda mi bi lahko za izpremembo stopili zopet na drugo nogo. Požar Novo mesto, 11. februarja Kakih 40 minut od žel. proge pri postaji Mirni peči vodi na desni strani proge čez gozd občinska pot do malega naselja Hmelčica. V vasi poseduje priletna vdova Brezovar vulgo Fižolovka, hišo z malim posestvom, ki ga obdeluje s svojim sinom J ožetom. Danes teden na večer je sin odsei v Mimo peč h gasilskim vajam tamo&njega društva. Z njim je šlo več fantov iz vasi, ker nameravajo vaščani kasneje, ko se izvežbajo v gasilstvu — ustanoviti lastno društvo. Po sinovem odhodu k vaji v Mimo peč je Brezovar jeva zaprla hlev in ostalo gospodar, poslopje in odšla k počitku. Okrog 22. ure, ko je bilo na vasi vse mirno in nikjer žive duše so iz podstrešja Brezo var kine hiše švignili visoko k nebu ognjeni zublji, ki so nam ah zajeli vso hišo in razsvetlili okolico. Nenavadna svetloba sredi noči in zamolklo hreščanje tlečih brun je zdramilo sosede iz spanja. Napol oblečeni, v prav občutnem mrazu so požrtvovalni vaščani hiteli h goreči hiši, da rešijo pač še ono, kar se resiti da. Ker je obstojala velika nevarnost, da po zraku švigajoči utrinki ne zažgejo tudi sosednih poslopij, so bih alarmirani gasilci iz Mirne peči, ki so bili ravno pri teoretičnih vajah. Po alarmu so takoj pohiteli na kraj nesreče Med prvimi, ki je hitel proti Hmelčicam, je bil Brezovarjev sin Jože ki je vso dolgo pot glasno ihtel Po prihodu gasilcev je bil dobršen del hiše že upepeljen, kakor tudi gospodarsko poslopja. Sosedje so najuspešnejše varovali strehe svojih domačij s polaganjem mokrih rjuh in polivanjem. 2e močno pre-perele gasilske cevi, so se slabo izkazale. Hiša Je pogorela do tal. Ravno tako hlev, šupa in svinjaki- K sreči so vaščani še pravočasno rešili iz podirajočega hleva kravo. V podstrešju je viselo meso pred kratkim zaklanih prašičev. Tudi to je ogenj do zadnjega kosa uničil. Kako je ogenj nastal, je težko reči. Po izpovedi pogorelke je žena že ob 17. uri prenehala kuriti v peči in ogenj pogasila. Verjetno je, da je iskra iz peči našla primeren prostor med sušilom in tramovjem, ki se je čez čas vnelo in vžgalo slamnato streho. Ivan Zagradnik odhaja v pokoj Ljubljana, 13. februarja Skoro ne mine mesec, da se ne poslovi od svojih stanovskih tovarišev in delavstva ta ali oni uslužbenec ljubljanske to- bačne tovarne. Tako smo izgubili pred kratkim spoštovanega in priljubljenega glavnega arhivarja g. Ivana Zagradnika, ki odhaja po 35 letih zveste službe v zasluženi pokoj. Ivan Zagradnik je stopil v ljubljansko tobačno tovarno leta 1903, kjer je nepretrgoma služboval do svoje upokojitve, priljubljenega uradnika so imeli vsi radi, tako njegovi predstojniki, kakor tudi stanovski tovariši in delavstvo. V tobačni tovarni je bil šef tehničnega oddelka in nadzorovaj je vse stroje in električne naprave. Bil je vseskozi koncilijanten in je vsakomur kolikor je bilo mogoče rad pomagal Rojen je bil Ivan Zagradnik leta 1881 v Ljubljani, kjer je obiskoval šole in se potem posvetil službi v tobačni tovarni. Vzgojen v strogo narodnem in jugoslo-venskem duhu je bil Član in podpornik mnogih kulturnih, človekoljubnih in nacionalnih društev ter je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Naročnik naprednega časopisja