Štev. 12.
Tečaj XV.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega mcseca
Stoji za celo leto a gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 811 (Posamezne štev.
15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, ojnaitilainreklamacijo
pošiljajo sc upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in -u.red.3a.ife:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se u r e dn i š tvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oeono poslan knjige se ne vračajo.
Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli.
(Dalje od štev. 4.)
IV. razred.
O ponije. 1. Četrti razred je sestav ljeu iz dveh oddelkov, v I. so otroci 6., v II. pa otroci 7. in 8*. šolsk. leta. Ker je za zadnji dve leti šolsko obiskovanje mnogokrat olajšano, treba je, da se glavna tvarina v 6. šolsk. letu dovrši; za 7. in 8. šolsko leto pa naj se uči po vračajib, za katera dajeta znamenje a) odstotni račun, b) omere in razmere.
2. Ponavljanje je duša vsega pouka. Akoravno morajo otroci te stopnje že popolnoma izurjeni biti v računanji s celimi števili, z decimalnimi in z navadnimi ulomki, za katere zadnje se seveda le jemlje one z manjšimi in sicer za življenje važnimi števili, treba je, da se to računanje ponavlja in sicer a) tako, da si učenci pravila za pismeno računanje neizbrisljivo prisvojijo, b) da teče vse računanje brez ovir mehanično gladko. Isto velja za uporabni račun; pri jednostavnih nalogah morajo otroci a) sklep brez vsake učiteljeve pomoči tako rekoč brez pomisleka in b) vrsto računa za mehanično zvrševanje bliskoma navajati; pri sestavljenih nalogah pa morajo brez spodtikljeja a) vršitev in b) zvršitev naloge z lastnimi besedami izraževati. Povedane misli so tako važne, da bi mi bilo neprijetno, ako bi me vsak častitib bralcev ne razumel; zato čem te misli s pridjanimi primeri A, B in C osvetliti.
A.	Ponavljanje deljenja z osnovnimi števili.
U) 5m, Mm, 3cm : 3; več takih nalog z drugimi merami v smislu delitve.
I,) 5 y 4 D 3 J : 3*); več takih nalog v mislu delitve.
c) 543 : 3; več takih nalog najprej v smislu delitve, potem v smislu merjenja.
Na ta način dospemo do pravila za mehanično računanje brez vsega besedičenja. Kar sem tu za deljenje pokazal, velja za vsako vrsto računov in vsaj vsako stopnjo.
B.	Nekdo kupi 86« polja za 2425 gld.; koliko pride na 1 a.
a)	Sklep. Na 1« pride 80. del od 2425 gld., ali to bodemo izračunali, če 2425 gld. s 86 delimo.
b)	To izračunamo, ako 2425 gld. s 86 delimo.
C.	Trgovec proda 1738% hmelja po T45 gld.; po čim je kupil kilogram, če pri
vsem znaša dobiček 345'6 gld. ?
a) Vršitev. Najprej moramo prodajalnino izračunati, potem nakupnino in nazadnje nakupnino za 1 kg.
*) Stotice, Desetice, Jednice zaznačujemo z velikimi črkami; Btotinke, desetinke pa z malimi.
12
b) Izvršitev. Prvo izračunamo, ako l-45 gld. s 1728 množimo, drugo, ako odštejemo dobiček od prodajalnine, tretje, ako delimo nakupnino s 1728. Ali bi se dalo še drugo pot hoditi pri izračunan ji te naloge?
3. Tudi sklepni račun je treba ponavljati, razširi se pa še z vpeljavo navadnih in decimalnih ulomkov za sklepni števili. Povedano naj osvetlijo primeri.
a) 1 m blaga velja 60 kr.;	h) '/5m blaga velja 12 kr.;
7s™ „	? „	1 m	? „ .
c) 1jrjn blaga velja 12 kr.;	d) 3/5m blaga velja 36 kr.;
s/5™ » ? , i4/.« „ ? »
e) 3/5m blaga velja 36 kr.;	f) 3/5m blaga velja 36 kr.;
v.« , ? B	yaW „ ? ,
g) l4/> blaga velja 1-08 gld.;	h) 22/5m blaga velja 1 '44 gld.; . ? » 17sw d	? ,
i) 3/s/» blaga velja 36 kr.;	k) 1 m blaga velja 60 kr.;
Vs«« »_? „	2-25 m ,_? „
l) 2-25/rt blaga veljal'35 gld.;	m) 2'25m blaga velja 1*35 gld.; 1 m „ ? „ 6/» „	? „
n) 6in blaga velja 3-60 gld.;	o) 2'2bm blaga velja 135 gld.;
2-25m„	? „	3-Tom „	? „
Tu so razni slučaji jednostavnega sklepnega računa navedeni za račune o ceni, s
čimur pa ni rečeno, da bi se ne jemala pri takih vajah tvariua druge vrste in sicer z isto in obratno razmernimi količinami. Takisto se razširi sestavljeni sklepni račun. Na
podlagi takih nalog bi se dale vršiti vaje v primerjanji raznovrstnih med seboj zvezanih količin, katere sklepni račun še bolj osvetlijo, n. pr. „če je blago teže, je tudi cena viša", „2krat teže blago, 2krat viša cena" itd.
4.	Ponavljati in razširjati se ima tudi obrestni račun, kateri je za življenje največe važnosti. Pri tem ločimo tri glavne stopinje in sicer: a) pojem „odstotki" se še ne rabi n. pr.: „Koliko obresti se dobi od 532 gld. glavnice na leto, ako nam daje 100 gld. glavnice 5 gld. obresti?"; b) upelje se pojem „odstotki", računi se .pa še zmerom po sklepnem računu n. pr.: „532 gld. glavnice je po 5% naloženih, koliko znesejo obresti na leto?"; c) upelje se pojem odstotkov v novem za računanje pripravnejšem smislu n. pr.: „1% od 582 gld. je 100 del od 532 gld., t. j. 5*32 gld. x 5 = 26 50 gld.
5.	Predpisi zahtevajo: „Po krajnih razmerah in po prihodnjem poklici učencev ima se gledati osobito na gospodarske, obrtniške in priprosto trgovinske, pri deklicah pa na gospodinjske račune".
V tem načrtu ozirati se čem najbolj na trgovinske račune v jednem vračaji, katerim pridenemo v drugem vračaji obrtniške, ne rečem pa s tem, da bi preziral gospodarske, gospodinjske itd., temveč vpletati jih hočem tu pa tam, ker so tudi taki računi za vsakega važni in ker nam ponudijo lepo gradivo za sestavljene uporabne naloge. Ne smemo pa pozabiti, da je velike važnosti oblika računov, katere razpošilja trgovec, obrtnik, katere si napišuje previden in priden gospodar in skrbna gospodinja v svojih knjigah, ter moremo naše učence in učenke tudi s tem seznaniti. V naslednjem vidimo tako obliko.

Račun
za gospo Marijo Čebul. Paul Maj aro n, trgovec.
Oktob.			gld.	kr.
5.	3572w platna po 60 kr.		21	30
5.	32/k batista po 55 kr.....		17	60
Nov.				
13.	36«; katuna po 32 kr.....		11	52
21.	12m baršuna po 1 gld. 80 kr.	......	21	60
		vsota .	72	02
6 Vtem razredu je na mestu, da učence seznanimo z nekaterimi pridobitki za množenje in deljenje. Ti so: a) V multiplikatorji se nahaja številka 1, n. pr. 642 x 17,
b) multiplikator se da razstaviti na male faktorje, n. pr. 853 X —, c) multiplikator je blizu stotica, ali tisočica, n. pr. 672 x 5432 x d) množenje in deljenje s številoma 25 in 125. Ko smo učence s takimi pridobitki seznanili, naj se jih potem dosledno poslužujejo.
7. Odstotni račun sploh pride še le za obrestnim računom na vrsto, ko so se učenci popolnoma s pojmom »odstotkov" seznanili. Da sprejmejo učenci občni ta pojem do živega, treba je pri uvodu tvarino nalog kolikor mogoče menjati. Govori se torej o odstotkih, o zvišanji ali znižanji najemnine, plačila, cene, o zgubi pri žganji kave, pri mlenji moke, pri kuhanji mesa na teži, o množini vode v vinu, v žganji itd., itd. Kakor je znano, ločimo tri vrste odstotnega računa: a) z 100, b) na 100 in e) v 100. Prva vrsta je največe važnosti, torej prevladuje, vendar se druge dve vrsti ne morete popolnoma prezirati. Te vrste se pa osvetlijo na mnogih, mnogih primerih, katere dajemo dva ali tudi več tednov, če je treba, a) Kupljeno blago stane 452 gld., in dobiček znese 10%; koliki je dobiček?
Rešitev: 100 gld. nakupnine da 10 gld. dobička
452 „____________? „
itd.
b)	Blago se proda za 452 gld. z 10°/0 dobička; kolik je dobiček?
100 gld. nakupn. da 10 gld. dobička | tako se ne da naloga rešiti, treba je, da
452 „ prodajal. ? „ „ j se nakupnina spremeni v prodajalnino.
110 gld. prodajalnine ima 10 gld. dobička v sebi
4^2	?
„_»_n • n_»_n v
itd.
c)	Blago se proda za 452 gld. z 10% zgube; kolika je zguba?
100 gld. nakup, da 10 gld. zgube | Tudi v tem slučaji se morata imeni nakup-
452 „ prodaj. „ ? „ „ j nima in prodajalnina zjednačiti.
90 gld. prodajalnine prinese 10 gl. zgube
49PS	9
n___n__v • n v
itd.
Pri odstotnih računih jemlje se zraven izračunjanja obresti še izračunjanje o do bičku in zgubi, izračuna nje tare, diskonta, mešetnine, provizije, premije pri zavarovanji
v poštev kakor se to natančneje razvidi iz načrta.	(Dalje sledi.)
--
Naše ljudsko šolstvo v letošnji proračunski razpravi.
(Dalje.)
II.	strani, kjer bi smel pričakovati varstva.
(Dobro! Dobro !)
Naša birokracija misli še vedno, da služi državi najbolje, če sknša naša kultu-relna prizadevanja ovirati in udušiti. Gospodje mislijo še vedno, da morejo nas Slovence in Hrvate pokopati v italijanski ali v nemški grob.