predvsem »Slov. Naroda« je desetletja, sJutru« pa odkar izhaja. Politično se ni nikdar javno udejstvoval; bil pa je vedno v naprednih vrstah, ki imajo v njem zglednega pristaša in narodnjaka. Ko se poslavlja od uradnistva in delavstva ljubljanske tobačne tovarne, mu želimo vsi. ki ga ljubimo in spoštujemo Se mnogo zdravih in srečnih let. ki naj jih v vsem zadovoljstvu preživi do skrajnih mej človeškega življenja. Steklene gesli Steklo se rabi v modernem času v tako različne namene, da bi naši predniki strmeli, če bi videli, kaj vse iz stekla izdelujemo. Tako se izdelujejo iz stekla kakor svila tanke nitke in iz njih se prede tkanina. Iz stekla se grade hiše. imamo pa tudi stekleno pohištvo — stole. mize. omare in drugo. Delajo se tudi poskusi izdelovati iz stekla celo glasbila. V nekaterih državah recimo v Ameriki nastopajo v javnih lokalih orkestri s steklenimi glasbili, gosli, violončeli, klarineti. Toda to ni navadno okensko steklo, temveč je posebno upogljivo steklo, takozvani plexi glas. Ton ki prihaja iz steklenega glasbila, je sicer nekako krhek in tudi zvoni drugače, toda prav zaradi tega je Še posebno prijeten. Toda lesrnim in pločevinastim jrlasbilom se konkurence od te strani ni treba bati. Resna glasba se na steklenih glasbilih ne da gojiti. Orkestri s steklenimi glasbili samo kurijoznost. Važnost dobrih pilotov Major Alford J. VV Wil!iams eden najboljših ameriških letalcev se je zelo skeptično izrazil o načrtih ameriškega letalstva. Izjavil je. da je 10.000 ali celo 20.000 letal, ki jih hoče Amerika v doslednem času zgraditi za svojo obrambo, nekoliko fantastično število. VVilliams zastavlja kar naravnost vprašanje: Kje bomo vzeli tolko pilotov za ta letala ? Zdaj imamo na razpolago okrog 1.000 pilotov, ki jih lahko posadimo v bombna aH bombarderska letala. Od kod naj naenkrat vzamemo vse druge ? Williams. Id je organiziral tudi kakih 500 amaterskih letal obsegajoče civilno letalstvo, je nadalje izja\ril: Imamo še vedno premalo ljudi, ki dobro vedo kakšna je zemlja gledana iz zračnih višav. Kaj nam pomagajo najboljša letala, če pa nimamo pilotov, ki bi jih pilotirali. Izvežbanje teh pilotov ni lahko in traja zelo dolgo. Novo letalo se da izdelati v mmogo krajšem času kakor pa izveŽbati dobrega pilota. Zato potrebujemo v prvi vrsti dobre pilote, kajti brez njih nam vsa letala ne bodo nič pomagala. Obed z Greto Garbo V New Yorku je nastala v začetku letošnjega leta nova agentura, ki dobro dopolnjuje serijo ameriških čudaških obrti odnosno poklicev od najemnih gentleman-skih spremljevalcev v gledališče ali na sestanke do pisarne, ki telefonično opozarja malomarne ali raztresene gospode na jubileje, godove ter praznike članov njihovih rodbin tn prijateljev. Nova agentura sporoči namreč proti zmernemu prispevku vsakemu interesentu, kje tistega dne obeduje, pije čaj, večerja ali se zabava ta ali ona filmska in gledališka zvezda. Ce Imate na večerji goste in jih hočete povabiti v restavracijo, kjer bi pri sosedni mizi sedela GToria Svanson, Greta Garbo ali Gary Cooper plačate dolar in čez pol ure Že veste, da večerja danes v krčmi »Twenty Onec Jannette Macdonal-dova, v restavraciji »Colonlesc pa Mar-lene Dietrich. Po ameriškem komentarju je tudi ta agentura