Petindvajsetletna skušnja bi jih bila pač mogla poučiti, da ni tako. Res je sicer, da nismo dobili nobednega dež. šolskega sveta, nobednega dež. šolskega nadzornika, nobednega učiteljišča, da bi se zanj ne bili morali mnogo let trdo boriti. Drugače pa nismo mogli ravnati, morali smo stopiti v usiljeni nam boj, in ne umakamo se mu tudi sedaj ne, ker je za nas boj za narodno šolo boj za naše narodno življenje ali za smrt.
Boj za narodno šolo nam je sicer usi-ljen, a prav zato je potreben, dober in pravičen boj, zato upamo tudi na končno zmago. Na Kranjskem smo glede na ljudsko šolo skoro že zmagali. Tudi na Štajerskem smo generalni naskok deželnega šolskega sveta v Gradci na naše slovenske ljudske šole na Spodnjem Štajerskem z mnogoštevilnimi rekurzi na uaučno miui-sterstvo odvrnili in odbili.
Naši nasprotniki koncentrirajo sedaj svoje napade poglavitno na jezikovno mejo in svojo delavnost na ustanovljenje malih čistonemških ljudskih šol v jezikovno name-šanih trgih na Spodnjem Štajerskem.
No, s pomočjo Avstrijske birokracije se jim je to v treh trgih posrečilo. Vzdržati pa tega vendar ne bo mogoče.
Ne bota potekli dve leti in te šole bodo utrakvistično urejene. Sicer pa se je pri njih ustanovitvi kaj čuduo postopalo.
Neki fanatični okrajni glavar n. pr. je, da dobi potrebno število nemških otrok, nekemu slovenskemu eraričnemu cestarju vzel njegove slovenske otroke in jih protokoloval kot nemške (Smeh), poučiti pa ga je hotel s tem, da mu je rekel: Jaz sem ti pred-
Govor dr. Lavosl. Gregoreca (dalje): Sedaj pridem k drugemu delu svojih izvajanj, k narodni šoli. Velečislani gospod poslanec dr. Pattai je nedavno v nekem slavnostnem govoru to-le rekel: »Nežno otroško srce je v začetku njegovega razvoja varovati vsake vznemirjenosti v verskih rečeh in izročiti učitelju, glede na vero in narodnost! tako, kakor zaupani mu gojenec". To so jako lepe, jako resnične besede. Krščansko ljudstvo more biti zadovoljno le s krščansko-verno šolo, ki je zajedno patriotično-narodna. Narodne šole mora dandanes vsako ljudstvo zahtevati, če hoče narodno živeti in če neče narodno propasti. (Dobro! Dobro!) Na srečo je pri nas vsakemu narodu taka narodna šola zajamčena po členu 19. državnih osnovnih zakonov iz leta 1867. Vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Vsi jeziki so v šoli jednakopravui in vsakemu narodu je dati za izobraževanje jezika potrebnih sredstev. Kdor premotri brez presodkov razmere v Avstriji, mora pripoznati, da so bile te zakonske določbe jako modre, jako pravične in potrebne, pogoj so miru mej narodi, razcvitanju in nekako nadaljnemu obstanku naše lepe domovine. Obžalovati pa je, da še ni bilo vlade, ki bi bila naredila brez razločka vse narode naše monarhije v polni meri deležne dobrot tega drž. osnovnega zakona. Obžalovati je, da imamo še vedno vlade, ki zlasti nam Slovanom krate dobrote tega drž. osnovnega zakona in po-uzročajo ter pospešujejo neznosen boj za šolo. Zlasti južni Slovani, Slovenci in Hrvati, smo v tem boji za šolo žrtvovali že sila mnogo talentov, časa in denarja in še ni videti, kdaj mu bode konec. Kar pa nas najbolj žali, je to, da vidimo mej svojimi narodnimi nasprotniki v prvih vrstah vedno birokracijo, avstrijsko uraduištvo. Nič ne more našega naroda žaliti tako, kakor čuv-stvo, da se mu je zgodila krivica od tiste
postavljen, ti pa si mi podrejen, zato smem zdaj storiti s tvojimi otroci, kar hočem". Istotako je storil z nekim slovenskim hlapcem, češ, da služi pri nemškem posestniku, da morajo torej otroci biti Nemci.
V	Istri so razmere glede na ljudske šole še nekoliko bolj žalostne. Po najnovejših statistiških podatkih je tam 46.000 otrok, ki bi morali šolo obiskovati, mej temi pa jih je 18.000, ki pogrešajo potrebne hrvatske ljudske šole. Glavna krivda zadeva šolska oblastva, ki ljudstvu vedno le italijanske šole ponujajo in radi ponujajo, o hrvatskih šolah pa nečejo ničesar slišati in se jim najodločneje ustavljajo.
Hrvatska občina Poljane je zgradila veliko šolsko poslopje in opremila z vsem, kar je potrebno. Tri leta se je morala boriti, da je dobila javno hrvatsko ljudsko šolo, a dobila jo je še le, ko je naučno mi-nisterstvo ugodno rešilo njeno pritožbo. Tako grdo se ravna s slovensko-hrvatsko večino v Istri; ljubše je nokaternikom, da se pogrezne v nevednosti ko da bi pametno in pedagogično izobrazila.
V	Trstu Slovenci še vedno ne morejo dobiti ljudske šole, takisto ne v Gorici, dasi se je potreba slovenskih šol komisijsko dokazala. Specijelno v Gorici ima 12.000 Italijanov, poitalijančenih Slovanov in po-italijančenih Nemcev, 25 ljudskošolskih razredov, za 7000 Slovencev pa ni v tem mestu ni jednega slovenskega Ijudskošol-skega razreda; zadovoljiti se moramo s privatno šolo, katero obiskuje 320 otrok. Tako morejo Slovenci dvakrat plačevati, jedeukrat za italijansko mestuo šolo, potem pa za privatno šolo, kar je očitno velika krivica. (Gotovo!)
Slovenci v Gorici so tri leta zapored prosili za slovenske šole, ali stvar se je vselej zavlekla. Tako je dež. šolski svet dne 20. februvarja 1893 odločil v tej stvari prosilcem na korist, ali na čudo, minister-stvo je to odločbo razveljavilo (Čujte!) in odredilo nova poizvedavanja, katera bi imela biti končana do 15. septembra 1. 1.; končana pa so bila šele koncem decembra in | sicer so se vodila tako, da zahtevam mi- j
nisterskega naročila ni bilo povsem ustreženo.
Od tedaj so minuli štirje meseci, a zgodilo se vedno ni nič. Goriški mastni svet, je razne ministerske reklamacije ignoriral, ker teh opominov ne zmatra resnimi, ali pa se slovenska peticija iz najbolj ničevnih razlogov postavi raz dnevni red.
Ključ za razumevanje teh dogodb je dobiti v namestniški palači v Trstu, saj ni nikaka tajnost, da sedanja sestava mestnega sveta in mestnega šolskega sveta ni drugega nič, ko protekeijsko dete deželne vlade.
Bivši minister Gautscli je povsem drugače ravnal; ta je kategorično in telegra-fično sporočil v Ljubljano ukaz, da je ustanoviti nemško ljudsko šolo; glede na Gorico in Trst ravna ministerstvo čisto drugače, ko gre za slovenske želje. Tu nima ministerstvo hkrati nobedne moči. Sicer pa se na Primorskem pusti, da se dogajajo reči, katerih ni moči drugače imenovati, ko avstrijsko zaslepljenost.
Gospoda moja, sedaj mislim govoriti o šolskem boji na Koroškem. S tem šolskim bojem trajajočim že 25 let, se mislim nekoliko natančneje baviti, in sicer iz treh razlogov: Prvič, ker nam slovenskim poslancem ne more biti vse jedno, kaka je usoda naših slovenskih rojakov na Koroškem ; drugič, ker koroški Slovenci nimajo nobednega slovenskega poslanca, in tretjič, ker sem bil naprošen, da v tej visoki zbornici popišem trpljenje koroških Slovencev.
Zadnje ljudsko številjenje je na Koroškem konstatovalo 254.587 nemških in 101.030 slovenskih prebivalcev. Ti nad 100.000 duš broječi Slovenci še pred kratkim niso imeli nobedne slovenske ljudske šole.
Odkar so namreč prišli v veljavo novi ljudskošolski zakoni, izginile so vse prejšnje slovenske ljudske šole, ustanovljene za časa škofov Slomšeka in Wiervja.
Se toliko slovenščine se v začetku ni trpelo po teh šolah, da bi slovenski otroci ; mogli brati katekizem. V veljavi je bilo geslo: Uči se nemški ali pa pogini.
Nad 100.000 duš broječi Slovenci na Koroškem imajo tako malo svojega zastopnika v deželnem šolskem svetu v Celovci kakor ga nimajo 400.000 duš broječi štajerski Slovenci v Gradci.
Na Koroškem velja normalnošolski načrt iz leta 1875. Po tem je bilo le dvoje vrst šol: čisto nemške in utrakvistične. Utrakvistične šole so bile samo po tistih krajih, kjer prebivajo Slovenci združeno in kompaktno, torej v šolskih okrajih Sv. Mohor, Celovec, Beljak in Velikovec.
Nemških šol je bilo 256, namreč po starem učnem načrtu. K tem 256 čisto nemškim šolam se je takrat prištevalo še 16 in v najnovejšem času še 24 takih šol, v katerih je samo nemščina učni jezik in se rabijo samo nemške knjige, dasi je velika večina ali vsaj veliko odstotkov učencev slovenske narodnosti.
Naredil sem tu majhen načrt o teh nemških šolah v večinoma slovenskih krajih.
Nemški Slovenski
	šolarji	
1. Anabihl ....	120	60
2. Žrelc.....	28	80
3. Borovlje ....	26	345
4. Grabštenj . . .	. 13	252
5. Sv. Jakob ob cesti	. 15	79
6. Krivavrba . . .	. 39	37
7. Sv. Martin . . .	. 23	84
8. Otmanje ....	43	45
9. Poreče.....	90	73
10. Holbiče ....	31	201
11. Sv. Tomaž pri Cilnbergu 11		90
12. Timenca ....	12	80
13. Podljubel . . .	. 5	88
14. Vetrinje ....	75	155
15. Podklošter • . .	. 38	210
16. Ledenice ....	1	197
17. Vrata.....	43	206
18. Železna Kaplja . .	. 12	147
19. Pustrica ....	22	63
20. Velikovec . . .	. 198	225
21. Prevali ....	222	172
22. St. Janž ....	119	70
23. Rekavas ....	5	50
24. Spodnji Dravobreg	. 123	105
Na teh 24 šolah je torej 1316 nemških in 3111 slovenskih otrok. Te šole so čisto nemške (Čujte!), razen kateheta ne govori nobeden učitelj slovenski in nobeden ne sme rabiti slovenskega jezika, da, mnogo je takih, ki tega še ne morejo, ker slovenskega jezika sploh niso zmožni, o čemur bodem še govoril.