ustanovljena zlasti za trgovce, ki čutijo potrebo, da se zvečer malo razvedre in povesele ob pogledu na slavno Marlenino nožico, da pozabijo na svoje poslovne težave. Agentura je pa ustanovljena tudi za Američane iz manjših mest iz podeželja, ki se lahko po povratku s trgovskega potovanja doma pohvalijo, da so večerjali z Ginger Roger-sovo in Fredom Astairom. DVOUMNO --—— Plesalka; Moje noge so moja bodočnost. Prijateljica: No, ti imaš pa veliko bo- Dlcholas Slluert 22 Hiša groze E J roman L Potem je pa prilezlo iz njega, kar je bil skuhal v svoji črni duši. Zdelo se je, da je napravil na starega kapitana dober vtis in da mu je le-ta ponudil, da bi se preselil k njemu in da se ga bo ■pomnil v svoji novi oporoki. Pozneje je pa prišlo na kapitanova ušesa nekaj iz preteklosti mladega Lucasa, kar mu ni bilo po volii. Hotel je torej izp remeni ti oporoko in Guva Lucasa razdediniti. Kapitanova smrt Ko je Guy Lucas zvedel za to, je jel kovati zaroto in posledica je bila, da je sklenil spraviti kapitana s sveta, preden bi svojo oporoko spremenil Vedei je, da kapitan pred svojim rojstnim dnem ne bo ničesar storil in tako se je odločil, da mora biti to storjeno prav tisti dan. Vsak dan in vsak večer je hodil kapitan na mostiček, kar smo vsi vedeli. In tam je stal prav I ▼ sredini po cele ure ter se razgledoval po krajini. Mladi Lucas je prevrtal zid pri mostičku. Potem si je pa izbral noč, ko je lahko nemoteno delal Splezal je gori, potegnil iz stene stare tramove in položil na njihovo mesto druge, daljše, ki so segali tja do zidu, kjer so bili zvezani skupaj. Sko-si odprtino okrog njih se je videl mostiček in vsakdo, kdor je stal na njem. Na mostičku stoječemu človeku ni bilo težko podžagati tramov pod nogami. In tako se je tudi zgodilo. Tiste tramove sem podžagal jaz. Lucas je bil spodaj, popival je z družbo toda vedel je, da sem v hiši, ker mi ie sam Odprl vrata. Vedel je, da orežim pri mostičku- Urejuje pod nogami. Ce bi ne bili iz perja, bi imeli zdaj vse kosti polomljene. Potem sem odhitel na mostiček in vrgel na vas še strešno opeko. Mornarjeve oči so divje zažarele. — Devet življenj imate! — je vzkliknil. — in dve izmed njih sem uničil jaz. Lucas je stal kraj mene, ko sem vrgel na vas strešno opeko. Pogledal je doli in ko vas je videl ležati na tleh. me Uuod u naš noui roman Mislim, da je kapitanov krik presenetil vse. samo mladega Lucasa in mene ne Ko je bila ded-ščina razdeljena, sem dobil od Guva Lucasa lepe denarce. — Danes je pa bilo tako. kakor sem vam že povedal Povedal sem vam vse. razen tega, da sem bil vzel s seboj pomočnika Oba sva prišla v skrivni hodnik. Ko pa sva se polastila rubinov, se je jel ta stari norec prepirati, ker sem dejal, da jih vzamem s seboj. Zamašil sem mu usta. Težko sopeč je mornar obmolknil. — Ko sem mu prerezal vrat, mi je zdrsnil skozi odprtino v sobo. kjer je sedela ta mlada dama Videla ga je Cim je pa planila ven. sem skočil za njim in ga po lestvici potegnil tja. kjer ste ga našli. Mornar se je ozrl na Johna Cabla potem ie pa nadaljeval: — Zdaj vam pa povem, kaj se je zgodilo, ko ste me zasačili. Čim sem zagledal Lucasa. sem vedel, da se mi ne bo nič zgodilo Ko sem ga udaril, mislite, da sem ga udaril zares? Delal se je, kakor da je padel pod mojim udarcem. Hotel mi je omogočiti, da bi obračunal z advokatom Le-ta pa se me ni ustrašil in moral sem storiti nekaj drugega. Ko ste odšli iz knjižnice, je Lucas ostal tam še nekaj časa. potem je pa tudi on odšel. Kmalu se je vrnil. Planil je na mlado damo, jo zvezal in ji zamašil usta. mene je pa osvobodil Potem sva šla skupaj iz knjižnice. — Cable mora umreti, — mi je dejal — Kapitanova smrt se mu ne zdi dovolj naravna in sklenil je preiskati to zadevo Ogledati si hoče kapitanov mostiček in tam bi utegnil priti resnici do dna. Pojdite za njim Ce stopi na mostiček. ga pošljite na oni svet- — Storil sem torej, kar mi je bil naročil Sledil sem vam po hodniku in bil sem vam za petami, ko ste našli mojega umorjenega tovariša Skril sem se. Videč, da greste na mostiček, sem smuknil nazaj na hodnik in vam izpodmaknil trame Josip Zupanete - Za »Narodno Uskaroo« Ftan Jermo — Zrn upravo tn inseratm del Usta Oton Chrlstof — Vsi v Ljubljani je potrepljal po rami. — Hotel mi je odpeljati nevesto Izpred nosa, — je dejal, potem je pa odhitel po stopnicah doli. No, gospod, ali zadostuje to, da bo Lucas visel? — O tem bo odločala dvanajstčlanska porota, ko bo prečitala vaše priznanje, — je odgovoril advokat. KONEC „Pot čez mrliče" V kvalitetni literaturi zavzema vohunski roman poseben položaj. V večini primerov ga napačno istovetijo z detektivskim štivom. To je naravna posledica odmika čitateljev od snovi, odtegujoče se v vsakem primeru reelnemu vsakdanjemu življenju, od romantike. Gre za ljudi, ki znajo živeti V nekolikih osebah in z nekolikimi obrazi, kajti vohunska in protivohunska služba te ali one države ne dovoljuje širši javnosti, da bi si jo mogla pobliže ogledati. Na videz nemogoče stvari se dajo zelo lahko opraviti. 2e položaj člana vohunske službe je tak, da ga ne moremo vtisniti v bežne oblike naziranja. To je v pravem pomenu besede položaj človeka izven vseh zakonov, kakor internih tako tudi mednarodnih. Nemška vohunka Mina Kleinova. ki je delovala med svetovno vojno v Levanti, Atenah, v Egiptu, in ki je končala svoje burno življenje v izgnanstvu na Malti, ni bila ustreljena ne morda zato, ker ji mednarodno pravo ne bi moglo dokazati njenega rovarjenja, temveč, ker je državni interes polagal važnost na živo Mino Kleinovo in ni potreboval mene smrti. Vodja nemške tajne službe v Rusiji Rudolf Ba-uer, ki se je povzpel celo do vodilnega položaja na vseruskem kongresu 5. julija 1918 v Velikem gledališču v Moskvi, je padel, ker je moglo njegovo življenje brez vsake pravne zaščite pomeniti nevarnost za položaj ljudi, s katerimi je Nemčija delovala. Nimamo točnih poročil o smrti vohunov ali vsaj resničnih podatkov in tudi ne moremo imeti točnih podatkov o njihovem delovanju. Ta roman je bil napisan pravočasno. Ni mogoče živeti v miru in v molčečem ugotavljanju svetovnih političnih položajev. Treba se je zavedati, da pomeni delo vohuna, pa naj bo političen ali industrijski, ogražanje narodne varnosti. V naših časih deluje v vseh ržavah Evrope nad petdeset tisoč nemških značk — vohunov — a naša država je na poti mnogim načrtom, recimo prodiranju na Bagdad in k vrelcem nafte v Rumuniji ali pa tja gori na Ukrajino in potem še dalje — proti vzhodu. Začetek jutri i