Ti slovenski šolarji ne slišijo iz ust posvetnega učitelja nobedne besede v njih maternem jeziku, kar je vendar pedago-giško barbarstvo sredi Evrope. (Pritrjevanje). Ako sploh kje, tako ima naučua uprava dolžnost, tukaj vmes poseči (Tako je!), dež. šolsk. svetu koroškemu v spomin poklicati člen 19. drž. osnovnih zakonov in nt i za-ukazati, da se po njem ravna; ta člen pravi: V tistih deželah, kjer prebiva več narodov, je javne učne zavode tako urediti, da dobi vsak narod potrebnih sredstev za izobraženje v svojem jeziku, ne da bi bil prisiljen učiti se drugega deželnega jezika. Tukaj ta določba ni v veljavi, ravno narobe; teh 3111 slovenskih otrok ima po državnih osnovnih zakonih pravico do slovenskih učiteljev in do slovenskega pouka (Pritrjevanje) in zato ima naučna uprava dolžnost skrbeti, da se to dejansko zgodi in izpelje.
Postopanje dež. šolskega sveta koroškega je 25 let trajajoče permanentno kršenje drž. osnovnih zakonov. (Tako je.)
Preidem k pojasnjenju utrakvistiških šol. Takih je bilo po starem učnem načrtu 93, sedaj jih je 84. Ako bi bile te utrakvistične šole res to, kar bi imele biti po besedah, bili bi Slovenci ž njimi zadovoljni. Koroški Slovenci so mi pisali, naj v tej visoki zbornici povem, da bi bili zadovoljni, ako bi bile te utrakvistične šole res utra-kvistično urejene, to se pravi, ako bi bila za teh 10.188 slovenskih šolarjev v teh utrakvističnih šolah slovenščina učni jezik in bi se nemščina, začenši s tretjim šolskim letom, učila kot učni predmet in sicer na pedagogiško dopusten način.
Ako bi bile te šole tako urejene, bili bi Slovenci ž njimi popolno zadovoljni, ker | je taka uredba v ondotnih razmerah j edino
primerna, jedino prava in pametna, ki tudi ni v nasprotji z državnimi osnovnimi zakoni; slovenski otroci bi se na ta način res nekaj naučili, in si osvojili tudi znanje nemškega jezika laglje in bolje, ne da bi glede na znanje lastnega, slovenskega materinega jezika imeli škodo. Ali baš takih smotrn primernih, pametno urejenih šol na Koroškem nečejo dati Slovencem. (Poslanec Ghon: Občine same jih nečejo!) Peticije dokazujejo nasprotje. (Posl. Ghon: Prav i peticije dokazujejo to; o tem bodem še 5 govoril.) Deželni šolski svet pa je te šole tako uredil, da se v prvem in drugem šolskem letu, to je pri otrokih, starih po šest in po sedem let, rabi slovenski jezik, potem pa, od tretjega leta naprej nič več; te utrakvistične šole imajo torej samo v prvih razredih utrakvistično barvo, v višjih razredih pa so po vsem nemške šole, in zato mislim, da bi imela naučila uprava tudi v tem oziru dolžnost, vmes poseči in odpo-moči, ker jej mora vendar na tem biti, da tudi šolarji slovenske narodnosti na Koroškem dosežejo v državnem ljudsko-šolskem zakonu določeni učni smoter.
To pa je pri uredbi teh utrakvističnih
šol povsem nemogoče, kar bom takoj dokazal. — V najnižjih razredih teh utrakvističnih šol se rabi sloveusko-nemški abecednik, katerega je izdal Karol Prescliern. Ta razpravlja na straneh 1—46 o glasovih in vajah v čitanji v slovenskem jeziku, na straneh 48—102 se razlagajo nemške pisane in tiskane črke, na straneh 105—160 pa ima 16 slovensko-nemških. 13 slovenskih iz 25 nemških vaj za čitanje. Iz tega sledi, da se otroci v naj nežnejši starosti, v šestem in sedmem letu seznanijo hkrati z dvema jezikoma, s slovenskim maternim jezikom in z nemškim, jim še tujim jezikom. Ti otroci se morajo v dveh letih naučiti teh abeced: slovenske abecede in nemške tiskovne in pismene abecede. Zajedno se morajo otroci tudi naučiti citati v teh treh abecedah, vrh tega pa si še osvojiti toliko nemškega jezika, da jim more počenši s tretjim letom samonemški pouk kaj koristiti. To je nemogoče. Ko bi se ptslali na te šole sami čudeže delajoči učitelji in bi ti dobili tam same čudovite otroke, bi komaj to dosegli, ali čudovitih učiteljev je le malo, navadno pa ljudsko-šolski otroci tudi niso čudoviti Otroci.	(Dalje sledi.)

Pedagogiški razgled.
K zgodovini šolstva v Hrvatskej in Slavoniji.
(Konec.)
Administracija vse države, torej tudi oskrbovanje šolstva naha jalo se je zopet na Dunaji. Naučni minister Leon Thun je osnoval v Zagrebu norm al k o, razširi vši dosedanjo trimesečno in šestmesečno preparan-dijo kakor drugod na leto, pozneje na dve leti. Za šolske stvari bil je osnovan pri hrvatskem namestništvu posebni šolski urad, ki pa je podlegal banu in naučnemu mi-nisterstvu. Za razne stroke šol so bili postavljeni posebni šolski svetovalci, ki so bili udje šolskega urada. Te ude je sklicoval ban ob svojem času na posvetovanje ter zahteval od njih pismenih napotljejev, tika-jočih se šolskih stvarij. Prvi poročevalec v šolskih stvareh pri zagrebškem namestništvu je bil prof. Štefan Iližaševič, dokaj izobražen mož, ki pa je radi brambe hrvatskega
jezika proti germanizačnim naporom prišel kmalu v nemilost ter bil odpuščen iz službe. Kmalu potem je bila vpeljana v narodne šole zopet nemščina, da bi se baje vzbudil v mladini avstrijsko-nemški duh. Posebna skrb se je obračala na verski značaj šole, vsled konkordata s papeževo stolico 1855. 1., po katerem se je obskrbovanje šol nahajalo v rokah škofov, župniki pa so bili ravnatelji in ob jednem nadzorniki šol. Tudi ta na-redba je trajala do 1. 1874.
Pripravnišnica je bila v tem času dvakrat preustrojena in sicer 1853. in 1857.1., toda tako, da je bila obsežnost učiva vsakokrat prikrajšana, kajti nazor vlade je bil, da učitelji ne potrebujejo mnogo znanja; tudi ni bilo dovoljeno rabiti na pripravnišnici drugih knjig, nego te, ki so bile predpisane
za ljudske šole (izvzemši knjige za pedagogiko, didaktiko in veronauk). Za učitelje, ki so bili že nameščeni, so se vpeljali jed-nomesečni nadaljevalni tečaji, da se seznanijo z novimi berili, z nazornim poukom in vodstvom uradnih knjig. Ker pa se je ustanavljalo vedno več šol, nego je dohajalo učiteljev iz pripravnišnic, bila je vlada prisiljena sprejemati za učitelje ljudi, katerim se poprej o učiteljstvu niti sanjalo ni, zlasti godce; vsak je bil sicer primoran napraviti izpit zrelosti, pri katerem pa se muogo ni zahtevalo. Poleg tega je skrbela vlada za šolski razvoj tudi še, da je zidala nove šole; po mestih je postavljala kraj ne šolske nadzornike in šolske odbore, izdajala različne na-redbe o dolžnosti dušnih pastirjev, učiteljev in učencev; snovala šolske knjižnice, sklico-vala učiteljske konferencije i dr.; vsekako pa je v vsej sestavi vol še neprestano ger-manizatorski duh, ki je dušil vse narodne napore in občutke hrvatske.
Tem razmeram je napravila konec še le oktoberska diploma 1860. I., s katero je obljubljena avstrijskim narodom samouprava. Absolutizem v Avstriji je prenehal. Madžarom in Hrvatom bila je vrnena stara ustava, po katerej so tako dolgo hrepenili. Po na-redbi cesarja samega so se vršile v Hrvat-skej konferenciji, katerim je predsedoval ban, na katerih se je poleg drugega tudi sklenilo, naj se vpelje hrvatski jezik v vse urade in šole. Ta sklep je sprejel pozneje tudi hrvatski sabor, toda navzlic vsemu temu vladal je v hrvatskih šolah stari, tu in tam nekoliko spremenjeni sestav z 1845. 1., ker novi šolski zakon, ki ga je sabor sprejel in čegar osnovo so izdelali učitelji, od cesarja ni bil potrjen. Takisto so ostale brez vspeha prošnje in predlogi za predru-gačbo šolstva in zboljšanje učiteljskega stanu, ki so jih podale saboru učiteljske skupščine. Da so se pa plače učiteljev vsaj deloma zboljšale, treba se je zahvaliti takratnemu šolskemu poročevalcu pri namestništvu zagrebškem, dru. Fr. Račkerau.
Po 1866. 1. vpeljanem dualizmu je dobila Hrvatska 1868. 1. samoupravo za svoje notranje zadeve, torej tudi za šolstvo iu 1. 1869 je stopila v življenje autonomična kralj, hrvat.-slav.-dalmatinska vlada, pri katerej je bil osnovan posebni odbor (sekcija) za izobrazbo in pouk.
Ko je 1. 1874 dobil administracijo dežele v roke Ivan Mažuranič, prišlo je na hrvatskem saboru šolsko vprašanje znovič na dnevni red. On je tudi pripomagal, da se je izdelala osnova šolskega zakona s
pomočjo učiteljev, ki je bila na saboru jednoglasno sprejeta ter od cesarja potrjena postala v oktobru istega leta zakon.
Z novim zakonom so se vršile v šolstvu velike spremembe. Cerkveno oskrbovanje šol je prenehalo in nadzorovanje bilo prepuščeno deželi; cerkvi je ostalo samo nadzorovanje nad poukom veronauka. Dolžnost šolskega obiskovanja se je določila na 5 let in 2 leti za ponavljalno šolo; osnovali so se krajni šolski sveti s krajnimi šolskimi nadzorniki, šolski inšpektorji in druga koristna uovo-tarstva, podobna onim, ki so bile pred nekoliko leti vpeljane v šolah po Cislajtaniji. Plače učiteljev so se odmerile na 700, 600, 400 in 350 gld. na leto; učiteljska šola se je razširila na tri leta, osnovale so se pri-pravnišnice za učiteljice in več podobnega.
Kmalu potem je prenehala tudi Vojaška granica ter bila pridružena kraljestvu Hrvatskemu. Vsekako pa je v šolstvu, kakor v drugih stvareh ostala v veljavi popolnoma drugačnejša naredba, nego v civilnej Hrvatski. Po izdavi novih šolskih zakonov v Predlitaviji jelo se je šolstvo preustra-jati tudi v Vojaškej granici. Osnovale so se ljudske in meščanske šole; stroški za šole so se pokrivali z 10% dokladami k davku, ostanek pa je plačevala dežela; učitelji so postali javni uradniki ter imeli na ljudskih šolah po 300, na meščanskih pa po 600 gld. na leto. Osnovali so se krajni šolski sveti, deželni šolski svet in pripravnišnica v Petrinji. Leta 1879 so se izdali predpisi o pravnih razmerah učiteljstva in I. 1880 se je porekšala učiteljstvu plača (500, 450, 400 in 300 gld. na leto) in več drugega. Razumi se samo po sebi, da taka razdvojenost v šolskih stvareh med civilno Hrvatsko in bivšo Vojaško granico po njunem združenji pod jedno politično upravo ni mogla služiti deželi v prospeh ter se tudi dolgo vzdrževati ni mogla. Hrvatsko učiteljstvo se je vneto trudilo, da bi bil vpeljan povsod jeden sam šolski zakon, kakor tudi da bi bil zakon od 1874 leta v nekaterih točkah izpreinenjen, kakor to zahtevajo sedanje razmere.
Deželna vlada je 1. 1888. zares izdelala načrt novega šolskega zakona, katerega je sabor v tem letu vsprejel, cesar pa ga 25. decembra 1888. potrdil. Dasiravno se je ta zakon v glavnih točkah strinjal z zakonom od 1874. 1., vendar se v mnogih posameznostih znatno razlikuje od njega, ker je izdelan po naših zakonih ter bolje ustreza željam Hrvatov i Srbov. Poslednjim skuša vstreči glavno s tem, da si zamorejo snovati
svoje autonomne ljudske in učiteljske šole, da so oproščeni plačila šolskih doklad kakor tudi z določbo, da učitelj mora biti iste vere, h katerej se priznava večina šolske mladine.
Izmed daljših določb tega zakona zaslužuje pozornost naslednje: Na ljudskih šolah se ne plačuje nikaka šolnina. Dolžnost šolskega obiskovanja traja 5 let kakor poprej; šole so četirirazredne, toda četrti razred traja za učence, ki ne gredo v višje šole, dve leti. Otroci, ki so obiskovali ljudsko šolo, so dolžni obiskovati dve leti še po-navljalno šolo, ki je dvakrat v tednu po dve uri (ne vštevaje k temu učenje vero-nauka.) Višja ljudska (meščanska) šola traja četiri leta. V vsakem šolskem poslopji ima biti stanovanje za jednega učitelja. Poprejšnje preparandije imenujejo se sedaj učiteljske šole, ter so podobne našim učiteljskim izobraževal iščem. Toda ne stari, niti novi šolski zakon ne zahteva, da bi na učiteljskih šolah bili izključljivo nastanjeni učitelji srednjih šol. Tudi nastavljanje uči-
teljev vrši se sedaj tak 6 kakor pri nas. Učitelji javnih šol so deželni uradniki. Kar se plače tiče, odpravljena je sedaj razdelitev po razredih in odmerjena vsem učiteljem na ljudskih šolah plača 400 gld. razun stanovanja ali 100 gld. za stanovanje (zač. učit. 350 gld. in 100 gld. za stanovanje). Po mestih in večjih občinah imajo učitelji razun tega še draginjsko doklado od 60 do 300 gld., ki se ne všteva v do-služnino; opravilna doklada znaša na meščanskih šolali 200 gld. ali 150 gld. (na mešč. samostalnih šolali), na ljudskih šolah 100 gld. ali 50 gld. (na dve ali trirazred-nicah). Vsak učitelj ima pravico do 7 petletnih doklad na ljudskih šolah po 50, na meščanskih po 60 gld. Po 401etnej službi ima pravico do cele doslužnine (poprej po 301etnej službi.) Učiteljicam je bilo po starem zakonu dovoljeno se inožiti, po novejšem pa imajo ostati samice. če se pa omože po petletnej učit. službi, dobe odpravnino, ki je jednaka njihovej poprejšnji letni plači.
Po češkem izvirniku Hanuš Klime. —c.

Društveni vestnik.
Črešnice. (O zborovanji učiteljskega društva za celjski in laški okraj 3. jun. t. 1.) Četrtega letošnjega zborovanja se je udeležilo IG udov in kot gost bila je navzoča gospa Tustišek-ova, učit. ž. r. d. v Blagovni. Otvorivši zborovanje, predsednik gosp. A. Gradišnik naj prvo srčno pozdravi novega društvenika, gosp. M. Igla rja, nadučit. v Loki, ki se je že tudi zadnjič udeležil izleta v Šmarje; nadejamo se, da smo pridobili ž njim zvestega in vztrajnega sodelovalca. Bog ga živi! — Potem se v navdušenih besedah spominja 40let-nice poroke Njih Veličanstev, presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in presvitle cesarice Elizabete, rekoč, da pa posebne slavnosti v ta namen društvo ne misli prirejati, ker se je itak pred kratkim udeležilo lepe patrijotične slavnosti v Šmarji povodom praznovanja 20letnice obstanka ondotnega učit. društva in 251etnice šol. postav ter zakliče pre-vzvišeni cesarski rodovini trikratni ,jSlava!"
1. Društvu so došli nastopni dopisi: a) od slav. okr. šol. sveta celjskega glede na prosti četrtek povodom društvenega zborovanja (glej zadnje poročilo); b) od ravnateljstva „Zaveze", tičoč se letošnje glavne skupščine v Gorici; n) vabilo gosp. Šelige k „Jubelfeier", kojo prirede šolski vrtnarji laškega okraja v proslavo 251etnice šol. postav v nemški šoli Laškega trga; čj pismo gosp. V. Strmšeka, predsednika šmarijsko-rogačkega učit. društva, v katerem izreka laskavo zahvalo, da se je naše društvo
udeležilo v precejšnjem številu praznovanja 201elnice obstanka ondotnega učit. društva in 251etniee šol. postav v Šmarji ter s tem pripomoglo k sijajnemu vspehu cele slavnosti. — Res v najprijetnejem spominu ostane nam ta učiteljski praznik, a pozabiti ne smemo gostoljubnosti in požrtovalnosti sosednih tovarišev ; storili so vse, kar je le bilo mogoče, da so nam vesele urice skupnega bivanja storili kolikor mogočo prijetne. Radi tega se predsednik poveri, da sosedno društvo na vsem tem prav srčno pismeno zahvali.
2.	Za poverjenike k letošnji glavni skupščini »Zaveze" izvolijo se gg. Franc Brinar, Anton Petriček in Jernej Troha; za njih namestnike pa gg. Anton Gnus, Armin Gradišnik in Radoslav Knatlič.
3.	Gospod Gnus temeljito oceni Trebenšek-ovo brošuro o Grube-jevej računski metodi; pisatelj jasno dokazuje, da je vsestranska obravnava števil po Grube-jevi metodi velika nezmisel; a večje delo pod naslovom „Grubes Rechenmethode, eiue Un-moglichkeit" misli pa še le založiti, ako dobi dovolj naročnikov. Ker pa želi pisatelj o tej stvari zvedeti naše mnenje, se ocenjevatelju naroči, mu v tem smislu poročati, da se strinjamo z njegovimi nazori ter nas veseli, da je nastopil v svoji reformi računske metode v občo pot, katero nam je že pred njim pokazal gosp. prof. Lavtar.
4.	Podavanje gospoda Brinarja o izkušnjah v pokončni pisavi se radi prepičlega časa preloži.
5. Sprejme se resolucija, da se naj vsi učitelji, ki imajo biti poklicani v enketo za urejevanje učiteljskih plač, izreko izključljivo le v smislu con-cretual-statusa. — Na predlog gosp. Stukeljna kupi društvo jeden iztis knjige „Kamnik", sestavil in založil Lj. Stiasny. — Društvo izrazi svoje obžalovanje, da seje natisnil v 15. štev. „Domovine" uvodni članek „251etnic.a šolskih postav", ker je za učitelj-stvo naravnost žaljiv in ker se na ta način naše preprosto ljudstvo le hujska proti šoli ter s tem tudi proti učiteljstvu. *)	B r i n a r.
Ptuj. Zborovanja našega društva, katero se je vršilo 7. junija t. 1., udeležilo še je 28 udov. Na vsporetlu so bila med drugim tudi konferenčna pra-šanja. Po običajnem pozdravu gospoda predsednika prešlo se je na dnevni red.
Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri s popravkom, da sta gg. Zacherl in Fr. Ceh iz ljutomerskega ne pa iz ormožkega okraja. Izmed dopisov naj bodo omenjeni sledeči: a) Ptujski okrajni zastop je podaril našemu društvu v društveni namen 20 gld.; bodi mu na tem mestu izjavljena najtopleja zahvala. b) Dopis „Zaveze", zadevajoč šesto skupščino slov. učit. društev v Gorici dne 15., 16. in 17. avgusta ter volitev delegatov, cj Dopis ormožkega učiteljska društva: ali se naj „komaj zadostno" (kaum-geniigend) pretvori v „še zadostno" (hinreichend) ? (Stvar se je prepustila ormožkim gospodom.)
Za poverjenike so voljeni: gospdč. Kren, Dom. Serajnik sen., Iilanjšček in Zopf; njih namestnikom pa gg.: Weinhard in Farkaš.
Gospod Podobnik nam je na to v kratkih potezah pokazal, kako se naj izdela konf. naloga: „Kako vzgajati šolsko mladino k delavnosti in za-dovoljnosti z malim?" Po nekaterih pripombah so se poročevalčevi stavki („teze") odobrili.
Isto je omeniti o poročevalcih g. Hrenu („Ali se doseže smoter sedanjega učnega načrta za jedno-do trirazrednih ljudskih šol na deželi z občnimi šolskimi olajšavami, ali bo treba za takšne šole predrugačiti učni načrt?") in gosp. Zopfi („Bericht iiber die bewerkstelligte Revision der hierbezirks eingefiihrten slovenisch-deutschen Sprachbiicber und zw.: der „Slovensko-nemška začetnica" von Miklosich und der „IJrva und Druga nemška slovnica" — sammt eventuellen Antragen. Gosp. poročevalec te točke je pa postavil sledeče stavke: 1. Naj se Začetnica" in „Prva nem. slovnica" spojite v jedno knjigo, katera bi naj bila glede na berilne spise obširnejša in se rabila dve leti. 2. Naj je načelni list le slovenski kakor pri „Drugi nemški slovnici" in se naj glasi „Prva slovensko-nemška slovnica". 3. Maj so pred vsako slovnično vajo navedene in
*) Z zadoščenjem pa javljam, da je „Domoviua" v svoji 16. štev. izjavila, da ji ni bil namen napadati šole in učiteljev in v dokaz temu je priobčila pod istim naslovom članek, ki osvetljuje delovanje šole tudi z nasprotne strani.	Poročevalec.
preložene na nemški vse besede, katere se v vaji na novo nahajajo; vrh tega naj bo vsaka beseda tudi zadaj v besednjaku zabelježena. 4. Naj se pristavi v tej knjigi nemškemu črkopisu tudi slovenski. 5. Naj se napravi pri začetnih vajah v čitanki tudi pri ua-tisnenih besedah med posameznimi zlogi vezaj. 6. Naj se piše dosledno „kdo" in ne „kedo" ! Po dokončanih podavanjih se izreče gg. poročevalcem zaslužena pohvala.
Res težko je bilo dosledno [določiti dan naše društvene slavnosti, ker so se kazale ovire zdaj tu zdaj tam; danes smo se pa po predlogu gosp. Zupančiča zjedinili, da obhajamo društveno 25let.nico 1. julija t. 1. po vsporedu, ki je objavljen v 3. štev. „Popotnik"-ovcj. Ker ni nobednega predloga več, sklene gospod predsednik zborovanje ob '/il. popoludne.	V. P.
Iz Savinjske doline. Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo 7. junija pri gosp. Sadniku ob savinjskem mostu.
Otvarjajoč zborovanje pozdravi gosp. predsednik s krepkimi besedami došle ude, ki so se danes malone v polnem številu zbrali; kajti manjkale, so le gospodične učiteljice, ki pa so bile zadržane se zborovanja udeležiti. Potemtakem bilo nam je danes isti-nito lehko dognati točke, katerih rešitev nam je od zadnjega zborovanja preostala.
Preidoč k dnevnemu redu prebere se zapisnik zadnjega zborovanja, koji se neizpremenjen overi. Na to objavi gosp. predsednik nastopne dopise:
a)	Dopisi vseh članov, ki so se vsled zborovega sklepa z obljubo odzvali, da še ostanejo nadalje udje Savinjskega učiteljskega društva. K temu bodi mi dovoljeno le pripomniti, da so vsled poziva vsi učitelji, kakor tudi vse gospodične učiteljice vestno izpolnili svojo dolžnost, razen jednega učitelja, ko-jega ime pa hočem zamolčati. Društvo šteje sedaj 15 pravih in jednega častnega člana.
b)	Dopis „Zaveze", s kojim se vpraša: 1. ali hoče društvo pri letošnjem zavezinem zborovanji kakšno vprašanje vposlati, 2. naj se rači poslati štev. udov kakor donesek udnine, se vzame na znanje in se potrebno ukrene.
Tretja točka je bila volitev novega odbora. Se-dajni gosp. predsednik Josip Vidic se zahvaljuje za zaupanje ter prosi, da bi zauaprej še kdo drugi prevzel to službo. Vzlic temu moral je na splošno prigovarjanje vseh zbranih kot starosta našega društva se udati ter vnovič prevzeti ta posel; kar zbrani z veselim „Zivio" pozdravijo. Ker pa je ostal prejšni gosp. predsednik, potrdil se je istim načinom ves stari odbor, ki je sestavljen tako-le : gosp. Josip Vidic, nadučitelj v Št. Pavlu, predsednik gosp. Anton Farčnik, naduč. na Polzeli, podpredsednik; Ivan Zotter, nadučitelj na Gomilskem, blagajnik, in Srečko Pečan, podučitelj v Št. Pavlu, tajnik.
Kot odposlanca k letošnjemu zborovanju »Zaveze" v daljni solčni Gorici poverita se gg. Josip Vidic in Ivan Zotter, ki sprejmeta ta častni poziv na lastne stroške; vsa čast jima za to!
Potem nas je razveselil naš neutrudljivi so-trudnik gosp. Sijanec z nekim novim podavanjem; in sicer nam je danes razmotrival o volapiikovem jeziku recte volapiikovi slovnici, kako da je sestavljena in kako lekko se je kmalu priučiti temu jeziku. Vse podavanje je bilo prav kratkočasilo. Gospod predsednik ga v imenu zbranih na njegovem trudu toplo zahvaljuje ter le omenja, da ima ta jezik malo privržencev in da njegov obstanek ni po vsem zagotovljen.
Konečno so se razprodali stari društveni časniki, za koje se je skupilo blizu 5 gld. Nadalje je društvo sklenilo pritrditi resoluciji, objavljeni v 15. štev. „Piid. Zeitschrift", katero je 10. maja sklenilo učit. društvo graške okolice z ozirom na etiketo za zboljšanje učiteljskih plač.
Prihodnjič bode društvo zborovalo v Uraslovčah.
Po zborovanji zabavljala sta nas gg. Josip Vidic in Tomaž Kunstič s spretnim igranjem na glasovirji; oba sta si stekla splošno odobravanje. Sr. P.
Šmarje pri Jelšah. Ni še dolgo tega, da smo se v prijaznem šmarijskem trgu veselili kakor že zdavna ne, z mnogimi ceujenimi tovariši od daleč in blizu, obhajajoč dvajsetletnico našega društva. Ta veselica bila je jako velikega pomena za društvo, imela je pa tudi veliko vpliva na-nj; kajti spoznali smo, da nam je dobro biti zbranim v tovariškem krogu v lastno zabavo in spodbujo, kakor tudi v prid slovenske mladine. V svesti si potrebe in koristi prijateljskega razgovora o šolskih zadevah, zbrali smo se zopet 7. junija v Šmarji.
Gospod predsednik pozdravi navzoče povdarjajoč vzrok današnjega zbora. Naši duhovi, katere je pripravljanje za proslavljanje dvajsetletnice nekoliko razburilo, naj bi se namreč zopet pomirili in začelo bi se naj zopet redno delovanje. Treba je pa tudi rešiti nekaterih važnih rečij.
Dolžni smo še zahvalo cenjenim udeležencem naše slavnosti. Učiteljskemu društvu za celjski in laški okraj doposlala se je že pismena zahvala, katero gospod predsednik prečita. Treba se je pa tudi zahvaliti Ptujskemu učiteljskemu društvu, da je odposlalo svoje zastopnike. V to svrho obljubita gosp. Kranjc. in gosp. Bezjak svojo udeležbo proslavljanja 251etnice šolskega zakona, ki ga priredi omenjeno društvo, da mu izražata iskreno zahvalo v imenu našega društva. Tem potem zahvaljuje se tudi vsem vrlim tovarišem oziroma tovaršieam raznih okrajev za njih udeležbo.
Gospod predsednik izreče tudi zahvalo našim društvenikom za njih požrtvovalnost, ker so rado-voljno doprinesli toliko, da ni imela blagajnica nobedne škode.
Prečitajo se na to zapisniki zadnjih treh zborovanj ter se odobrijo.
Potem se prečitajo dopisi: 1. Odgovor »Lebrer-luinda". Ker smatramo, da smo že Lehrerbundu pristopili, sklene se, naj se potrebno popolni. 2. Dopis »Zaveze". Kot poverjenika za letošnje zborovanje izvolita se gg. Kranjc in Bezjak.
Gosp. blagajnik nasvetuje povišanje društvenine na 1 gld. 50 kr. Predlog se po daljšem razgovoru sprejme.
Sklene se tudi, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležimo kot gostje zborovanja Učit. društva za celjski in laški okraj, ako bode zborovalo bodočega mesca, in da zborujemo prvi četrtek v drugi polovici meseca julija pri Sv. Križu pri Slatini.
Zahvaljujoč za obilo udeležbo zaključi gosp. predsednik zborovanje.	Rošker.
Iz goriškega okraja. — Zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj" se je vršilo kljubu slabemu vremenu 14. junija v Gorici pri dovoljnem številu udov; posebno moram pohvalno omenjati č. gospodičine tovarišice, katere so se udeležile zborovanja v nenavadno velikem številu.
Po običajnem pozdravu gospoda predsednika Tom. Juga, potem ko se potrdi zapisnik zadnjega zborovanja, preide se na vsporedne točke, katere se rešijo naslednje:
I.	O učiteljskem domu ali konviktih poroča gosp. Peter Medvešček ter pustivši na stran misel o učiteljskem domu. kateri bi ne imel za nas posebnega pomena, utemeljuje potrebo in korist konviktov za učiteljske otroke sploh, a za sirote posebej. Občni zbor je sprejel jednoglasno oba naslednja poročevalčeva predloga: 1. Učiteljstvo na Goriškem si ustanovi zavod za učiteljske otroke sploh in za sirote posebej; 2. Društveni odbor naj stopi v dogovor z bratskima društvoma na Goriškem Tolminskem in Sežanskim učit. društvom — da se že v tekočem letu prične resno delovati na osnutek zavodov.
II.	Dopis predsedništva »Zaveze" glede na letošnje glavne Skupščine reši se:
a)	da se naznani kot vprašanje za glavno skupščino: »o preosnovi učnih knjig za slovenske ljudske šole". Za poročevalca se naprosi gospod Balič, kateremu namestnik bode g. Medvešček.
b)	Kot odposlanci so bili izvoljeni: ggč. Ernesta Schaup, Alojzija Bavcon, Kristina Doljak ter gg. Tomaž Jug, Ambvož Poniž, Anton Baje, Matija Lovrenčič, Peter Medvešček in cesarski svetovalec Franc Vodopivec.
III.	Mesto posameznih nasvetov poroča gospod predsednik o dosedanjih korakih glede na prihodnjo glavno skupščino »Zaveze".
Iz njegovega poročila naj omenjam le to, daje slavno županstvo v Cerknem z veseljem vzelo na znanje vest, da se namerava vzidati spominska plošča
v rojstno hišo dr. Fr. viteza Močnika ter naznanja, da hode tudi priskočilo društvu v pomoč z gmotno podporo. — Od raznih ljubljanskih društev, do katerih se je obrnilo za pomoč, dobilo se je — le zanikalen odgovor — — —.
Sežansko učiteljsko društvo je poslalo znesek 10 gld. — Hvala mu!
Glede na pevske vaje se je določilo, da se pevkam in pevcem dopošljejo glaske, da se kolikor toliko sami pripravijo za prvo pevsko vajo, katera bode prvi četrtek meseca julija ob 9. uri dopoludne v goriški „Čitalnici". — Prihodnje društveno zborovanje pa bode prvi četrtek meseca avgusta. — Na svidenje v polnem številu, da se pripravimo za dostojen vsprejem dične „Zaveze" !	—e—
Iz Metlike. Zborovanje učiteljskega društva za črnomaljski šolski okraj vršilo se je 7. junija v tukajšnjem šolskem poslopji. Zbralo seje 14 učiteljev in učiteljic. Kot gosta sta počastila društvo gospod Schweiger, župnik z Rado v i ce in tukajšnji katehet gosp. Češarek. Ob 10. uri dopoludne otvoril je zborovanje načelnika namestnik, gosp. učitelj Šetina. Po prijaznem pozdravu vseh navzočih, naznanil nam je, da se načelnik c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Anton Jeršinovič zborovanja ne more udeležiti zaradi nujnih in obilnih opravkov in ravno vsled tega tudi odklanja vsako novo izvolitev. Zbrano učiteljstvo obžaluje, da izgubi tako skušeno in delavno moč v odboru in naprosi gosp. Šetino, da izreče v imenu društva cenjenemu gosp. nadzorniku svojo zahvalo na uspešnem delovanji, katero je razvijal toliko let v prospeh društva.
Tajnik gospod nadučitelj Šest prebere zapisnik zadnjega zborovanja, ki se jednoglasno odobri. — Potem sledi razprava nadučitelja Andreja Šesta: „0 vodi". V poldrugo uro trajajočem praktičnem nastopu z učenci IV. razreda, podal nam je gospod tovariš natančno in temeljito sliko, kako naj se težja berila na višjej stopinji obdelujejo in kaj se od učencev v takih slučajih zahtevati sme in mora.
Gospod predsednik izreče gosp. poročevalcu v imenu vseh svojo zahvalo na trudu, ki ga je imel pri obdelovanji.
Tretja točka: „0 vspehih pokončne pisave", oglasili so se k besedi le trije tovariši. O njih dosedanjih vspehih izrazili so se povelj no, jedna go-spodičina prav povoljno. Večina ni še zamogla svojega mnenja izreči, ker se pokončna pisava na nekaterih šolah ne goji, na drugih pa še premalo časa. Potem se vrši volitev novega odbora. Predsednikom izvoljen je gosp. Šetina, podpredsednikom gosp. Šest, tajnikom gosp. Štefančič in odbornikoma gospdč. Clarici in gosp. Justin. Ko se še sprejme nasvet g. Šetine, ki predlaga, da naj vsak učitelj v svojem kraji nabere nekaj narodnega blaga kot uvod v zgodovino, zaključi g. predsednik zborovanje. —č.
Maribor. Slavnost v spomin y)letnice poroke Nj. veličanstev presvitl. cesarja Franca Jožefa I. in presvitle cesarice Elizabete ter v spomin 251etnice šolskih postav, katero je nameravalo učiteljsko društvo za mariborsko okolico obhajati 19. maja, pa jo moralo preložiti, vršila se bode sedaj v četrtek 12. jul. po tem-le vsporedu: I. Ob 9. uri slavnostno zborovanje v Mariboru v leiterberškej šoli. a) Pozdrav. — b) L. Iludovernik: „Naša zvezda". Mešani zbor. —
c)	Slavnostni govor. Gospod ravnatelj Schreiner. —
d)	Cesarska pesem. — e) Beriot: VII. koncert. Solo za gosli s spremljanjem glasovirja. —f) Filodemus: Slov. cesarska pesem. Deklamacija. Gospdč. Marija Turk. g) A. Nedved: Avstrija moja. Moški zbor. h) S. Gregorčič : Naš čolnič otmimo. Deklamacija. Gspdč. Ana Osana. — i) Hajdricb : Jadransko morje. Moški zbor. II. Izlet v Lembah, ob 11. uri odhod iz Maribora — ob 1. uri skupni obed tamkaj in potem prosta zabava z godbo in petjem. K prav mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje vse društvene člane, pa tudi nečlane učitelje in prijatelje šole in učiteljstva	odbor.
Laški okraj. (Vabilo.) „Učit. društvo za laški in celjski okraj" ima svoje prih. zborovanje v četrtek 5. julija t. 1. ob 10. uri dopoludne v oko-liškej šoli celjskej s tem-le dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Petje 3. Društvene zadeve. 4. O pokončni pisavi; podava gosp. Fr. B r i n a r. 5. O zlajšavanji pisarij glede na izkazovanje šolskih zamud ; govori gosp. R. Knaflič. 6. Splošni razgovor o jedni izmed them letošnje okr. konferencije. 7. Nasveti. K prav obilnej udeležitvi vabi prav vljudno	odbor.
Iz gornjegraškega okraja. (Vabilo.) Gor-njegraško učiteljsko društvo zborovalo bode 5. julija t. 1. točno ob 10. uri dopoludne pri gosp. Antonu Jeraji p. d. Mokrin blizu Nazareta. Razgovarjalo se bode o konferenčnih temah. Nadejaje se, da se takrat pokaže, spoštujemo li sebe ali ne, pričakujem polnoštevilne udeležbe s tovariškim pozdravom vdani	Ivan Kelc, t č. načelnik.
Ptuj. (Vabilo) na slavnost 25letnice učiteljskega društva za ptujski okraj" v nedeljo dne 1. julija 1894 v prostorih ,,Narodnega doma" v Ptuji V spored: A. Predpoludne ob 11. uri sv. maša v minoritski cerkvi. Pela se bode Nedvedova maša: „K Tebi srca povzdignimo". B. Popoludne ob '/,1. uri skupni obed v ,,Narodnem domu"; kuvert stane za osebo 80 kr.*) C. Po obedu glavna vaja. D. Koncert: 1. Dr. Benj. Ipavic: Overtura iz opere nTeharski plemiči." 2. Pozdrav predsednika. 3. Nedved :
*) Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj blagovoli to pismeno javiti vsaj do 28. junija t. 1. gosp. Drag. Z u p a n č i č-u, učitelju v Ptuji, kateri bode potem skrbel, da bode postrežba povoljna.
.,Pevčeva molitev", moški zbor. 4. K. Bendl: Kri-žaci na morji", veliki mešani zbor. 5. Slavnostni govor. 6. Stegnar: „Dneva nam pripelji žar", mešani zbor s samospevom za sopran — samospev, poje gdč. Micika Št upe a. 7. Indrich Iiaan: Adagio a Scherzo. 8. Nedved: „Lahko noč", moški zbor z baritonsamospevom — poje g. Šabee. 9. P. II. Sattner: "„Na planine", mešani zbor z baritonspevom poje g. Šabee. 10. Forster: „Slavnostna koračnica." 11. Nedved: „Avstrija moja", moški zbor. Zvečer ob '/^0. uri se bode predstavljala opereta: „Tičnik". Koncert se začne točno ob 5. uri. Vstopnina h koncertu in opereti za obitelj (3 osebe) 1 gld., za osebo 50 kr., za kmete 30 kr.
Iz brežkega okraja. Brežko - sevniško učiteljsko društvo priredi v četrtek 12. julija t. 1. v Vidmu slavnost v spomin 251etnice šolskih zakonov po sledečem vsporedu:
1.
Zborovanje ob loV2 uri dopoludne v videm-skej šoli.
aj Pozdrav.
-----
Karol Udi f
Umrl je mož! Kje tak je še med nami ?
iS. Oregorčič.
imenovan vzglednim učiteljem, nja šola pa postala vzgledna šola. Na poročilo deželnega šol. nadzornika vit. Močnika izrekla je Udl-u (31. vinot. 1865) samo c. kr. namestništvo v Gradci polivalo. Takih pohvalnic je prejel od raznih šolskih oblastij več ko dvajset. Ko so urejali učiteljske plače, potegoval se je on vspešno za „plus". V jeseni 1870 so v Jarenini šolo razširili. Udi postane nadučitelj (24. dec. i. L). Odsihdob ni omejeval svojega vspešnega delovanja samo na domačo šolo, temveč od 1869—1875 najdemo ga kot vrlega zastopnika učiteljev v o. š. svetu v Mariboru, od 1873—1875 pa kot predsednika uč. društva za mariborsko okolico. O veliki noči 1882 je Udi težko obolel, ter stopil po jednoletnem dopustu 31. maja 1883 v stalni pokoj. Letos pred binkošti lotil se ga je črevesni katar, katerega je pa g. dr. Šmirmaul srečno zlečil, a že na binko-štno nedeljo so se ozdravljeneu pljuča vnela, in zadnja pomoč mu je bila — smrt.
Umrl je mož, kje tak je še med nami ? Velik je bil Udi po osebi, velik po plemenitem značaji in učiteljskih spretnostih, pa še večji ali uprav velikan je bil na glasbenem polji. Znal je igrati na vsa godala, kar jih spada k orkestru. Poleg tega pa je še bil izvrsten orgljavec. Koliko nedelj in praznikov je poveličeval božjo službo s prekrasnim petjem in precizno godbo! BPolake"5 nekdaj tako slovite godce v Št. Ilji v Slov. goricah
b)	Slavnostni govor.
c)	Cesarska pesen.
d)	Razgovor o resoluciji „učit. društva za okolico Gradec" povodom sklicanja enkete zadevajoče urejevanje učiteljskih plač.
e)	Volitev poverjenikov k letošnjemu glavnemu zborovanju ,,Zaveze".
II'.
Ob 1. uri popolndne skupni obed.*) Godbo priskrbijo učitelji društveniki s prijaznim sodelovanjem reichenberškega godbenega kluba.
Opomba: Slavno vodstvo c. kr. okr. glavarstva b rež k e ga blagovolilo je na prošnjo predsedništva podeliti dopust vsem tistim, ki bi sicer morebiti bili ta dan vsled pouka zadržani se udeležiti zborovanj a.
Za odbor: Moric.
*) Da se zamore pravočasno določiti število, prosi se, naj vsak blagovoljno naznani vsaj do 10. julija gospej Tramšekovej v Vidmu, kdo se namerava udeležiti skupnega obeda. Kuvert za osebo 1 krono.
Najstarejši Jareninčahi ondi ne pomnijo tako velečastnega pogreba, kakor je bil 17. majnika, ko smo izročili hladni zemlji posvetne ostanke bivšega nadučitelja v p., g. Karola Udl-a. Pet duhovnikov, dva c. kr. šol. nadzornika, 24 učiteljev, stotine šolske mladine in nad 2000 drugih ljudij od blizu in daleč je spremilo pokojnika v deželo večnega miru. Daleč tja po Jareninskem dolu so se razlegali tužni glasovi mrtvaške koračnice in srce pretresajoče žalostinke ua grobu. Plakala ni za rajnikom le častita njegova rodbina, plakal je vsak, kedor je poznal Udl-ove vrline ter "slišal, kako ganljivo je jareninski dekan, č. gosp. Jožef Fleck. raz lečo osvetlil pokojnikove zasluge!
V čem pa se je rajni Ddl tako odlikoval? Kratek odgovor: Z vsemi lastnostmi dobrega učitelja.
Porojen 23. januarja 1817. 1. v Jarenini je nastopil 1837. 1. prvo službo kot „kantnar" v Luča-nah, kjer je bil pa jako slabo plačan. I loteč si kak postranski krajcar zaslužiti, hodil je zarana po jut-rili blizu dve uri daleč k Sv. Duhu na Ostri vrh orgljat, ne da bi bil kedaj zamudil doma pouka. Pa že 29. vinotoka 1839 po smrti svojega očeta Antona Udl-a sledil je temu kot učitelj v prelepem rojstnem kraji, v žito- in vinorodni Jarenini. Tukaj se je s tako ljubeznijo, gorečnostjo in stanovitnostjo oklenil svojega poklica, da je že 20. vinot. 1847 bil
je Udi učil. Udi, petje in godba je bila v Jarenini trojica v jedni osebi. Jareninčanom baje na onem svetu ne bode dolg čas. Ako se namreč tam snidejo z Udl-om in z vsemi tistimi, katere je on glasbe naučil, tedaj bodo imeli svoj pevski in godčevski zbor, da takega ne premore niti sama Ljubljana. Trije iz rodovine Udl-ove imajo kot odlični glasbeniki veljavno ime. Že rajni brat Karolov bil je med brati Hrvati v Varaždinu slaven mestni „orguljaš", Udlov čveterospev (stričnik Karolov) pa čislan v dvornih krogih, posebno pri rajnem cesarjeviči Rudolfu. Jareninski Udi je bil tudi dober skladatelj. Mnogo mnogo cerkvenih pesmij imamo od njega. Posebno lepi so njegovi blagoslovi. Poleg vzornih duhovnikov (dekan Čepe itd.) je Jarenino najbolj proslavil g. K. Udi, posrečen učiteljski sin.
S svojo zakonsko družico je živel srečno in zadovoljno 50 let. V poletji 1890. je nameraval praznovati zlato poroko, pa osoda — oh, ta nemila osoda! — gospa Udi mu umrje že isto spomlad. Morebiti, da bi se bil gospod sam tudi že davno trikrat pod gomilo obrnil, da ni imel tako blage družice in izvrstne gospodinje! Bodi ji blag spomin !
Umrl je mož! Venci in šopki cvetlic na grobu so zveneli, duh Udl-ovih vrlin pa med Jareninčani živi in živel bode, dokler bo ravno stal orjaški cerkveni stolp s svojimi štirimi manjšimi tovariši. Naš pesnik pa veli :
„A mi? Pomnik postavimo mu tak, I)a slednji skuša biti mu jednak !"
Cendurio.
-e^e-
Dopisi in druge vesti.
Iz Sevnice. (Pohvalni listki.) Pri razgovoru o tem, kako naj učitelj deluje za razvoj šolstva, se vedno po pravici naglaša, da naj pred vsem obuja svojim učencem veselje do šole in Učenja z jasnim, metodično Urejenim poukom in modro vporabo disciplinarnih sredstev. Mej temi sredstvi imenuje naša šolska in učna uredba (§ 24) na prvem mestu pohvalo. Samo ustmena pohvala pa nima tolike veljave, kakor če se ji doda še vidno znamenje, to je pohvalni listek. Ako prilaga učitelj takim tiskanim „pohvalam" posebno vrednost, da jih deli le kot nagrado za izvanredne zasluge, — taka nagrada mora vendar biti vsakemu dosežna tudi manje nadarjenemu učencu — pospešuje z istimi lepo vedenje, marljivost in redno šolsko obiskovanje učencev in vzbuja tudi pri stariših zanimanje za šolo. Oj, kako nas je znal nepozabni Jarnšek s pohvalnimi listki spodbujati k pazljivosti in pridnosti! Take „pohvale" so otročičcm, kar so odraslim priznalna pisma, častne diplome, zaslužni križeci, redovi itd.
Iz navedenih razlogov napotil sem tiskarno gosp. Dragotina Hribarja v Celji, da je po mojem propisu založila take pohvalne listke, ki so izdelani prav okusno na raznobarvnem, na obeh straneh bron-ziranem papirji z zlatim okrasom, zlatimi črkami in temi napisi:
„Pohvala vzglednega vedenja" na belem papirji, „Pohvala marljivosti" na rudečem, „P. za dobro čitanje" na zelenem, „P. za lepo pisanje" na rumenem, „P. za dobro računanje na modrem, „Belobung in der deutschen Sprache" na vijoličastem papirji.
Opozarjam s tem čast. tovariše in si. krajne šolske svete na te „pohvale" in jih priporočam v nakup. Cena 100 komadov 50 kr.
Jože Mešiček, nadučitelj.
Črnomelj. Za naš šolski okraj se bode vršila okrajna učiteljska konferencija 12. julija 1894 ob 9. uri zjutraj v šolskem poslopji v Crnomlji po tem-le dnevnem redu: 1. Predsednik otvori kon-ferencijo in imenuje namestnika 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Opazke c. kr. okr. šol. nadzornika o inšpekcijah. 4. Razgovor o raznih ukazih. 5. Vzgo-jevanje vrtnic, poroča g. Muren. 6. Risanje brez stigm, poroča gospod Šest. 7. Sklepanje o šolskih knjigah za 1894/5. 8. Poročilo knjižničnega odbora, pregled računov in nasveti o nakupu novih knjig. 9. Volitev knjižničnega odbora. 10. Volitev stalnega odbora. 11. Volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. okr. šol. svet za prihodno šestletno dobo. 12. Nasveti, katere je treba vsaj tri dni pred kon-ferencijo poslati stalnemu odboru.
(Katehetski shod). Hrvatski katehetje imajo letos 22. in 23. avgusta svoj lil. shod v Oseku. Program: I. Dne 22. kolovoza t. g. u 4 sata poslie podne biti če privatni prethodni dogovor, u kom če se raspravljati o samom sastanku i o izboru časništva. II. Dne 23. kolovoza počima javni sasta-nak točno u 8 sati u jutro sa sv. misom, koju če služiti preč. gosp. prepozit Josip Masper, i zazivom „Duha svetoga". III. Poslije sv. mise: n) Pozdrav predsjednika odbora. b) Izbor predsjednika, potpred-sjednika i dvaju tajnika, cj Izbor odbora, koji če do dojdučega sastanka biti centrala, na koju če se svi obračati u šolskim pitanjima. IV. Rasprava prve teme : Koji je uzrok propadanju discipline u ško-lama i kako bi se moglo tornu doskočiti? Izvjesti-telj : Antun Sasso, profesor i kateketa c. kr. realke u Spljetu. V. Rasprava II. teme: O crkvenom pe-vanju u učiteljskim i pučkim školama. Izvjestitelj : Stjepan Djakovič, profesor i kateketa kr. gimnazije u Osijeku. VI. Praktično predavanje: Kako češ upu-
titi djecu, da ti dobro ispituju savjest za sv. ispo-vijed? Predaje Antun Kotlarski, kateketa doljno-grad. dječačke pučke škole u Zagrebu. VII. Posebni prijedlozi. Za ravnanje. 1. Predloge, koje kani tko iznijeti na sastanku, ima predlagatelj točno formulirati i napisane donijeti 22. kolovoza na pret-hodni dogovor. Na sastanku če ih što krače i što jezgrovitije obrazložiti. — 2. Debata se ne vodi o raspravama več samo o resolucijama. — 3. Resolucije dostavit če se gospodi kateketima najkasnije do 5. kolovoza o. g. a ovi če ih izvoljeti priopčiti dru-goj brači svečenicima. — 4. Tko želi, da mu se stan nadje u Osijeku, neka se obrati na dr. Josipa Horvata, profesora i kateketu kralj, realke u Osieku.
(Novo imenovani okrajni šolski nadzorniki za Primorsko.) Minister za nauk in bogočastje je imenoval za prihodnjo nadzorovaluo dobo te-le začasne okrajne šolske nadzornike: 1. za italijanske šole šolskih okrajev Rovinj, Pazin in Pulj, nadučitelja Nikolo Prodoma v Rovinji; 2. za italijanske šole šolskih okrajev Volosko in Koper, učitelja na vadnici v Kopru Frana Orbanicha; 3. za italijanske šole šolskega okraja Poreškega, kanonika Ivana Pesante v Poreči; 4. za italijanske šole šolskega okraja Lošinj, ravnatelja c. kr. pomorske šole v Malem Lošinji, Evgena Geleicha; 5. za slovanske in slovansko-italijanske šole šolskih okrajev Pazin, Pulj in Poreč, glavnega učitelja Štefana Križniča v Kopru; 6. za slovanske šole v šolskem okraji Vo-loskem nadučitelja Frana Uršiča na Voloskem; 7. za
slovenske in slovensko-italijanske šole koperskega šolskega okraja glavnega učitelja Josipa Kožuha v Kopru in 8. za slovanske in slovansko - italijanske šole v šolskem okraji Mali Lošinj učitelja na ko-perski vadnici Pavla Skopiniča.
(Potrjeni zakoni.) Presvitli cesar je po inoravskem dež. zboru sprejeti načrt zakona tičoč se urejevanja učit. plač na Moravskem z najvišjem odlokom z dne 13. maja 1894 potrdil. Istotako je dobil jednak po dež. zboru češkem sprejeti načrt za kraljevino Cesko Najviše potrjenje.
(Na razstavi v Cikagi) se je pokazalo ameriško šolstvo v risanji in jezikovni metodi daleč presega evropsko.
V pojasnilo.
V	zadnji (11.) štev. „Popotnikaa graja dopisnik „iz brežkega. okraja" dve učiteljski osebi v Sevnici, ker nista bili na binkoštni vtorek navzoči pri izročitvi častne diplome gospodu ravnatelju I)ernjaču. Z ozirom na dotični dopis javlja podpisani, da oni učit. osebi s tem slučaji ne zaslužita graje, kajti naznanilo o slavnosti došlo je semkaj le 1 dan pred shodom, oni dve osebi pa sta bili takrat ravno odsotni, torej ni bilo moči obvestiti ju pravočasno o svečanosti, katere bi se bila — kakor sta sama izpovedala — sicer prav rada udeležila.
V	Sevnici, 20. junija 1894.
Jože Mešiček, nadučitelj.
Št. 319
Podučiteljsko mesto.
Razpis natečajev.
Na trirazredni ljudski šoli v Št. Ilji pri Turjaku umestiti je podučiteljsko mesto z dohodki po III. plačilnej vrsti definitivno ali tudi provi-zorično.
Prošuiki, zmožni obeh deželnih jezikov, naj svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva, predložijo postavnim potoni najpozneje do 20. julija t. I. krajnemu šolskemu svetu v Št. Ilji pri Turjaku, pošta Mislinje. — Prednost imajo moški prošniki, kateri dobe tudi prosto stanovanje.
Okr. š. svet SI o ve nj gr ad e c, 9. junija 1894.
Predsednikov namestnik: Anton Šlander s. r.
St. 311.
Razpis učiteljskih služb.
V tolminskem šolskem okraji je začetkom šolskega leta 1894/5 umestiti ta-le učiteljska mesta stalno ali začasno:
1.	mesto podučitelja na štirirazrednici v Bo v c i ■
2.	mesto podučitelja ali podučiteljice na triraz-rednici v Cerknem;
3.	mesto potovalnega učitelja ali podučitelja za R e k o - P o 1 j i c e;
.4. mesto učitelja ali podučitelja na poddružnici na Zagi in Lubinji;
Potovalni učitelj ali podučitelj dobiva letnih 100 gld. na potnini iu vsak podučitelj ali pod-
učitelj ali podučiteljica 50 gld. osebne doklade. Dohodki so določeni po deželni postavi 4. marca 1879.
Prošnje s postavnimi spričevali, prosilci iz drugega okraja tudi z zdravniškim spričevalom je vložiti potom c. kr. okrajne šolske oblasti v 6 tednih od dneva razglasa v „Osservatore Triestino". C. kr. okr. š. svet v To min u, 25. maja 1894.
št. 3S5.	Razpis natečaja.
V kozjanskem šolskem okraji namestiti je takoj definitivno eventuelno provizorično ta-le učna mesta;:
1.	Mesto učitelja-voditelja na jednorazredni ljudski šoli IV. plačilnega razreda v P e č i č i, pošta P o d s r e d a.
2.	Podučiteljski mesti na ljudskih šolah
a)	v Bučah (pošta Kozje) IV. plač. razr.
b)	v Polji (pošta Podčetrtek) IV. plač. razr.
Prosilci naj vložijo svoje z zrelostnim spričevalom, eventuelno tudi s spričevalom učne usposobljenosti, z dokazom avstrijskega državljanstva, (do-movnico) in z ozirom na učiteljsko mesto v Pečici tudi z dokazom usposobljenosti za subsidiarični pouk v katoliškem veronauku, opremljene prošnje potoni predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. julija 1894 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet Kozje, 5. junija 1894.
Predsednik: Tax s. r.
št; 582. Opetni razpis natečaja.
(Podučiteljsko mesto.)
Na dvorazredni ljudski šoli III. plačilnega razreda v Vuhredu (žel. postaja) s prostim stanovanjem, toda brez oprave, je definitivno eventuelno provizorično umestiti.
Prošniki, zmožni obeh deželnih jezikov, naj svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva predložijo postavnim potom, najdalje do 24. julija t. I. krajnemu šolskemu svetu v Vuhredu.
Okr. šolski svet M a r e n b e r š k i, 9. junija 1894.
Preds. namestnik: Tommasi s. r.
št-	Učiteljske službe.
V	šolskem okraji Ljutomerskem je namestiti s 1. novembrom 1894 sledeče učiteljske službe stalno, oziroma tudi začasno:
1.	Učiteljska služba na trirazredni ljudski šoli v Cezanjevcili (IV. plač. vrsta).
2.	Podučiteljska služba na trirazredni ljudski šoli na Cvenu (III. plač. vrsta) s prostim stanovanjem.
Prositelji naj vložijo svoje prošnje, obložene z dokazom avstrijskega državljanstva, s pričevalom zrelosti oziroma učne usposobljenosti, do konca julija t. I. pri dotičnih krajnih šolskih syetih. Okr. šolski svet v Ljutomeru, 13 j.unija 1894. l_2	Predsednik: Dr. Oron s. r.
št. 354.	Razpis natečaja.
V	brežkem šolskem okraji namestiti je takoj definitivno eventuelno tudi provizorično ta-le učna mesta:
1.	Mesto stalnega okrajnega pomočnega učitelja za okoliš okrajnega glavarstva Brežice z dohodki podučitelja po III. plačilnem razredu.
2.	Dve podučiteljski mesti na ljudski šoli IV. plačilnega razreda naBizeljskem in jedno podučiteljsko mesto na ljudski šoli III. plačilnega razreda v V i d m u.
Pri upravništvu ,,Popotnika" v Mariboru
ali v tiskarni sv. Cirila, Koroška ulica št. 5, se dobivajo nastopne knjige:
Marka Fabija Kvintilijana
govorniški pouk.
Prevel, uvod in komentar
spisal
Franc Breznik,
c. kr. profesor v Ljubljani. Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.
Prosilci za katero teh mest naj vložijo svoje z zrelostim spričevalom oziroma s spričevalom učne usposobljenosti in z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) opremljene prošnje, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta in sicer glede na mesto pomočnega učitelja pri okrajnem šolskem svetu v Brežicah, glede na podučiteljska mesta pa pri dotičnih krajnih šolskih svetih do 20. julija 1894. Okr. šolski svet v Brežicah, 5.junija 1894.
Predsednik: Tax s. r.
št-1B7-	Razpis natečaja.
(P o d u č i t e 1 j s k e službe.)
V politiškem okraji celjskem umestiti je ta-le učna mesta definitivno, eventuelno tudi provizorično:
1.	Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Drami j ah, pošta Št. Jurij ob južni žel., IV. plačilni razred in prosto stanovanje.
2.	Podučiteljsko mesto na ekspozituri v ojstrič-kem gradu, šolski okoliš St. Jurij pod Taborom, IV. plač. razred in prosto stanovanje
3.	Podučiteljsko mesto ua dvorazredni ljudski šoli pod S v. Jem ej i, pošta Sv. Duh-Loče, IV. plač. razred in prosto stanovanje.
4.	Podučiteljsko mesto na štirirazredni ljudski šoli v Čadrarau, pošta Oplotnica, IV. plačilni razred.
5.	Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Slivnici, pošta Št. Jurij ob južni žel, IV. plač. razred in prosto stanovanje.
6.	Podučiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Št. Vidu, pošta Šmarje, III. plač. razred.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti z zrelostnim spričevalom in s pričevalom učne usposobljenosti, ter z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. julija 1894 pri dotičnem krajnem šolsk. svetu.
Okr. šolski svet, Celje, 14. junija 1894.
Predsednik: Wagner s. r
Napake pri vzgoji otrok
v zverižosteznem vrtu.
Kratek in umeven navotl, kako ravnati da si' ti otroci razvadi)o in spridijo. Poleg nemškega ,,Der Irrgarten der Erziehung-' Slovencem priredil
Fr. S. Jamšek,
šolski ravnatelj v Reichenburgu.
Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Naročila sprejema: Upravništvo „Popotnikovo".
S to številko završi „Popotnik" I. polleto svojega XV. tečaja. Prosimo torej vse one p. n. prejemnike lista, ki še nam za to leto niso nič naročnine poslali, da to sedaj storijo za celo leto; one pa, katerim je naročnina potekla, da jo blagovoljno obnovijo; (pridjali smo jim položni list poštne hranilnice). Tudi, od starih dolžnikov pričakujemo, da se nas spomnijo in storijo vendar jedenkrat svojo dolžnost. Ako kdo ne vč, kako stoji, naj pogleda na adresni pas.	Upravništvo.
Vsebina. I. Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli. (VI.) (L. Lavtar.) — II. Naše ljudsko šolstvo v letošnji proračunski razpravi. (II.) — III. Pedagogiški razgled. (K zgodovini šolstva v Hrvatskej in Slavoniji.) (II.) — IV. Društveni vestnik. — V. Dopisi in druge vesti. VI. Natečaji, inserat in ME"
Lastnik in založnik: „Zaveza':
Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. oturepec.)